Letali{~e Moskanjci pri Ptuju
3. september
www.porimaraton.si
Naj nAtftkar/ica,p
POLETJA 2011. < .......
Poiščite glasovalni kupon na strani 23!
PRENOVLJEN in fOVECAN VABI							t* PRIJATELJE na
!	mm.		f\	KI	iflUl	m	
		sobota,		20- avgust 2011			
■ r-
Ptuj, torek, 16. avgusta 2011
letnik LXIV • št. 63 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8»98,e»l04;3 www.radio-ptuj.si
Popolnoma novi FORD C-MAX
Avto Serbinek d.o.o.
PE PTUJ, Mariborska c. 68
© 02/788-54-00
Vsi rabljeni avtomobili so na... ww?w.avtocenter-serbinek.si
	ÉÉI ■y ■
	p
Štajerski
Slovenja vas • 40 let gasilskega društva
Praznik z novimi pridobitvami
Štirideseti rojstni dan je PGD Slovenja vas dočakalo z novimi garažami in novo podobo gasilskega doma, ki je središče družabnega življenja v Slovenji vasi in širši okolici. Jubilejno slovesnost so pripravili 14. avgusta.
Šolstvo
Ptuj • Zakaj starši ponekod za delovne zvezke plačajo petkrat več? O Stran 3
PGD Slovenja vas je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1971, je povedal predsednik društva Janez Markovič, gasilski dom pa so odprli 19. avgusta 1973. Od takrat do danes je dobil tri prizidke - zadnjega so odprli v okviru nedeljskega praznovanja. V PGD Slovenja vas velik poudarek pri delu dajejo izobraževanju, program dela usklajujejo na ravni občinskega gasilskega poveljstva občine Hajdina in Območne gasilske zveze Ptuj. S požari na srečo v zadnjem obdobju niso imeli opravka, razen s travniškim. Vsako leto organizirajo sedaj že tradicionalno gasilsko tekmovanja za pokal Slovenje vasi za člane in članice. Za leto 2012 je njihova največja želja oziroma realna potreba novo gasilsko vozilo za prevoz moštva. V sklopu letošnjega praznovanja so 11. avgusta izvedli gasilsko vajo (na fotografiji), na kateri so preverili pripravljenost vseh gasilskih društev v občini Hajdina. Vaja je po oceni poveljnika PGD Slovenja vas Franca Klemna zelo dobro uspela.
MG
Po mestni občini Ptuj • Ptujska zabava deli tudi v zaodrju
Z> Stran 7
SAVA HOTELS & RESORTS
IV. Rimske Igre
V TERMAH PTUJ 18. - 21.8.2011
&
Grand Hotel Primus
SAAHO1HS&HS0K15 ****
RIMSKI TABORI ZA OTROKE
RIMSKA POVORKA po ptujskih ulicah v soboto, 20.8.2011 ob 11.00
INFORMACIJE, PRIJAVE in REZERVACIJE Terme Ptuj, d.o.o.
Telefon: 02 74 94 178 | www-terme-ptui.si
Nastopili bodo:
Ansambel MINUTKA- Štore Ansambel BISERI - Pivka Ansambel CVET - Radeče Ansambel CAR - Gornji Grad Ansambel SESTICA - Velenje Ansambel NAVEZA - Pernica Ansambel PAJDAŠI - Sp. Polskava Ansambel AKORDI - Prestranek Ansambel VIHAR - Slovenj Gradec Ansambel ZAKA' PA NE - Prebold
V revi|alnem delu bo nastopil ansambel IGOR IN ZLATI ZVOKI
A^irodno Xqbavwe ■v lasbe
Ptuj 2011
Minoritski samostan, 19. avgusta 2011 ob 19.30 uri
Cena vstopnice v predprodaji je 9 €, na dan prireditve 12 €
Perutnina Ptuj
n*®«
MESTNA OBČINA PTUJ
• t i i i i i
VI»E*T»N
Štajerski
TEDNIK
(R RADIOPTUJ
Slovenija • Afera NPU dokončno spodnesla ministrico Kresalovo
Usoda koalicije še ni znana
Odstop notranje ministrice Katarine Kresal je ponovno spodbudil razprave o predčasnih volitvah. A kaj se bo s koalicijo in vlado dogajalo v prihodnjih tednih in mesecih, je še vedno uganka. Tako v kabinetu predsednika vlade kot v LDS so potrdili, da pogovori potekajo in bodo še potekali, a več za zdaj ni znanega. V SD so se zavili v molk.
Foto: Martin Ozmec
Katarina Kresal je minuli teden nepreklicno odstopila s funkcije ministrice, prav tako ne bo sedla v poslanske klopi, ampak naj bi se zaposlila v stranki LDS.
Goršek: Preiskovalci tožilstvu že posredovali nekatere ugotovitve
V okviru predkazenskega postopka v primeru najema prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki ga je lani začela Policijska uprava Ljubljana, so preiskovalci okrožnemu državnemu tožilstvu že posredovali določene ugotovitve, je dejal generalni direktor policije Janko Goršek. S preiskavo so začeli zaradi ugotavljanja morebitnih sumov storitve kaznivih dejanj, ki bi jih lahko storile tudi uradne osebe, je povedal Goršek in dodal, da preiskavo usmerja samo okrožno državno tožilstvo, na katerem so tudi vse »odločitve v smislu izvajanja nadaljnjih ukrepov«. V začetku preiskave je bila po Gorškovih besedah oblikovana skupina kriminalistov, ki se še vedno ukvarja s tem primerom.
Goršek je še opomnil, da v objektu ni samo NPU, ampak tudi drugi sestavni deli uprave kriminalistične policije in inšpektorata za notranje zadeve. Ob morebitni selitvi zaradi odpovedi najemne pogodbe za prostore na Dimičevi ulici pa bodo morali po Gorškovih besedah zagotoviti, da bo »čim manj moteča za delovne procese«, sicer pa že imajo izkušnje s prejšnjo selitvijo.
Najem prostorov na Dimičevi ulici sta pod drobnogled vzela tudi pro-tikorupcijska komisija in računsko sodišče. Slednje je ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) v torek izdalo negativno mnenje, Komisija za preprečevanje korupcije pa je v sredo v načelnem mnenju ugotovila, da ravnanje uradnih oseb na MNZ pri najemu prostorov za NPU ustreza definiciji korupcije. To je bil tudi razlog za nepreklicni odstop notranje ministrice Katarine Kresal.
Predstavnik SD za strateško komuniciranje Denis Sarkic je pojasnil, da se v stranki še niso sešli, ampak da razmišljajo, kako naprej. Tudi podpredsednik SD in prometni minister Patrick Vlačič je po srečanju s svojo avstrijsko kolegico Doris Bures dejal, da je še prezgodaj, da bi kar koli govorili.
V kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da pogovori potekajo, prav tako bodo potekali tudi v naslednjih dneh. Ko bo znanega kaj več, bodo to tudi sporočili.
Tudi predsednik sveta LDS Anton Anderlič je potrdil, da se danes že pogovarjajo o nastali situaciji. »Ne gre za nič uradnega, a vedno se je treba pogovarjati,« je dejal. Kasneje pa je Anderlič v sporočilu za javnost sporočil, da v stranki spoštujejo in podpirajo odločitev predsednice LDS o odstopu z mesta notranje ministrice. Prav tako po Anderličevih besedah v stranki podpirajo odločitev Kresalove, da na svetu stranke preveri zaupanje članstva v njeno delo. Prepričani so, da njen odstop »prihodnosti stranke ne bo zamajal«. Dodal je, da je Kre-salova še enkrat dokazala, da spoštovanje institucij pravne države zanjo ni prazno politično geslo.
Evropski poslanec (LDS/ALDE) in nekdanji predsednik LDS Jelko Kacin pa v celoti sprejema in pozdravlja odstop Kresalove. Kot je pojasnil, je Kresalova sprejela politično odgovornost, ker je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pri sklenitvi pogodbe upoštevalo mnenja drugih institucij, »ki zdaj za javnost moralizirajo ali molčijo«. Svoj ugled in položaj znotraj stranke je Kresalova po Kacino-vem mnenju še utrdila. Predsednik republike Danilo Türk ocenjuje, da je bila odločitev Kresalove logična. Ob tem pričakuje, da
bo MNZ še naprej delovalo nemoteno in da bo premier kmalu predlagal kandidata ali kandidatko za vodenje ministrstva, so sporočili iz predsednikovega urada.
Državni zbor se bo moral glede na roke, kot jih določa poslovnik državnega zbora, z odstopom Kresalove seznaniti še ta mesec. Šele takrat bo Kresalovi funkcija tudi formalno prenehala. S tem pa bo funkcija avtomatično prenehala tudi njenemu državnemu sekretarju Damjanu Lahu. Predsednik vlade Borut Pahor mora sedaj najpozneje v sedmih dneh po prejemu njene pisne odstopne izjave o tem obvestiti predsednika državnega zbora Pavla Gantarja. Kot določa poslovnik DZ, se obvestilo o odstopu ministra uvrsti na dnevni red seje DZ najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila.
Ko se bodo poslanci uradno seznanili z odstopom Kresalove,
Sviz nasprotuje krčenju sredstev
Ministrstvo za šolstvo v okrožnici osnovnim šolam ter OŠ s prilagojenim programom pojasnjuje, da rebalans proračuna prinaša tudi krčenje tekočih in investicijskih izdatkov na področju osnovnega šolstva, in sicer za nabavo učil in učnih pripomočkov ter izobraževanja delavcev. V sindikatu krčenju sredstev ostro nasprotujejo.
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pozivajo ministrstvo za šolstvo in šport k treznemu premisleku o dolgoročnih negativnih posledicah tega enostransko pripravljenega predloga in posledično k njegovemu čimprejšnjemu umiku. Omenjeni ukrep sicer morda prinaša kratkoročne finančne prihranke, a tudi dolgoročne nepopravljive posledice za položaj učiteljev v družbi, njihovo strokovno usposobljenost in zlasti kakovost izobraževanja pri nas, menijo v sindikatu. Sviz ob tem opozarja, da učiteljske plače varujeta tako kolektivna pogodba kot novembra lani podpisani dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju, kjer se v eni od točk
bo imel premier Pahor deset dni časa, da predlaga novega kandidata ali kandidatko oz. da obvesti državni zbor, da bo to funkcijo začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru. Če bo premier Borut Pahor po odstopu Katarine Kresal notranje ministrstvo prevzel sam ali zanj pooblastil drugega ministra, bo imela vlada pet ministrstev, ki jih bodo vodili nadomestni ministri. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko časa lahko traja takšno stanje in ali ima takšna vlada sploh še mandat. Zakonodaja tega, kaj se zgodi, če vlado med mandatom zapusti tretjina ministrov in premier za vodenje njihovih resorjev zadolži druge ministre ali pa vodenje prevzame sam, ne določa natančno. Prav tako ne daje jasnega odgovora na vprašanje, ali ima takšna vlada sploh še mandat.
SNS vložila kazensko ovadbo zoper ministrico
Oglasil se je tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je pred dvema meseca omenjal možnost koalicijskega sodelovanja s SD v naslednjem mandatu, če bi Socialni demokrati pristali na predčasne volitve. Danes pa je na Twitterju objavil, da je »sedaj vlak odpeljal«.
Poslanska skupina SNS je v zvezi z najemom stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zoper Kresalovo vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradne-
vlada zavezuje, da za leto 2011 ne bo enostransko posegala v politiko plač. Sindikat zato ocenjuje, da želi šolsko ministrstvo z izgovorom o zagotavljanju zadostnih sredstev za plače zaposlenih v šolstvu zgolj poceni priti do soglasja med učitelji o nujnosti krčenja oz. popolne odpovedi sredstvom za dodatno izobraževanje zaposlenih, kar je naperjeno proti kakovosti slovenskega šolstva. (sta)
Gorenje pridobilo nov posel v Hongkongu
Gorenje je bilo uspešno pri pridobivanju posla v še enem nepremičninskem projektu v Hongkongu, ki ga razvija eden najpomembnejših hongkonških nepremičninskih vlagateljev Kerry Properties. Gorenje je bilo namreč izbrano za edinega dobavitelja gospodinjskih aparatov za 149 stanovanj novega stanovanjskega objekta, imenovanega SOHO189.
Nov stanovanjski objekt bo postavljen tik ob samem centru Hon-gkonga in bo v celoti končan v prvi četrtini leta 2013. Z več kot 1000
ga položaja ali uradnih pravic ter nevestnega dela v službi. Ovadbo so poslanci SNS vložili na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Zahtevajo, da tožilstvo od sodišča zahteva izdajo začasne odredbe, s katero bi preprečili uničevanje dokumentacije in njeno zavarovanje. Tožilstvu tudi predlagajo, da pridobi vso potrebno dokumentacijo, vključno s navedbami medijev, ter da zadevo obravnava prednostno. Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je na vlado naslovil tudi pobudo za odvzem premoženja, ki je bilo pridobljeno s takim nezakonitim ravnanjem.
Stranka NSi pa je prijavo vložila na državno revizijsko komisijo, kjer so potrdili, da so sprožili postopek revizije najema stavbe za NPU.
Pahor in Kresalova sta se že sestala
V kakšno smer gredo pogovori o nadaljnji usodi koalicije, doslej še ni povsem jasno. Na notranjem ministrstvu so sicer
aparati bodo Velenjčani opremili tako standardna kot nadstandar-dna stanovanja, ki so bila tako rekoč v celoti prodana že prvi dan prodaje. Gorenje bo stanovanja opremilo s hladilniki, pralnimi stroji in sušilniki perila, voki, plinskimi in indukcijskimi kuhališči, pečicami, napami, pomivalnimi stroji, pa tudi kompaktnimi parnimi pečicami, mikrovalovnimi pečicami, kavnimi avtomati, grelnimi predali in hladilnimi vitrinami za vino.
To bo že tretja stolpnica, ki jo bo Gorenje opremilo v Hongkon-gu, enem vodilnih mednarodnih finančnih centrov na svetu, ki leži na južni obali Kitajske in ima, tako kot tudi Macau, status posebnega administrativnega območja. (sta)
Prisilna poravnava
Merkurja
pravnomočna
Okrožno sodišče v Kranju je v četrtek potrdilo pravnomočnost sklepa o izglasovani prisilni poravnavi v družbi Merkur, ki ga je izdalo 15. julija. Zaključek prisilne poravnave predvideva 60-odstotno poplačilo upnikov v petih letih.
potrdili, da sta se notranja ministrica v odstopu Katarina Kresal in predsednik vlade Borut Pahor sešla v četrtek. V kabinetu predsednika vlade pa pojasnjujejo, da Pahor državnega zbora o odstopu Kresalove še ni obvestil.
Ob tem so v Pahorjevem kabinetu dodali, da bo premier predsednika državnega zbora Pavla Gantarja o odstopu Kresalove obvestil v zakonsko določenem roku. To mora storiti najpozneje v sedmih dneh po prejemu pisne odstopne izjave. Pisno odstopno izjavo je Pahor prejel v četrtek, torej ima čas do 18. avgusta.
Neznanka ostaja tudi vprašanje, ali je Pahor morda govoril tudi z ostalimi člani LDS. Na nadaljnje vprašanje, ali so se v stranki kaj pogovarjali s Kresalovo in ali je bila na sedežu stranke, pa je Anderlič odgovoril, da se oni »pogovarjajo vseskozi«. Tudi o novem kandidatu za notranjega ministra še ne razmišljajo, pravi Anderlič, saj želijo najprej počakati na Pahorjevo odločitev, kako naprej.
STA (pripravlja: SM)
Postopek prisilne poravnave se je s sklepom sodišča začel 3. novembra lani. Uprava Merkurja je nato do 26. oktobra sodišču oddala načrt finančnega prestrukturiranja, 8. marca pa ga je družba po sklepu o dovoljenju spremenila, so v današnjem sporočilu za javnost spomnili v upravi Merkurja.
Kot so pojasnili, je Merkur na ta način navadnim upnikom ponudil višje število delnic za vsak evro terjatve. »Vsak upnik, ki je na dolžnika prenesel svojo terjatev skladno s pozivom upnikom za vpis in vplačilo novih delnic zaradi vplačila stvarnega vložka, je tako pridobil eno delnico s pripadajočim zneskom osnovnega kapitala en evro za vsakih 53 evrov prenesene navadne terjatve,« so zapisali. Za upnike zava rova n i h terjatev je medtem po njihovih besedah ponujena cena ostala nespremenjena pri 40 evrih za delnico. Sicer pa je načrt po besedah predstavnikov vodstva podjetja predvideval še dokapitali-zacijo Merkurja v višini najmanj 85 milijonov evrov. »V delu, v katerem se navadni nezavarovani upniki ne odločijo za konverzijo, bo ta del njihovih terjatev enakomerno poplačan v višini 60 odstotkov v naslednjih petih letih,« so še navedli v nakelskem trgovcu. (sta)
Uvodnik
Vohanje razpadajočega kadavra
Po nepreklicnem odstopu notranje ministrice Kresalove prejšnji teden je vendarle jasno, da predčasne volitev bodo. Pravzaprav niti ne bodo predčasne, ampak dosti prepozne, kar posredno priznava celo prvi fant države Borut Pahor v stavku, da je politika naredila napako že pred tremi leti, pred nastopom njegove vlade in ob njem, ko se je najprej podala v politično bitko prestižnih obljub narodu, nato pa se potapljala v lastnignojnici korupcije, spotikanj in obtožb.
Namesto da bi ta tri leta iskala rešitve za vedno globljo gospodarsko krizo, je ustvarjala še eno krizo zraven - politično, in to zaradi levičarske koalicijsko vladne nesposobnosti, ki je kot popolnoma neinteligentna figurica padala preko polen desničarske opozicije. Človek ima pravzaprav občutek, da je bila opozicija zadnja tri leta bolj na dopustu kot na delu; Janša kot vodja največje opozicijske stranke je namreč takoj na začetku prepoznal bistveno šibkost vladnega partnerstva, njihovo izjemno krhko notranjo povezanost, zato ni bilo treba voditi kakšne posebno pametne oziroma načrtovane opozicijske strategije, ampak je z majhnimi terorističnimi napadi z dobesedno pasjimi bombicami dosegel razpad vlade. Za kar uradno sploh ni kriva opozicija, ampak si je s svojim obnašanjem in ravnanjem krivdo za razpad pripela kar vladna koalicija sama.
Kakorkoli, zdaj, ko itak ni več nobene rešitve, tudi Pahor sam, ne le vsi njegovi bivši in še obstoječi ministri ter strankarski pripadniki, govori o nujnosti predčasnih volitev. Toda njegova interpretacija je precej zanimiva, saj meni, da je treba novo vlado izvoliti „brez nekoristne vmesne blokade odločanja". Tale je pa malo huda, pa če je mišljena še tako dobro - absolutni poraženec namreč hoče, preden preda orožje, še postavljati pogoje že znanim zmagovalcem (čeprav še niso izvoljeni od ljudstva), kako naj se izpelje predaja. Če je želel s tem povedati, da naj se še pred datumom predčasnih volitev sprejme in potrdi rebalans državnega proračuna, pa izvoli novega predsednika DZ, potrdi nove ministre in/ali zmanjšanje števila ministrstev in naj se ga ne ustavlja pri drugih notranje ali zunanjepolitičnih odločitvah, je to neverjetno utopična želja.
Pri vsem tem pa še sploh ni jasno, kdaj bodo predčasne volitve in koliko časa bomo še morali vohati že dolgo smrdeč in razpadajoč vladni kadaver.
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid m Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Becirovic, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Cene delovnih zvezkov
Zakaj ponekod plačajo petkrat vec?
Prvi september že trka na vrata. Le dobra dva tedna še in šolarji se vračajo v šolske klopi. Nakupovanje šolskih potrebščin je že v polnem teku, žepi staršev pa se praznijo z neznansko hitrostjo.
Preverili smo, zakaj se seznami delovnih zvezkov po šolah tako razlikujejo, da morajo nekateri starši plačati tudi do petkrat več kot drugi. Tako bodo na primer za delovne zvezke drugih razredov v Vidmu odšteli le 23 evrov, na OŠ Olge Meglič pa kar 102 evra.
Učbeniški sklad je v skladu z ZOFVI in Pravilnikom o upravljanju učbeniških skladov ustanovljen zato, da se učenkam in učencem zagotovi učbenike, ki jih potrebujejo pri pouku. Vzpostavljajo se za vse razrede osnovne šole in na ta način zagotavljajo brezplačno izposojo knjig, če se starši ne odločijo drugače. Starši učenk in učencev se sami odločijo, ali bodo učbenik kupili ali si ga bodo izposodili na šoli, izposojevalnino pa sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport; v zadnjih letih je bilo to financiranje 100-odstotno. Učbenikov tako več ni treba kupovati, saj so v šolah na
razpolago za brezplačno izposojo. Obvezen pa je nakup delovnih zvezkov, ki jih predpišejo učitelji oziroma šole. Šole za posamezni razred same izberejo učbenike, delovne zvezke in druga učna gradiva, ki jih bodo učenci uporabljali pri pouku. O izboru delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv pridobijo tudi soglasje sveta staršev glede cene. Te pa se razlikuje po razredih, a tudi po šolali, ki na seznam uvrstijo različno število delovnikov iz različnih založb.
Na eni šoli 23, na drugi 102 evra
Naključno smo izbrali pet šol iz Ptuja in okolice in preverili, koliko bodo za komplet delovnih zvezkov v Mladinski knjigi odšteli starši učencev po posameznih razredih. Razlike so več kot očitne!
V spodnji tabeli so po razredih in šolah navedene zgolj
:|||!i
Matematika za S. razred osnovne šole t » » •. ^ .
V/'.
• • - -.............
»b/
V - - r
:: L*

Starši morajo za nakup šolskih potrebščin seči globoko v žep.
Foto: Črtomir Goznik
cene delovnih zvezkov, ne pa tudi ostalih potrebščin. Cena obsega vse delovne zvezke po seznamu, ki so ga šole predale Mladinski knjigi. Kot je
razvidno iz podatkov, se cene bistveno razlikujejo. Z zeleno so označene najnižje cene v posameznem razredu, z rdečo pa najvišje cene po šolah.
Šola/razred	OŠ Olge Meglič	OŠ Mladika	OŠ Ljudski vrt	OŠ Markovci	OŠ Videm
1. razred	ll	53	69	59	43
2. razred	102	70	45	46	23
3. razred	92	94	59	41	29
4. razred	90	117	47	102	98
5. razred	121	80	64	80	88
6. razred	110	91	91	94	93
7. razred*	128	83	93	11	130
8. razred*	156	101	85	86	126
9. razred*	100	64	80	12	126
*7., 8. in 9. razred - cene brez delovnih zvezkov za izbirne vsebine
Razlike so ogromne! V prvem razredu bodo med primerjanimi šolami najmanj za delovne zvezke odšteli starši, ki imajo otroke vpisane v OŠ Videm pri Ptuju. Ti bodo zanje plačali 43 evrov, kar 77 evrov pa starši otrok iz OŠ Olge Meglič. Še večja razlika je pri delovnikih za drugi razred: Videmčani bodo zanje plačali 23 evrov, na OŠ Olge Meglič pa neverjetna 102 evra. Tudi v tretjem razredu bodo v žep najmanj morali seči Videmčani, 29 evrov jih bo stal komplet delovnikov, njihove sovrstnike iz OŠ Mladika pa krepko več - 94 evrov.
Najmanj, 47 evrov, bodo za četrti razred za delovnike odšteli starši otrok, ki obiskujejo OŠ Ljudski vrt, enkrat več, kar 117 evrov, pa tisti iz OŠ Mladika. Tudi v petem razredu bodo delovniki najcenejši za OŠ Ljudski vrt, saj znašajo 64 evrov, najdražji pa za OŠ Olge Meglič, 121 evrov. Izbor de-lovnikov za šesti razred je za starše najcenejši v Ljudskem vrtu in Mladiki, medtem ko je
za OŠ Olge Meglič ponovno najdražji, 110 evrov.
Za zadnjo triletje osnovnih šol je primerjava cen izdelana brez izbirnih vsebin. V sedmem razredu so najdražji Vi-demčani s 130 evri, najcenejša pa OŠ Markovci z 71 evri. Na OŠ Ljudski vrt je komplet delovnikov po seznamu šole najcenejši za osmi razred in znaša 85 evrov, skoraj enkrat več pa za OŠ Olge Meglič -156 evrov. Tudi v zadnjem razredu devetletke so razlike očitne, najcenejša je Mladika s 64 evri, najdražja pa OŠ Videm s 126 evri.
Zakaj take razlike
Zakaj prihaja do takšnih razlik in kako je možno, da starši v nekatere šolah odštejejo tudi štiri-ali petkrat več za delovnike kot na drugih, pojasnjuje ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela:
»Učitelji delajo po različnih učbenikih in v skladu s tem so potem izbrani tudi delovni zvezki. Cene se po založbah razlikujejo, je pa avtonomna odločitev učiteljev, da si izberejo učbenik, po katerem delajo. Za drugi razred je tako na primer na razpolago pet učbenikov, ki se jim cene precej razlikujejo. To je prvo dejstvo. Drugo pa je to, da se učitelj sam odloči, ali delovni zvezek učenci sploh potrebujejo. De-lovniki niso obvezni in tudi njihova uporaba je odločitev učitelja. Sam težim k temu, da se delovniki, če se naročajo, tudi uporabljajo. Nekaj let nazaj smo imeli primere, ko so jih učitelji naročali, ob koncu leta pa so ostali skorajda prazni. V tem primeru seveda naslednje leto naročanja delov-nikov ne dovolim. Zavedam se, da starši nimajo denarja, zato je prav, da izberemo srednjo pot in naročamo delovni-ke, ki jih potem dejansko tudi rabimo.«
Ob tem Štrafela poudarja, da naj bi bili vsi učbeniki in delovniki enako kvalitetni, saj vsi obdelujejo enako snov, razlika je le v stilu. Ta pa očitno lahko starše precej udari po žepu.
Dženana Kmetec
Ptuj • Ptujska klet uspela v EU
Pullus v 280 vinotekah Nemčije in Avstrije
V začetku avgusta je Ptujski kleti uspelo plasirati vina znamke Pullus tudi v Nemčiji. Kot so sporočili iz vodstva, je namreč Ptujska klet postala eksklu-zivni zastopnik slovenskih vin v največji nemški verigi vinotek Jacques Wine Depot.
„Polnitev Pullus modern classic je trenutno edino slovensko vino v verigi 280 vinotek po Nemčiji in Avstriji, s čimer Ptujska klet ne utrjuje in gradi le prepoznavnosti ptujskih vin, ampak tudi prepoznavnost Štajerske in Slovenije kot vinske dežele," je ob sklenjenem poslu povedal Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti. Vinska veriga Jacques Wine Depot
je bila ustanovljena leta 1974, trenutno pa zastopa uveljavljene vinarje iz Nemčije, Španije, Italije, Francije in odslej naprej tudi polnitev Pullus. V prodajnih centrih brez posrednikov potrošnikom ponujajo vina, ki prihajajo neposredno od vinarjev, vsak pa lahko vino, ki ga zanima, brezplačno poskusi. Jacquesovi vinski svetovalci so usposobljeni za svetovanje,
tudi kakovost vin, ki jih prodajajo, ves čas kontrolirajo, saj je ta najpomembnejša. Sicer pa je Nemčija uveljavljena destinaci-ja na vinskem zemljevidu, ki po pridelovalnih zmogljivostih zajema le desetino španskih, francoskih ali italijanskih, vendar po pridelavi vseeno sodi med prvih deset največjih svetovnih vinskih pridelovalk. Je pa Nemčija pomembna še po
eni lastnosti. Kot eden izmed najbolj razvitih evropskih trgov, tudi na vinskem področju, je največji uvoznik vin, zato je umestitev vina Pullus v asorti-man verige Jacques Wine Depot po mnenju vodstva Ptujske kleti še toliko pomembnejša.
„Uveljavljenega evropskega vinskega promotorja in prodajalca vin so prepričale predvsem svežina, čistost in pitkost
ter všečnost vin, ki prihajajo s področja Srednjih Slovenskih goric in Haloz. Pullus modern classic je zvrst, ki navdušuje z bogatim, a sadnim vonjem ter kompleksnim okusom skrbno odbranih vin laški rizling in sovinjon," je še pojasnil Kobal.
Z vzpostavljenim sodelovanjem z nemško vinsko verigo Ptujska klet tako nadaljuje osvajanje tujih trgov; pred tem so
se namreč že uspešno predstavili tudi v Bosni in Hercegovini ter ZDA, s širjenjem prodaje na tujih trgih pa si po besedah vodstva Ptujske kleti ob že potrjenem kakovostnem primatu svojih vin, kar dokazujejo številna domača in mednarodna odličja ter naslovi šampionov, zagotavljajo tudi višjo stopnjo poslovne uspešnosti.
M. S. (vir: Dialog)
Ptuj • Marija Ahačič Pollak, vodja vokalne skupine Plamen
Slovenska pesem iz grl kanadskih Slovenk
V slavnostni dvorani ptujskega gradu bo v četrtek, 18. avgusta, ob 19.30 koncert vokalne skupine Plamen iz Toronta v Kanadi, katere umetniški vodja je Marija Ahačič Pollak.
Marija Ahačič Pollak izhaja iz znane glasbene družine Ahačič iz Tržiča in je gonila sila slovenskega kulturnega delovanja v Kanadi, ustanoviteljica ter urednica Radia Glas kanadskih Slovencev. Leta 2005 je prejela častno odlikovanje red za zasluge, s katerim se ji je Slovenija oddolžila za njeno vsestransko kulturno poslanstvo med rojaki in širšo skupnostjo.
Vokalna skupina Plamen letos praznuje dvajsetletnico delovanja. Njeno letošnje gostovanje v Sloveniji je četrto v dvajsetletnem obdobju. Nastopile bodo še v Sevnici in Tržiču.
Marija Ahačič Pollak vodi skupino Plamen vse od njenih začetkov. Sestavlja jo 10 do 12 pevk, katerih starši so Slovenci. Na vajah se sestajajo enkrat tedensko v
Torontu, kamor se nekatere pripeljejo od zelo daleč. Njihov repertoar je zelo pester, obsega slovenske izvirne in ljudske pesmi, kanadske ljudske, prav tako pa tudi ameriške skladbe zabavnega žanra. Na klavirju jih bo spremljala priznana pianistka tako v Kanadi kot v ZDA Nastasija Žibrat, ki bo nastopila tudi samostojno.
Svoje sanje so štiri dekleta slovenskega porekla pričela uresničevati pred dvajsetimi leti. Združila jih je želja, da bi se naučile peti pesmi svojih staršev. Imele so srečo, da so se že na začetku našle z nadarjeno voditeljico Marijo Ahačič Pollak. Sčasoma se je sestav razširil na dvanajst pevk. Večina med njimi ni imela glasbene izobrazbe, zlasti pevske, zato so se morale še bolj potruditi, da so
Foto: Črtomir Goznik
Marija Ahačič Polak v družbi Mitje Gobca, koordinatorja ptujskega koncerta vokalne skupine Plamen
obvladale glasbeno gradivo in dosegle visoko raven, ki jo voditeljica Marija Ahačič
Foto: zasebni arhiv
Vokalna skupina Plamen iz Toronta je nazadnje v Sloveniji gostovala leta 2000.
Pollak zahteva od njih. Pod njenim vodstvom se je repertoar zelo razširil, pojejo v slovenskem, angleškem, francoskem in latinskem jeziku. V dvajsetih letih so nastopile na številnih odrih, tudi za slovensko, avstrijsko in kanadsko TV, predlani so gostovale tudi v Avstraliji.
Marija Ahačič Pollak je izjemna glasbena, kulturna in siceršnja osebnost, ki ima neprecenljive zasluge za promocijo slovenske kulturne in glasbene tradicije. Leta 1956 ji je uspelo na avdiciji pri ansamblu Slavka Avse-nika, njena izvedba pesmi Tam, kjer murke cveto, je nepozabna. Glasbo je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, po prihodu v Montreal v Kanado pa se je vpisala na Univerzo MC Gill, na kateri je doštudirala likov-
no pedagoško smer. Že dve leti po prihodu v Kanado, leta 1962, je prvič nastopila s slovensko pesmijo na CTV in prejela prvo nagrado. Od takrat do danes je nastopila že neštetokrat - kot pianistka, pevka, kulturna delavka. Svojo vsestranskost dokazuje tudi kot avtorica krajevne zgodovine. Pri tržiškem muzeju je letos izšel njen knjižni prvenec Nitke življenja, ki je njena družinska kronika, kronika Martinčkovih iz Tržiča, kot so se Ahačičevi imenovali po domače. Knjiga ni navadna pripoved o družini Marije Ahačič Pollak, je predvsem odličen pogled v vsakdanjike in praznike Tržiča, kakršnega morda pomnijo le še najstarejši, je pa tudi pogled skozi popolnoma človeške usode na dogajanje v nekdanji avstro-ogrski
monarhiji in jugoslovanski kraljevini, od telovadnih nastopov Orlov do dogajanj na frontah prve svetovne vojne. Morda je najbolj pretresljiv del celotne življenjske zgodbe Martinčkovih prav obdobje druge svetovne vojne. Z družino je bila Marija izseljena v Valjevo, kjer so živeli do konca druge svetovne vojne.
Ptujski koordinator koncerta vokalne skupine Plamen Mitja Gobec je Marijo Ahačič Pollak osebno spoznal v času, ko je bil na Radiu Ljubljana tonski mojster, kot pevko pri Avsenikih pa že prej. V tem času je imel številne stike z narodno-zabavnimi ansambli, saj jih je občasno tudi snemal. Celo pa naj bi skupaj hodila v srednjo glasbeno šolo, o tem sta se v zadnjem času že večkrat pogovarjala, ampak takrat se še nista poznala. Glasbene stike sta poglobila v času, odkar Marija vodi vokalno skupino Plamen, ki prihaja na občasna gostovanja v Slovenijo. Pred letošnjo koncertno turnejo po Sloveniji, med katero sodi tudi ptujski nastop, pa je bilo stikov še več, saj je želja vseh, da bi koncert čim bolj uspel, poudarja Mitja Gobec, ki pričakuje še en vrhunski pevski nastop Slovenk tretje generacije, ki živijo in delajo v Kanadi, ki sicer ne govorijo slovensko, a slovensko pesem izvirno in ljudsko pojejo s polno slovensko dušo. V četrtek si ga bodo ogledali tudi nekateri vidni predstavniki slovenske politike, med njimi dr. Boštjan Žekš, odgovoren za Slovence v zamejstvu in svetu.
MG
Destrnik • 30 let Turističnega društva
Destrnicani praznovali
Turistično društvo Destrnik, ki letos praznuje 30 let delovanja, je minuli konec tedna pripravilo kopico prireditev. Ob tej priložnosti so izdali tudi Kroniko, v kateri je zaobjeta bogata zgodovina društva, ki je tako rekoč vezni člen vseh prebivalcev Destrnika.
Kmečki praznik, ki ga organizirajo na Destrniku, je ob občinskem prazniku največja prireditev v občini. »Letos obeležujemo 30 let, zato ima ta prireditev še večji pomen. Gre za dogodke, ki povežejo vse ljudi. Povorke so po navadi izjemno dobro obiskane, pa tudi ostale prireditve. Seveda so pomembna tudi priznanja, ki jih podelimo tistim, ki imajo najlepše urejene hiše,« pojasnjuje predsednik Turističnega društva Destrnik Ivan Hauptman, ki društvo vodi od leta 2004. Za razliko od prejšnjih let je praznik letos
trajal dva dni, saj je bilo precej dogodkov, ki so jih pripravili v posvetitev polnim trem desetletjem delovanja društva. Večina dogajanja se je odvijala na prireditvenem prostoru pred gasilskim domom na De-strniku, praznovali pa so tako rekoč vsi občani.
Trenutno je v društvu registriranih 140 članov, kar je za majhno občino zavidljiv podatek. Podatki o ustanovitvi Turističnega društva Destrnik segajo že v leto 1966, a ker takrat ni bilo aktivno, so ga zbrisali iz registra. Na novo je bilo nato ustanovljeno leta 1981, za
predstojnika pa je bil izvoljen Otmar Simonič. Že v prvem letu so organizirali kmečki praznik, ki je postal vsakoletna tradicionalna prireditev in po njem je društvo še danes prepoznavno v širši okolici.
Zgodovina društva je jasno opisana v Kroniki, ki je izšla ob 30-letnici in v kateri je zajet natančen pregled delovanja društva, od ustanovitve do danes. Uredila jo je Nada Zupa-nič, predstavili pa so jo v soboto kot uvodno dejanje v otvoritev kmečkega praznika. Temu je sledil prihod starodobnih vozil, postavitev klopotca in
Prejemniki priznanj za urejene hiše in kmetije
zabava z ansamblom Ptujski kvintet. Veliko pozornosti je pritegnila tudi povorka starih kmečkih običajev, ki so jo izpeljali v nedeljo. Z veliko nestrpnostjo pa so Destrničani pričakovali vsakoletno razglasitev
rezultatov za najlepše urejene hiše. Priznanja so letos dodelili osmim družinam, od tega dvema kmetijama. Priznanja so letos šla v roke družin: Marušič iz Zgornjega Velovleka 22, Mi-lošič-Krošelj iz Jiršovcev 68 c,
Pšajd iz Drstelje 22 a, Horvat iz Ločkega Vrha 20, Nini Murko iz Svetincev 10, ter priznanje za urejenost kmetijama družine Horvat iz Svetincev 23 ter družine Bračič iz Placarja 22.
Dženana Kmetec
Foto: Ales
Zavrč • Sklenili 15. občinsko praznovanje
Domači gasilci prejeli plaketo ob 70-letnici
V občini Zavrč so praznovanje 15. občinskega praznika sklenili minulo soboto, 13. avgusta, z osrednjo prireditvijo, na kateri so proslavili tudi 70-letnico domačega gasilskega društva in 15. dan gasilcev OGZ Ptuj.
Praznično sobotno popoldne so pričeli z veliko gasilsko parado, na kateri je mimo nove občinske stavbe v Zavrču korakalo blizu 300 gasilcev s 30 gasilskimi vozili in specialnimi avtomobilskimi cisternami ter pripadajočo gasilsko tehniko. Kot je županu Miranu Vuku poročal poveljnik OGZ Ptuj Stanko Glažar, so na praznovanje prišli predstavniki gasilskih društev iz sosednje Hrvaške in Avstrije, največ pa jih je bilo iz Območne gasilske zveze Ptuj. Pred občinsko stavbo so parado spremljali predstavniki mestne občine Ptuj ter številnih sosednjih občin: Cirkulane, Dornava, Markovci, Podlehnik in predstavniki Gasilske zveze Slovenije.
Na osrednji, sklepni slovesnosti ob omenjenih treh jubilejih, ki je bila takoj zatem pod prireditvenim šotorom za prenovljenih gasilskim domom, je nato zbrane gasilce in številne goste nagovoril predsednik PGD Zavrč Anton Bratuša. Med drugim je povedal, da je bilo gasilsko društvo Zavrč ustanovljeno 15. avgusta 1941 v Turškem Vrhu, zato so si ta datum izbrali za praznovanje svoje 70-letnice. Med ustanovitelji društva so bili Janez Feguš ter gospoda Topla in Kurež iz Zavrča, Franc Kokot in Andrej Štumberger iz Hrastovca,
Foto: M. Ozmec
Posebni priznanji so izročili uspešnima učenkama Veroniki in Doroteji Damjan iz OŠ Zavrč.
Foto: M. Ozmec
Letošnji dobitniki najvišjih priznanj občine Zavrč: (z leve) predsednik PGD Anton Bratuša, predsednica Društva gospodinj Zavrč Jelka Belšak, podžupan Janko Lorbek, župan Miran Vuk, krvodajalec Branko Ivančič, podžupanja Marta Bosilj in krvodajalec Anton Gavez
Franc Levanič iz Turškega Vrha, Jožef Gol in Ferdo Pungračič iz Goričaka ter še nekaj drugih prostovoljcev. V sedmih desetletjih so v društvu doživeli več vzponov in padcev, saj včasih občina ni imela takega posluha za njihovo delovanje, pa tudi razmere so bile za gasilstvo zelo različne. Ob ustanovitvi samostojne občine Zavrč in predvsem s prihodom župana
Foto: M. Ozmec
Za prisrčen kulturni program so poskrbeli učenci završke osnovne šole in člani KUD Maksa Furjana.
Mirana Vuka pa je PGD Zavrč dobilo nov zagon, saj tako župan kot občinski svet njihovemu delovanju posvečata vso pozornost.
Ob 70-letnem jubileju so popolnoma prenovili svoj gasilski dom in ga tudi na novo prekrili, prenovili in tehnično dopolnili pa so tudi svoje gasilsko vozilo, tako da po tehničnih normativih izpolnjuje pogoje za GVC 16/25. Sicer pa so ob 70-letnici završki gasilci izdali jubilejni zbornik, v katerem so na 80 straneh svoje delovanje v sedmih desetletjih podrobneje predstavili.
Gasilci ne poznajo slabe volje ...
Predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič je ob čestitkah poudaril, da gasilci nikoli ne poznajo slabega vremena in ne slabe volje, saj so vedno in povsod pripravljeni priskočiti na pomoč. Pri zagotavljanju požarne varnosti in nudenju pomoči pri naravnih in drugih nesrečah pa
je ob vsakem času pripravljeno priskočiti na pomoč okoli 2500 gasilcev iz Območne gasilske zveze Ptuj, ki so to svojo pripravljenost in humanost že večkrat dokazali, saj so dobro pripravljeni in usposobljeni, pa tudi primerno tehnično opremljeni. Zadovoljni so, da je tudi med gasilci vse več mladih, kar zagotavlja bodočnost gasilske organizacije, za nepogrešljiv prispevek k razvoju gasilstva pa so hvaležni gasilskim veteranom, ki svoje izkušnje in znanje nenehno prenašajo na mlade rodove.
»Mi smo amaterji samo po plačilu, kajti po delu smo profesionalci«, je poudaril Meglič in se vsem prostovoljnih gasilcem zahvalil za njihov humanitarni prispevek ter jim čestital ob 15- dnevu gasilcev OGZ Ptuj. Posebno čestitko pa je namenil završkim gasilcem, ki so ob svoji 70-letnici svoj gasilski dom prenovili od temeljev do strehe in posodobili svoje gasilsko vozilo, ob 15. občinskem prazniku pa je čestital še županu in vsem občanom
občine Zavrč, ki so dokazali, da gasilsko organizacijo cenijo in ji posvečajo potrebno pozornost.
V imenu občine Zavrč je gasilcem in občanom ob jubilejih in občinskem prazniku čestital tudi slavnostni govornik, završki župan Miran Vuk, o pomembnosti gasilstva na območju občine Zavrč in o 15. občinskem prazniku pa je nato v imenu občine govorila podžupanja Marta Bosilj. Slavljencem je čestital še podpredsednik Gasilske zveze Slovenije mag. Janez Merc, ki je opozoril na aktualno stanje v slovenski gasilski organizaciji, ki je še vedno najmnožičnejša in dokazano najaktivnejša prostovoljna in humanitarna organizacija. V naslednjem letu jo čakajo nekatere statutarne in organizacijske spremembe, predvsem pa bo treba v državi primerno urediti status gasilcev. Završkim gasilcem in občini sta čestitala tudi predsednik regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje Dragomir Murko in predsednik Gasilske zveze varaždinske župani-je Zvonko Biškup.
Ob 70-letnem jubileju so najzaslužnejšim članom PGD Zavrč in njihovim sodelavcem izročili zlate in srebrne značke Gasilske zveze Slovenije ter
društvena priznanja in pohvale. Za posebne zasluge pri razvoju PGD Zavrč pa so najvišja priznanja izročili Emilu Koče-varju, završkemu županu Miranu Vuku in Marjanu Pušniku.
Ob 15. občinskem prazniku so izročili tudi najvišja priznanja Občine Zavrč za leto 2011. Po sklepu občinskega sveta je priznanje Občine Zavrč prejelo Društvo gospodinj občine Zavrč, plaketo občine pa je ob visokem jubileju prejelo PGD Zavrč. Na slovesnosti so izročili tudi priznanji občinske organizacije Rdečega križa Zavrč: posebni zahvali so izročili Antonu Gavezu za 50-krat darovano kri in Branku Ivanči-ču, ki je dragoceno življenjsko tekočino daroval že 70-krat. Posebni priznanji so izročili tudi uspešnima učenkama Veroniki in Doroteji Damjan iz OŠ Zavrč za odlične dosežke na 45. svetovnih igrah osnovnošolcev na Škotskem; Veronika je namreč dosegla 2. mesto v suvanju krogle, Doroteja pa 8. mesto v teku na 800 m.
Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci završke šole in člani KUD Maksa Furjana iz Zavrča so 15. občinsko praznovanje sklenili s pogostitvijo in veliko zabavo z Veselimi Štajerkami.
M. Ozmec
Goričak • Pomembna pridobitev ob prazniku
Odprli cesto do hrvaške meje
V občini Zavrč so v okviru občinskega praznovanja minuli petek slovesno odprli dobrih 2000 m dolg odsek asfaltne ceste Borak-Hrženjak, ki povezuje obmejno naselje Goričak s sosednjo hrvaško in je veljala 342.889 evrov.
Po besedah završkega župana Mirana Vuka gre za eno zadnjih cest, ki povezuje obmejno naselje Goričak z bližnjo hrvaško mejo. Vsem, ki so se ob pomembnem trenutku zbrali na slovesnosti v Goričaku, je v imenu hvaležnih domačinov zaželela dobrodošlico Zvonka Lazar Borak. Ob izredno pomembni pridobitvi, ki bo odslej domači-
nom in drugim uporabnikom olajšala proti vrhu in med ha-loške vinograde, je posebno zahvalo namenila občini Zavrč, županu Miranu Vuku in občinskemu svetu ter podjetju Asfalti iz Ptuja, ki je dela uspešno izvedlo, še posebej direktorju Marjanu Pongracu, ki je bil na odprtju. Slavje so popestrile ljudske pevke KUD Maksa Furjana iz
Zavrča, s prerezom vrvice pa so cesto slovesno odprli župan Miran Vuk ter domačinki Zvonka Lazar Borak in Antonija Lazar iz Goričaka. Potem ko so pomembni pridobitvi nazdravili, so se udeleženci slovesnosti podali po novi asfaltni cesti med vinograde. Župana, podžupanjo in nekaj svetnikov so popeljali s tremi kočijami, preostali pa so
se peš podali proti vrhu, kjer so nato domačini pod nedavno postavljenim klopotcem pripravili pogostitev.
Zemeljska dela za rekonstrukcijo ceste Borak-Hrže-njak so pričeli maja letos. Kar 85 odstotkov denarja zanjo jim je uspelo pridobiti iz Evropske unije, preostalih 15 odstotkov pa iz proračuna Republike Slo-
Foto: M. Ozmec
Novo asfaltno cesto v Goričaku so s prerezom vrvice svečano odprli (z leve) završki župan Miran Vuk ter domačinki Zvonka Lazar Borak in Antonija Lazar.
venije. Vse neupravičene stroške je financirala Občina Zavrč. Vsa dela, katerih del je rekonstrukcija lokalne ceste Goriča-
ku, so se pričela že decembra 2009 in naj bi bila povsem zaključena do 30. septembra
M. Ozmec
Zgornji Leskovec • Šestnajsti kmečki praznik z igrami
Punce so morale sesati, fantje grizljati
Neutrudni člani in članice Turističnega društva Klopotec (TDK) že od nastanka društva pred 16 leti vsako leto pripravijo osrednji kmečki praznik, letos torej 16. po vrsti, kjer se ob podelitvi nagrad najboljšim okoliškim vinogradnikom in imetnikom najlepše urejenih domov vedno odvijejo še šaljive kmečke igre.
Seveda tudi letos ni bilo drugače; sobotna prireditev se je na novem, velikem in lepo urejenem leskovškem nogometnem igrišču začela zgodaj popoldne s kulturnim programom in nagovori bolj ali manj eminentnih gostov. Zbrane je najprej pozdravil videmski podžupan Marjan Selinšek in jim čestital za dosežene uspehe ter zaželel veliko lepega počutja, v imenu KTD (kot njihov član) je spregovoril tudi župnik Edi Vajda, ki je kasneje opravil še svojo profesionalno funkcijo ter blagoslovil razstavo domačih jedi, o nedavnem ocenjevanju domov in vin pa je spregovorila predsednica ocenjevalne komisije Terezija Me-ško iz ptujskega Kmetijsko-goz-darskega zavoda. Med drugim je Meškova povedala, da je bila letošnja vinska letina solidna, prav tako tudi vzorci vina, ki so bili prineseni na ocenjevanje, glede ocenjevanja domov pa
je dodala, da je vedno več zelo lepo urejenih domačij, zato vsako leto pač ne morejo nagraditi vseh in pozvala prisotne, naj se ponovno prijavijo na tekmovanje naslednje leto.
Za kulturni vložek uvodnega dela praznika so letos s petjem, igranjem in kratkimi šaljivimi skeči poskrbeli Mateja Cafuta in Natalija Senekovič, skupina Šurc, Mladi muzikanti, Aljaž Hliš s harmoniko in ženska vokalna skupina pod vodstvom Srečka Zavca. Potem so se začele vedno atraktivne leskov-ške kmečke igre, za katere odgovorni vsako leto pripravijo nove vsebine. Letos se je prijavilo kar sedem ekip, in sicer: podmladek TDK, Šurc, PGD Leskovec 1, PGD Leskovec 2, TD Klopotec, KTED Demoni in ekipa Kocil. Fantje in dekleta so morali v šestih igrah pokazati veliko spretnosti, natančnosti in vzdržljivosti, kar pa vedno nikakor ni bilo lahko. V prvi
Dva „slepa voznika" samokolnice sta sicer po več poskusih zadela brv, zato pa je voda iz posode v naročju deklice lepo pljusknila čez vse tri tekmovalce.
„Jebentiš, kako se mi vrti! Kam me pa nese stran, če moram tole balo slame zdaj zagrabiti ..."
igri sta tako dva fanta skupaj z zavezanimi očmi morala prepeljati preko in mimo vseh ovir, med katerimi je bila tudi zelo ozka brv, samokolnico z dekletom, ki je v rokah držalo polno skledo vode. Da je bilo padcev, zlasti čez brv, in zaletavanja v ovire iz slamnatih bal pri dveh „slepih voznikih" hudo veliko, verjetno ni treba omenjati ... V drugi igri so salve smeha občinstva sprožali tekmovalci, ki so po hitrem vrtenju okoli lastne osi (in kola) popolnoma izgubljali smer in ravnotežje, a so vseeno morali prenesti balo slame čez vso igrišče. Da so pri tem popolnoma izgubljali smer in padali kot najhujši pijanci, je bilo sicer pričakovano,
a osupli izrazi tekmovalcev in še bolj njihove nadvse smešne geste, ko so na vse načine poskušali ujeti pravo smer, so sprožali huronski smeh med vsemi prisotnimi, tudi ostalimi sotekmovalci. V tretji igri pa je bilo treba pokazati drugačne „spretnosti": prvi tekmovalec je moral narediti deset počepov s piskrom vode na glavi, potem je lahko sotekmovalka začela sesati vodo po zelo, zelo dolgi slamici iz kozarca, kar je nekaterim dekletom šlo zelo dobro od rok, druge pa so se celo pritoževale, da ne gre, da je verjetno nekaj zamašeno, čeprav se je na koncu izkazalo, da nobena slamica ni bila zamašena, le sesanje je moralo
biti dovolj močno in vztrajno ... Šele potem, ko je dekle izpraznilo kozarec, je lahko začel „delo" zadnji sotekmovalec iz ekipe, ki je moral v najkrajšem možnem času pogrizljati debel šop bobi palčk. No, in medtem ko so imela nekatera dekleta nekaj težav s sesanjem, so imeli fantje pri grizljanju nekaj prednosti, saj so si polna usta suhe robe lahko malo poplaknili s špricerjem. Uspelo je pa vsem do konca posesati in pogrizljati vse. V četrti igri so se vsepov-prek veselo polivali s kozarci vode, potem pa mokre majčke ožemali v vedro, zmagala pa je seveda ekipa, ki je ožela največ vode. Peta igra je bila že znana: iskanje kovanca v vedru, šesta
igra pa ekipna hoja z lesenimi smučmi med ovirami po travi.
Vedno več lepo urejenih domačij
Po končanih šaljivih kmečkih igrah, v večernih urah, je sledila še podelitev priznanj najboljšim vinogradnikom in imetnikom najlepše urejenih domov. Vinogradnikom je bilo letos podeljenih 13 zlatih in 13 srebrnih priznanj ter eno bronasto, sicer pa je bilo na tekmovanju ocenjenih skupno 32 vzorcev zvrsti in različnih sort; pet vzorcev je bilo izločenih, večinoma zaradi prežveplanja.
Priznanja za urejene domove pa so bila podeljena po več kategorijah: v kategoriji najlepše urejenih domov je prvo mesto dosegla družina Strelec iz Vare-je, drugo mesto družina Bukvič iz Lancove vasi, tretje mesto pa družina Zavec - Mlakar iz Lan-cove vasi. Za najlepše urejeno kmetijo je bila razglašena kmetija Sakelšek - Vidovič iz Dolene, posebno priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine je za svojo domačijo prejela družina Vindiš iz Strmca pri Leskovcu, priznanje za ohranjanje kulturne dediščine pa je prejelo Društvo za ohranjanje dediščine Haloz za etnološko zbirko Od zrna do kruha (kmetija Korpič v Dravcih), priznanje za najlepše urejen poslovni objekt pa gostišče Majolka v Jurovcih.
Leskovški kmečki praznik pa se je nato ob glasbi in pečenkah ter drugih dobrotah nadaljeval še pozno v sobotno noč.
M. S.
Foto: SM
Foto: SM
Dornava • Pred 18. lukarskim praznikom
Letos luk kot debela repa!
V teh dneh je na dornavski Čušekovi domačiji spet živahno kot redkokdaj med letom; članice in člani TED Lukarji, od najmlajšega do najstarejšega, namreč pripravljajo znameniti rdeči dornavski luk za tržo na prazniku, ki bo to nedeljo.
Letos so nad pridelkom luka več kot navdušeni in presenečeni; s približno 10 arov velike njive so ga namreč pobrali in pripeljali za tri prikolice, kar pomeni, da ga je tako, na oko, krepko čez dve toni. Poleg tega, kot je povedala gonilna sila prireditve in predsednica TED Lukari Marija Belšak, je letos luk izjemno zdrav in izjemno debel. Še najbolje ga je opisal član društva in gospodar domačije Stanko Hrga z besedami, da je na njivi, preden so ga populili, „kar čez rob njive silil kot tista debela repa, ki so jo v pripovedki pulili s celo četo ljudi" ...
Šalo na stran, luka je bilo na Čušekovi domačiji res videti cele gore in lukarcam ter lukar-jem, ki so se ga spravljali čistit in spletativ "krence" kljub za-
Lukari in lukarce na delu: moški teptajo in mehčajo slamo, ženske (v ozadju) čistijo luk in ga spletajo v krence.
dovoljstvu nad rekordno letino ni kaj zavidati. Potrebno bo kar nekaj dni, da ga bodo očistili, nekaj spletli v letos težke ven-
ce, nekaj pa spravili v vreče, in če bodo ženske bolele roke od čiščenja ter spletanja, bodo moški gotovo trpeli bolečine v
nogah, preden bodo pod podplati pomečkali in zmehčali vso slamo, ki je potrebna za spletanje v krence.
Glede na res debele glavice rdečega luka, ki po velikosti bolj spominjajo na kakšne olupljene lubenice, bo letos na tekmovanju za najdebelejši rdeči luk, ki je stalnica osrednje nedeljske prireditve, težko kdo kos dornavskim lukarjem, čeprav je v predhodnih letih zmaga tudi že odšla kam drugam. To se bo sicer jasno pokazalo v nedeljo na prazniku, ampak tistim, ki radi stavijo, bi se letos lahko prišepnilo, da skorajda ne morejo izgubiti, če bodo stavili na TED Lukari ...
Sicer pa bo nedeljska prireditev potekala tako kot običajno; poleg tržnic, kjer bo na voljo ogromno rdečega luka za
Letos so pri delu pomagali tudi najmlajši člani TED Lukarji...
dobro voljo, bodo obiskovalci lahko poskusili še vse tradicionalne jedi z lukom in iz njega, izvedeli bodo lahko tudi veliko o sekciji dornavski ciganov, ki letos praznujejo 50 let obstoja in se bodo v okviru razstave jedi predstavili z biltenom ter razstavo fotografij, sledil bo etnografski prikaz različnih del, povezanih s pripravo luka za trženje, ki ga bo spremljalo petje dornavskih ljudskih pevk, ljudskih godcev, mladih lukarjev iz domače osnovne šole in moškega okteta, obiskovalci pa se bodo poleg tekmovanja za najdebelejši luk
(nagradili bodo imetnike treh najdebelejših rdečih sadežev) lahko preizkusili tudi v spleta-nju krencev.
Tisti, ki bi se radi spletanja naučili zares, pa lahko v teh dneh še vedno zavijejo na Ču-šekovo domačijo, sploh če bo od nje odmevalo glasno petje, saj je to znak, da so pridni luka-ri še vedno na delu, ki ga je letos precej več kot prejšnja leta. Sicer pa, kot pravijo sami, se ne bojijo, da dela ne bi zmogli, saj jih je veliko, imajo pa tudi zelo priden podmladek, ki bo tradicijo gotovo ohranjal še naprej.
M. S.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • V zakulisju ptujske noči
Ptujska zabava deli tudi v zaodrju
Ptujska poletna noč je tradicionalna zabava na prostem, na ptujskih ulicah in trgih, in že desetletja spremlja ptujsko praznično dogajanje. V teh letih so se izoblikovali tudi prireditveni prostori z odri z najrazličnejšo zvrstjo glasbe in zabave za vse generacije.
Program vsakoletne Ptujske poletne noči oblikujejo večinoma „veliki" gostinci, če je sploh mogoče govoriti o velikih, ti pa k sodelovanju potem povabijo (ali pa ne povabijo) manjše - bare, ki sicer že tradicionalno držijo pokonci mestni utrip, ker bi sicer mestno jedro še bolj životarilo kot sicer.
Ptujski gostinci morajo vsako leto decembra napovedati svoj delovni čas za prihodnje leto: v normalnem obsegu, v podaljšanem in posebej za ptujsko noč oziroma tudi za »hišne« prireditve, kot so poroke, birme, obletnice, da lahko obratujejo čez običajni delovni čas. In pri obratovanju čez običajni delovni čas naj bi ob letošnjem nedeljskem dogajanju poletne noči šlo nekaj narobe. Kaj se je zgodilo?
Ptujska poletna noč tradicionalno traja dva dni, v petek in soboto, ko je soorganizato-rica tudi MO Ptuj; pripravljajo jo namreč MO Ptuj in ptujski
Foto: Langerholc
Ptujska poletna noč, zabava na ptujskih ulicah in trgih, je tudi letos pritegnila veliko število zabave željnih.
gostinci. Od lani kot priredi- Ptuj več ne sodeluje, ampak stnem jedru, ki ga pripravljajo tveni prostor zaživi tudi ptuj- vse stroške krije gostinec, or- gostinci, vsem tudi odobrijo ska tržnica, kjer je dogajanje ganizator prireditve.	obratovanje v podaljšanem
organizirano še v nedeljo. Pri V Mestni hiši pravijo, da so času. Ne morejo pa odobriti nedeljskem dogajanju MO veseli vsakega dogajanja v me- obratovanja v tem času ne-
komu, ki sicer med letom v nedeljo ne obratuje in ob poletni noči ne poskrbi za nobeno dogajanje, ampak bi samo kasiral, medtem ko bi stroške plačeval samo organizator. Dovoljenje za podaljšano obratovanje v nedeljo so dobili samo tisti, ki so dogodek organizirali, in nihče drug, ker je to vezano na prireditev, konkretno na dogajanje na ptujski tržnici. To poenostavljeno pomeni, da če nek gostinec organizira zabavo, to še ne pomeni, da lahko dobi dovoljenje za podaljšano obratovanje tudi sosednji gostinski lokal, razlagajo v MO Ptuj. Dobi ga le tisti, ki organizira neko dogajanje in nosi vse stroške, vezane na takšno prireditev, ter njegovi partnerji pri projektu. Vsak je imel tudi letos možnost, da pripravi ob svojem lokalu v času poletne noči neko dogajanje oziroma se priključi v skupno dogajanje z delitvijo stroškov.
Morda pa je narobe, da se o programu za Ptujsko poletno
noč pogovarjajo samo „veliki" gostinci, pa da se ti potem na terenu organizirajo z malimi in skupaj z njimi pripravljajo delilnik stroškov. Verjetno bi kazalo, da se v bodoče za skupno mizo pred velikimi prireditvami dobijo vsi, ne glede na velikost, da vsi dobijo iz prve roke potrebne informacije, ker se lahko ob prenašanju dogovorjenega med »velikim« in občino izgubi marsikatero pomembno dejstvo, pa se pozneje izkaže kot velika napaka ali kot nerazumevanje dogajanja. Tako naj bi se bili letos na skupnem sestanku predstavnikov velikih gostincev in MO Ptuj dogovorili, da prvi dan Ptujske poletne noči ne bodo zapirali Slomškove in Prešernove ulice, ker so že vnaprej ocenili, da petkovo dogajanje ne bo tako množično obiskano kot sobotno. S tem so se ognili stroškom zapor, plačilu redarjev, dodatnim namestitvam diksijev, košev za odpadke in podobno, ker je plačnica za infrastrukturno podporo prireditvi MO Ptuj, vse ostale stroške, od glasbe naprej, pa si delijo gostinci.
Skoda le, da se sedaj organizatorji Ptujske poletne noči po nepotrebnem delijo in zlivajo žolč na občino in drug na drugega. Vse skupaj je nepotrebno, če se vnaprej poznajo pravila igre in dogovori.
MG
Ljutomer • Izbor najuspešnejšega podjetnika
Obrtnik leta je Robert Krajnc
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer vsako leto na podlagi razpisa pripravlja izbor za svojega najuspešnejšega člana.
Tokrat je kriterije v največji meri izpolnjeval Robert Krajnc, vodja zasebnega podjetja Krim s poslovnim sedežem v Ulici Rada Pušenjaka v Ljutomeru. Krim je družinsko podjetje, ustanovljeno leta 1993, njihova osnovna dejavnost pa temelji na izdelovanju elementov iz nerjaveče pločevine. Proizvodni program zajema hladilne točilne pulte, pomivalna korita in delovne mize, ki se največkrat uporabljajo v gostinstvu in gospodinjskih kuhinjah. S
trinajstimi zaposlenimi delavci opremljajo številne objekte doma in v tujini, še zlasti so prodorni na hrvaškem in avstrijskem trgu.
Na slavnostni podelitvi, ki je v okviru praznovanja občine Ljutomer potekala v atriju ljutomerske Mestne hiše, je prisotne nagovoril tudi predsednik obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek, sicer znan podjetnik iz Murske Sobote. Med drugim je poudaril, da premoremo veliko odličnih
obrtnikov in podjetnikov, ki jih velja izpostaviti. »Obrtniki smo delavni ljudje, ki v delu najdemo tudi svoje zadoščenje. Če ne delaš z užitkom, tega poslanstva ne moreš opravljati.« Dotaknil se je tudi politike: »Včasih smo rekli, naj nas država, torej oblast, pusti pri miru, da delamo. Danes pa ni tako. Pogosto si moramo izboriti pravice in tudi spreminjati zakonodajo, da je evropsko primerljiva.«
Danijel Zelko, predsednik Območne obrtno-podjetniške
zbornice Ljutomer, je pred slovesno razglasitvijo in podelitvijo priznanja najobrtniku v kratkem orisal več kot štiridesetletno organizirano delovanje ljutomerskih obrtnikov, ki so, kot je poudaril, vseskozi tvorili pomemben člen v gospodarskem razvoju občine. »Občinske strukture so nas v naših prizadevanjih zelo različno spodbujale, eni so imeli več, drugi manj posluha in volje oziroma želje po skupnem sodelovanju. Z veseljem ugotavljam, da smo s
Danijel Zelko je podelil priznanje Robertu Krajncu. Slovesnost sta spremljala Štefan Pavlinjek (skrajno levo) in Olga Karba.
sedanjim občinskim vodstvom in županjo Olgo Karba navezali pristne poslovne stike in mnoge zadeve uresničujemo v obojestransko zadovoljstvo. Živimo v svetu, ki se vsakodnevno spreminja in večkrat ni najbolj prijazen do tistih, ki prisegajo na delovne vrednote. V naši
zbornici smo ponosni na svoje člane in njihovo predanost do dela in obrtnega stanu. Mnenja smo, da si najprizadevnejši in najuspešnejši zaslužijo javno pohvalo, zato jim bomo tudi v prihodnje namenjali posebno pozornost.«
NŠ
Foto: NS
Ljutomer • Priznanja županje Olge Karba
Ob občinskem prazniku priznanja županje
Osrednje slovesnosti ob 55. prazniku občine Ljutomer so se v Domu kulture udeležili številni domačini in povabljeni gostje, med njimi tudi predstavniki pobratenih občin Užice iz Srbije in Fulnek s Češke.
V nagovoru je županja Olga Karba med drugim poudarila, da je zadovoljna in ponosna, ker deluje v skupnosti, kjer ljudje niso le uspešni na mnogih področjih delovanja, pač pa tudi zelo prizadevni, marljivi in nadarjeni. Prleška prestolnica obeležuje svoj praznik v spomin na 9. avgust 1868, ko so Ljutomerčani pripravili prvi slovenski tabor. »Tako kot takrat je tudi danes nujno, da stopimo skupaj in storimo kar največ za blagostanje naše sku-
Dobitniki priznanj županje
pnosti. Prleki smo prestali marsikatero grenko preizkušnjo, iz nje pa izšli kot prerojeni in z novim zagonom. Trdno sem prepričana, da moramo tudi v svoji prihodnosti gojiti dobre medčloveške odnose in omogočati ljudem, da se povezujejo in združujejo ter izražajo svoja mnenja,« je dejala županja občine Ljutomer.
Na prireditvi je Karbova v skladu s sklepom občinskega sveta podelila plaketo občine Ljutomer z listino in denarno
nagrado Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ljutomer ob 140-letnici delovanja, pisni priznanji pa sta prejela Planinsko društvo Ljutomer ob 60-letnici delovanja in Marjana Sovič s Cvena za aktivno delovanje pri razvoju kmetijske dejavnosti in ohranjanju ljudskega izročila.
Ljutomerska županja je sklenila podeliti tudi svoja priznanja. Dobili so jih: podjetje Mako-ter s Cvena za 30 let uspešnega delovanja, razvoja kakovostnih storitev in prodor na evropski
trg, Mira Azzeh iz Ljutomera za 30 let prostovoljnega in humanitarnega dela ter angažiranja na civilno-družbenem področju, Jiri Chrastek za 20 let spodbujanja in utrjevanja prijateljskih vezi med pobratenima mestoma Ljutomer in Fulnek, Lokalna radijska postaja Radio Maxi za 15 let aktivnega prispevka k širši družbeni podobi občine Ljutomer in informiranju občanov, doc. dr. Janko Sla-vič iz Ljutomera za znanstvene in raziskovalne dosežke na področju strojništva in aplikativno delo za slovensko izvozno industrijo, Simon Balažic z Gr-lave za 10 let aktivnega dela na področju ohranjanja naravne dediščine in zaščite reke Mure ter Domen Gnezda iz Ljutomera za izjemne študijske dosežke in umetniške uspehe v mednarodnem prostoru.
NŠ
Foto: NS
Gospodarstvo po svetu .
Foto: wandatoos.de
Berlin • V spomin na 13. 8. 1961
Berlinski zid pred 50 leti razdelil Nemce
Prebivalci vzhodnega dela Berlina so se 13. avgusta 1961 nepričakovano zbudili za bodečo žico, Nemška demokratična republika (NDR) pa je začela graditi zid, ki je Berlin in Nemce delil 28 let. V Berlinu bodo 50-letnico začetka gradnje zidu, ki je zaznamoval zgodovino mesta, obeležili z več kot sto prireditvami, ki bodo vrhunec dosegle v soboto.
NDR se je odločila, da bo končala eksodus svojih prebivalcev na Zahod z ločitvijo Berlina, ki je bil po koncu druge svetovne vojne razdeljen na štiri območja - ameriško-britansko-francoskega in sovjetskega -, s tem pa priljubljeno izhodišče za ubežnike iz strogega sovjetskega sistema na Zahod. Od 50. let prejšnjega stoletja do avgusta leta 1961 je namreč na Zahod iz komunistične vzhodne Nemčije pobegnilo 2,5 milijona ljudi. Oblasti NDR so v največji tajnosti angažirale več deset tisoč stražarjev, vojakov in policistov, ki so v noči na 13. avgust 1961 postavili kontrolne točke in ovire z bodečo žico in tako dobesedno zabetonirali delitve hladne vojne v Evropi. Na »nedeljo bodeče žice«, kot je ta dan dobil ime, so se prebivalci vzhodnega Berlina zbudili ujeti v sovjetskem območju, čez noč ločeni od prijateljev in svojcev, ki so ostali na drugi strani zidu. Oblasti NDR pa so po drugi strani zgodovinski dan proslavile z večerno gala prireditvijo pod geslom »Odbila je trinajsta ura«, ki je bilo sicer do nedavnega skrivnost.
Sedanji berlinski župan Klaus Wowereit je 13. avgust 1961 označil za »najbolj tragičen datum v zgodovini Berlina po koncu druge svetovne vojne«. Postopoma je ograje z bodečo žico zamenjal 155 kilometrov dolg in okoli štiri metre visok betonski zid, ki je razdelil vzhodni in zahodni Berlin, na drugi strani pa ločil zahodni Berlin od ostalih delov vzhodne Nemčije. Zid je postal simbol delitve med Vzhodom in Zahodom, njegov padec 9. novembra 1989 pa je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov, ki so naznanjali propad komunističnih držav. Zid je presekal 193 ulic ter 12 prog podzemne železnice ali avtobusnih linij. Med vzhodnim in zahodnim Berlinom je bilo osem mejnih prehodov, poleg tega je bilo še šest mejnih prehodov med NDR in zahodnim Berlinom.
Zid je varovalo 11.500 oboroženih stražarjev, ki so mejo nadzorovali s 302 stražnima stolpoma in so imeli ukaz, da »ustavijo ali likvidirajo« vsakogar, tudi otroke, ki bi skušali nezakonito priti preko zidu.
Kljub temu naj bi na drugo stran do padca zidu uspelo pre-bežati kakim 5000 ljudem. Mnogi so pobegnili skozi okoli 17 predorov pod zidom, ki so bili v minulih letih uničeni v gradbenih delih, medtem ko nekaj ostankov zidu še vedno spominja na to tragično obdobje nemške zgodovine.
Glede na ugotovitve znanstvenikov je med letoma 1961 in 1989 v poskusu prečkanja zidu umrlo - bilo ubitih ali pa se je ubilo - najmanj 136 ljudi. Večino žrtev so pri poskusu bega ubili mejni stražarji. Mnogim med njimi so po združitvi Nemčij sodili, a so bili večinoma obsojeni na pogojne kazni, saj so vztrajali, da so samo sledili ukazom nadrejenih.
V Berlinu se bodo neslavne obletnice spomnili s številnimi prireditvami, med drugim bodo odprli drugi del spominskega parka na poti na nekdanji meji med vzhodnim in zahodnim Berlinom, kjer so nekoč patruljirali vojaki NDR. Ta del spominskega parka bo posvečen uničenju mesta zaradi zidu. (sta)
Lizbona • EU, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) so potrdili izplačilo druge tranše finančne pomoči Portugalski, ki znaša 11,5 milijarde evrov. T. i. trojka je namreč zadovoljna z implementacijo ukrepov, h katerim se je Lizbona zavezala ob zagotovitvi posojila. Predstavniki trojke so se v Lizboni mudili dva tedna, v okviru misije pa so preverjali, ali Portugalska sledi zavezam, ki jih je dala maja, poročajo tuje tiskovne agencije. »Portugalska varčevalni program izvaja po načrtih,« je danes sporočila trojka in dodala, da skladno s tem lahko sprosti drugo tranšo finančne pomoči. Obenem so predstavniki EU, ECB in IMF opozorili, da Portugalsko večina najtežjih izzivov še čaka. »Izid misije kaže na odločenost portugalske vlade, da implementira varčevalni program, sprejet ob potrditvi finančne pomoči,« pa je danes sporočil portugalski finančni minister Vitor Gaspar.
Rim • Italijanska vlada je v petek zasedala na kriznem sestanku, na katerem so odločali o novih varčevalnih ukrepih za uravnoteženje proračuna do leta 2013. Italijanski finančni minister Giulio Tremonti je v četrtek pred zbranimi italijanskimi parlamentarci, ki so predčasno prekinili avgustovski dopust, napovedal, da Italijo v naslednjih dveh letih čakajo zelo ostri varčevalni in reformni ukrepi. Tremonti je predstavil predvsem obrise ukrepov, medtem ko z veliko podrobnostmi ni postregel. Italijanska vlada je minule dni pod pritiskom finančnih trgov med drugim napovedala, da bo skušala uravnotežiti proračun že leta 2013 in ne 2014, kot so sprva načrtovali v Rimu. Na Italijo je pritisnila tudi Evropska centralna banka (ECB), ki je v minulih dneh z odkupovanjem italijanskih državnih obveznic občutno znižala ceno italijanskega zadolževanja. Ta se je v preteklem tednu že bližala nevzdržnim ravnem.
Tokio • Japonska je krepko znižala napoved gospodarske rasti za tekoče fiskalno leto, ki se bo zaključilo z marcem prihodnje leto. Namesto za 1,5 odstotka se bo njen bruto domači proizvod (BDP) po najnovejši napovedi namreč okrepil za 0,5 odstotka. Japonsko je marca prizadel uničujoč potres, ki ga je spremljal še cunami. Sledila je jedrska kriza. Obenem so dolžniške težave nekaterih evropskih držav in ZDA v višave poslale vrednost jena, saj vlagatelji iščejo varne naložbe za svoj denar, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Japonsko gospodarstvo je utrpelo obsežno zmanjšanje realnega BDP v četrtletju med januarjem in marcem zaradi potresa,« v poročilu piše urad. Naravna katastrofa je - ob tem, da je ubila več kot 20.000 ljudi - povzročila tudi velike motnje v proizvodnji ter znižala široko potrošnjo.
Frankfurt • Največji nemški jeklarski koncern ThyssenKrupp je v tretjem četrtletju poslovnega leta - med aprilom in junijem - ustvaril 212 milijona evrov čistega dobička, kar je 22 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Dobiček, ki so ga zmanjšale investicije v nove jeklarske obrate, je razočaral analitike. Med aprilom in junijem je bil dobiček Thys-senKruppa zaradi zagona proizvodnje v novih jeklarnah v ZDA in Braziliji nižji za 190 milijonov evrov. Stroški so bili višji od pričakovanih, poročajo tuje tiskovne agencije. Na drugi strani so se prihodki od prodaje okrepili za 10 odstotkov na 12,9 milijarde evrov. Dobiček iz poslovanja je bil višji za devet odstotkov in je znašal 545 milijonov evrov. Jeklarski koncern je zabeležil tudi precejšnjo rast naročil, in sicer za 29 odstotkov na 14,12 milijarde evrov.
Pariz • Francosko gospodarstvo je v drugem letošnjem četrtletju stagniralo po robustni 0,9-odstotni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju, je danes objavil francoski statistični urad. Francoski finančni minister Francois Baroin je zatrdil, da je francosko gospodarstvo kljub temu »trdno«. Francoski BDP se v drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem poprej ni spremenil. Na letni ravni pa je bila rast po poročanju tujih tiskovnih agencij 1,6-odstotna. Oba podatka sta razočarala analitike. V prvem letošnjem četrtletju je bila rast v primerjavi s predhodnim četrtletjem 0,9-odstotna, na letni ravni pa 2,1-odstotna. Baroin je v pogovoru za televizijo RTL dejal, da so podatki nekoliko razočarali, a vztrajal pri napovedi vlade, da bo Francija letos zabeležila dvoodstotno gospodarsko rast. »Sem zelo samozavesten, saj imamo trdne gospodarske temelje,« je dejal. (sta)
London • Izredna seja parlamenta
Cameron na seji parlamenta: Za izgrede ni opravičila
Britanski poslanci so zaradi najhujših izgredov v državi v zadnjih desetletjih prekinili počitnice in se sešli na izredni seji. Sklical jo je premier David Cameron, ki je znova ostro obsodil nasilje na britanskih ulicah in dejal, da zanj ni opravičila. Priznal je tudi nekatere začetne napake policije pri soočanju z nasiljem.
Kot je v nagovoru poslancem ob začetku zasedanja po-
jasnil premier, je za varnost na ulicah v ponedeljek, ko je nasilje doseglo vrhunec, skrbelo »veliko premalo« policistov, taktika, ki so jo uporabili, pa ni delovala. Da bi preprečili nove izgrede, bo po njegovih napovedih tudi v naslednjih dneh na ulicah Londona ostalo okoli 16.000 policistov, britanska policija pa bo v prihodnje imela več manevrskega prostora pri odločanju. Tako bo policistom med drugim dovoljeno, da zamaskiranim nasilnežem odstranijo obrazne maske. V okviru ukrepov za obnovo po izgredih in preprečitev podobnih dogodkov v prihodnosti je Cameron tudi pozval lokalne oblasti, naj izselijo kriminalce iz socialnih stanovanj. Za nasvet, kako se boriti proti tolpam, pa se je pripravljen obrniti tudi na ameriška mesta, kot je Boston.
Potem ko je Cameron že odobril uporabo vodnih topov in plastičnih nabojev, je tokrat izpostavil tudi možnost, da bi v primerih tovrstnih izgredov v prihodnje na pomoč poklicali vojsko. Omenil je tudi možnost policijske ure. »Svetu moramo pokazati, da tisti, ki stojijo za tem nasiljem, v ničemer ne predstavljajo naše države,« je še poudaril Cameron v odzivu na zaskrbljenost številnih Otočanov glede podobe, ki jo bo nasilje poslalo svetu pred olimpijskimi igrami leta 2012 v Londonu.
V štirih dneh nasilnih izgredov v več britanskih mestih je nastala tudi velika gmotna škoda, ki bo po navedbah premiera znašala okoli 228 milijonov evrov. Napovedal je tudi oblikovanje okoli 22 milijonov evrov težkega državnega sklada za prizadete občine in mestne predele. Sredstva bodo namenjena čiščenju in popravilom. Izgredi so doslej zahtevali štiri smrtne žrtve, policija pa je v štirih dneh nasilja aretirala več kot 1200 ljudi. Sodišča medtem noč in dan obravnavajo več sto izgrednikov. Gre predvsem za plenilce, vandale in tatove. Med njimi so tudi otroci, stari vsega 11 let. Sodišča so za obravnavo uvedla tudi nočno delo. (sta)
Kosovska Mitrovica • Po
izgredih v Kosovem
Kosovski Srbi odstranili večino barikad
Foto: kosmit.org
Kosovski Srbi so v sredo odstranili večino cestnih barikad, ki so jih postavili konec julija po poskusu uradne Prištine, da bi uvede bojkot na uvoz blaga iz Srbije. Ostala je le še barikada v kraju Rudare. Sicer pa je noč minila mirno in brez incidentov, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Drugod v bližini prehodov Jarinje in Brnjak na meji s Srbijo so barikade odstranili, promet pa sedaj poteka normalno, predvsem za vozila mednarodnih sil Kfor. Kosovski Srbi so sicer napovedali spremljanje prometa na cestah na severu, da bi preprečili morebitno prerazporejanje albanskih policistov ali carinikov na območju.
Kot je v sredo v Kosovski Mi-trovici ocenil poveljnik Kforja, general Erhard Bühler, se položaj na severu Kosova umirja, izrazil pa je pričakovanje, da se bo sporazum, ki so ga dosegli konec prejšnjega tedna, začel kmalu polno izvajati. O usodi dogovora, ki so ga predstavniki Srbije z Bühlerjem sklenili v petek, uradna Priština pa ga je podprla, morajo sicer odločiti še v štirih občinah na Severu Kosova (Kosovska Mitrovica, Leposavic, Zvečan in Zubin
Potok). Do tega bi moralo priti že v torek na skupni seji, a so sejo hitro prekinili, težko pričakovane odločitve pa ni bilo.
O dogovoru naj bi zdaj odločala vsaka občina posebej, a večina cestnih zapor je bila kljub temu že odstranjena.
Vodja srbske pogajalske skupine v dialogu s Prištino Borislav Stefanovic je za srbski Blic že ocenil, da je kriza na Kosovu končana in da se bodo lahko zdaj posvetili nadaljevanju dialoga v Bruslju, ki je napovedano za 5. september. Pri tem je Stefanovic ponovno menil, da bi lahko v dialogu rešili vprašanje carinskih pečatov, čeprav Srbija ne bo nikoli pristala, »da bi Priština vzpostavila svoje institucije na severu Kosova, niti da bi Srbijo pregnali s Kosova«. »To je naša rdeča črta,« je poudaril.
Kriza na severu Kosova je izbruhnila po tem, ko je skušala Priština 25. julija s posebnimi policijskimi enotami prevzeti nadzor nad mejnima prehodoma Jarinje in Brnjak na meji s Srbijo. Na teh prehodih se namreč ni izvajal julija uveden embargo na uvoz iz Srbije. Lokalni Srbi so se temu uprli in postavili cestne barikade. Kosovski specialci so se sicer umaknili, a so se razmere nato še zaostrile, saj so Srbi vztrajali, da mora na spornih prehodih obveljati dosedanji režim, v Prištini pa na to niso hoteli pristati.
Konec minulega tedna doseženi dogovor predvideva odprtje spornih mejnih prehodov za potniški promet in hkratno prepoved prevoza blaga. Na mejnih prehodih naj bi izvajanje nadzora znova začasno prevzeli pripadniki Kforja, lokalni Srbi pa naj bi odstranili blokade cest. (sta)
Bruselj • Odločitev Evropske komisije
Omejitev prostega pretoka romunskih delavcev v Španiji
Foto: rnv.nl
Evropska komisija je odobrila zahtevek Španije, da se zaradi »resnih motenj trga dela« do 31. decembra prihodnje leto ta omeji za romunske delavce. Stalno povečevanje romunskih rezidentov v Španiji in njihova visoka stopnja brezposelnosti sta vplivala na zmogljivost Španije, da bi sprejela nove delavce, navaja komisija.
Za začasno omejitev je Španija zaprosila 28. julija. Komisija svojo odločitev opira tudi na doslej največji upad bruto domačega proizvoda Španije (za 3,9 odstotka med letoma 2008 in 2010), zaradi katerega je od maja lani brezposelnost narasla na več kot 20 odstotkov. To je najvišja stopnja brezposelnosti v EU. Analiza komisije je pokazala tudi, da
je v Španiji živeče romunske državljane brezposelnost močno prizadela, saj jih je kar 30 odstotkov brezposelnih. V prvem četrtletju letos se je število zaposlenih romunskih delavcev zmanjšalo za skoraj 24 odstotkov. »Kljub temu, da se je število romunskih državljanov, ki iščejo delo v Španiji, v zadnjih letih najverjetneje zaradi gospodarske recesiji zmanjšalo, je dotok še vedno velik,« ugotavlja komisija. »Ta odločitev je bila sprejeta zaradi zelo specifičnega stanja na področju zaposlovanja v Španiji. Prepričan sem, da omeje-
vanje prostega pretoka evropskih delavcev praviloma ni odgovor na visoko brezposelnost. Osredotočiti se moramo na ustvarjanje novih delovnih mest,« je ob tem dejal evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Laszlo Andor. Omejitve sicer ne bodo veljale za romunske državljane, ki so na španskem trgu dela že dejavni. Evropska komisija pa bo natančno spremljala razmere v Španiji in bo lahko svoj sklep spremenila ali razveljavila, kadar koli se ji bo zdelo primerno. (sta)
Gornja Radgona • Pred kmetijsko-živilskim sejmom Agra
Letos še več udeležencev
Za letošnji, že 49. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA v Gornji Radgoni (20.-25. avgust) organizatorji še zdaleč niso pričakovali, še manj pa upali napovedati, da bodo sejemski udeleženci presegli lanskoletno številko. Zgodilo se prav slednje, po mnenju direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca predvsem iz razloga, ker tovrstna prireditev ohranja tradicijo in kljub kriznim časom sorazmerno dobro kondicijo.
Foto: NS
Vodja komerciale Mateja Jaklič in direktor PS Janez Erjavec sta predstavila letošnje dogajanje na sejmu AGRA.
Razstavna površina sejma je nekoliko razširjena in znaša 67.200 kvadratnih metrov. Svoje izdelke in proizvode bo razkazovalo 17l0 razstavljavcev iz 27 držav. Vlogo gostje bo letos predstavljala Poljska, ob njej pa bodo sodelovale še Brazilija, Češka, Vojvodina, Moldavija in Kosovo.
Z nespremenjenim sloganom »Naravnost na mizo« bodo sejemska dogajanja povezana v pet velikih sklopov, kjer največ mesta zavzemajo komercialne razstave, sledijo strokovne razstave, posveti in predavanja (okoli 50), strokovna ocenjevanja ter spremljevalne prireditve (okoli 100). Prikazi bodo temeljili na sodobnih dosežkih s področja kmetijske mehanizacije največjih svetovnih proizvajalcev, hlevski opremi, opremi za vinarstvo, vinogradništvo, gozdarstvo in gastronomijo, strojih in opremi za živilskoprede-lovalno industrijo, opremi za urejanje okolja, kmetijski gradnji, izdelkom za izrabo obnovljivih virov energije, obrtnih storitvah ter izdelkom domače in umetnostne obrti ...
Tudi letos v znamenju presežkov
AGRA bo tudi letos v znamenju novosti in tehnoloških presežkov, zlasti na področju kmetijske mehanizacije, gozdarske opreme ter strojne opreme v vinogradništvu in vinarstvu. Posebno poglavje predstavlja zeleni program z lokalno kulinarično in turistično ponudbo pomurske regije ter ekološkimi izdelki prleških kmetij.
Tudi tokrat bo sejem neposredno povezan s strokovni-
mi institucijami na področju kmetijstva, prehrane in gospodarstva, ki bodo vključene v vsakodnevne dogodke. Sodelovali bodo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zadružna zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Obrtno-podje-tniška zbornica Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Zveza turističnih kmetij Slovenije in še mnogi drugi. Posebne pozornosti bosta deležna tudi projekta Doživimo podeželje in Diši po Prekmurju.
V strokovne in družabne dogodki se bodo množično vključevali mladi, saj se bodo na domala 300 kvadratnih metrih predstavili Konzorcij biotehniških šol, Biotehniška fakulteta Ljubljana, Fakulteta za kmetijstvo in bio-sistemske vede Maribor ter Univerza v Novi Gorici. Konzorcij združuje 11 srednjih šol, v katerih sodelujejo: Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, biotehniške šole Rakičan,
Maribor, Naklo in Ljubljana, Izobraževalni center Piramida Maribor, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Ptuj, Šolski center Šentjur ter Tehniški šolski center Nova Gorica. Vse izobraževalne ustanove bodo predstavile svoje programe, projekte in dejavnosti s področij kmetijstva, živilstva in prehrane, hortikulture in gozdarstva. Poudarek bo na trženju izdelkov.
Na posebni razstavi bodo predstavljene slovenske avtohtone pasme domačih živali - govedi, konj, drobnice, prašičev, kokoši in čebel. Predstavljene bodo tudi domače in udomačene kmetijske rastline v okviru vzorčnega nasada rastlin v organizaciji Biotehniške šole Rakičan. Prenovljena bo sejemska učna gozdna pot - parkovni nasad, v katerem bodo lahko obiskovalci spoznali 29 vrst dreves in grmovnic. V počastitev mednarodnega leta gozdov so bile v skupni organizaciji Pomurskega sejma in Zavoda za gozdove Slovenije na
novo zasajene nekatere vrste, z načrtnim urejanjem pa bodo v prihodnjih letih na majhnem prostoru predstavljeni različni geografski tipi gozdov, ki rastejo v nižinah, gričevnatem svetu in gorah. Na sejmu bo dnevno Zavod za gozdove Slovenije zagotovil strokovno voden ogled gozdne poti.
Z razstavo Doživimo podeželje se bodo predstavile turistične kmetije s poudarkom na ponudbi in trženju pridelkov in izdelkov slovenskega podeželja v kraju njihovega nastanka.
Letošnje novost -dan Pomurja
Med letošnjimi novostmi v pestrem sejemskem dogajanju bo Dan Pomurja, kjer želijo prireditelji obiskovalcem podrobneje predstaviti regijo, saj je Pomurje za mnoge še neodkrito območje lepe, neokrnjene narave, ki prekipeva s termalnimi in zdravilnimi vodami. Posebne so tudi gastro-nomija ter številne turistične kmetije in vinske kleti.
Sejem bo od sobote do četrtka odprt od 9.00 do 19.00, zabaviščni del pa do polnoči. Slovesno odprtje bo v soboto, 20. avgusta, odprl pa ga predsednik Danilo Türk. Svoj prihod je napovedalo sedem tujih ministrov za kmetijstvo.
Cene vstopnic v primerjavi z lanskim letom niso spremenjene, tudi letos bo parkiranje vozil brezplačno. Drugi dan sejma (nedelja) bo od Celja do Gornje Radgone vozil poseben sejemski vlak z zagotovljeno povezavo iz Ljubljane. Vstopnica, kupljena na vlaku, bo imela poseben popust.
NŠ
Sveti Tomaž • Uredili parkirišče in pločnik
Namesto smrek - ciprese
Pred gostilno Ozmec pri Sv. Tomažu so pripravili manjšo svečanost ob ureditvi parkirišča pred gostilno Ozmec. Ob tej priložnosti je domači župnik Stanko Matjašec blagoslovili tudi prestavljeni križ. Zbrane pa je nagovoril župan Mirko Cvetko.
Franc Ozmec je kupil parcelo pred gostilno z namenom, da jo spremeni v večje in bolj urejeno parkirišče za goste svojega lokala. Parkirišče je podaljšal za dobre tri metre in na njem je sedaj prostora za 13 avtomobilov. Na zemljišču je stal tudi križ, ki so ga ob ureditvi prestavili za nekaj metrov, na primernejšo mesto.
Priložnost je izkoristila tudi občina in istočasno uredila še
tistih nekaj metrov pločnika, ki so manjkali na tem mestu. Pločnik je pomemben zato, ker po tej poti vsakodnevno hodijo šolarji med osnovno šolo in šolskim igriščem. Z dograditvijo pločnika je njihova pot gotovo varnejša.
Pri urejanju so morali podreti tudi nekaj visokih smrek, ki so dolga leta rasle na tem mestu, na novo urejeno zemljišče pa so posadili ciprese.
Viki Ivanuša
Foto: Foto Host
Pa brez zamere
Dnevi poezije in vina
Zapis v popotnico
Morda je kdo izmed vas prebral zapis, ki sem ga sestavil pred nekaj časa, in se ga celo še spomni. Šlo je za razglabljanje o tem, kakšen časopis bi morda nekoč lahko brali. Ta časopis bi bil po svoji obliki (morda tudi imenu) »človekopis«, kjer bi bile novice obrnjene - na prvih, udarnih straneh bi bile novice iz sveta kulture, znanosti in podobnih področij, tista področja in novice, ki kraljujejo na naslovnicah dandanes, pa bi bile kot nekaj precej čudaškega in ob-skurnega objavljene na zadnjih straneh, bolj kot notice, ne pa novice. Tako nekako bi se na kratko dalo povzeti tam razvito idejo.
Ta ideja se mi je spet pojavila v ospredju zavesti, ko sem na drugi strani Slovenije ugledal plakat, ki oglašuje letošnjo izvedbo festivala Dnevi poezije in vina, ki se bo prihodnji teden dogajala v mojem rodnem mestu. Ob tej priliki se torej ravnajmopo zadnjič in zgoraj zapisanem ter v ospredje postavimo temo, ki je ena izmed tistih, ki bi v našem Človekopisu zasedale prve, udarne strani.
Kultura. Umetnost. Poezija. Vse tri so seveda med seboj povezane ter sodijo v tiste sfere človeškega bivanja, ki nasplemenitijo in so nekako nad-stvarne (pri čemer s stvarnostjo tukaj poimenujmo tiste zadeve, ki jih lahko zasledimo na prvih straneh časopisov dandanes). Poezija je nekaj, kar spada k človeku kot hkrati čutečemu in razmišljujočemu bitju. Človek (tudi) v poeziji presega samega sebe, se dvigne nad pritlehnost (ki tukaj ni mišljena izrazito slabšalno) vsakdana. Poezija, umetnost nasploh je izraz nečesa višjega v človeku in k temu (samo)preseganju poziva tudi druge ljudi. Umetnost bistveno spada k človeku že od jutranje zarje človeštva
-	je nekaj, s čimer se je pračlovek ukvarjal, ko je z lovom in nabiralništvom zadovoljil svoje primarne potrebe, ter se mu ni bilo treba ukvarjati z »banalostjo« preživetja; nekaj, pri čemer se je lahko posvetil samemu sebi, svojim občutjem in bistvu doživljanja. Lahko bi rekli, da sta lov in nabiralništvo (ter druge »vsakdanje« aktivnosti) služila človeku kot naravnemu, animaličnemu (»živalskemu«) bitju, umetnost pa ga je naredila za človeškega, za to, kar je - človek.
Kulturi, umetnosti kot pristno notranji človekovi dejavnosti se je kasneje pridružil še en izraz presegajoče človeškega - povzdig človeškega opazovanja vesolja, sveta in sebe v racionalen diskurz - filozofijo. Obe smeri
-	bolj čuteča kot racionalna umetnost in bolj racionalna kot čuteča filozofija sta od svojih zarij do sedanjosti seveda doživeli velik napredek. Človeška misel se je izostrila in razmahnila na mnoga (znanstvena) področja, umetnost je postala razvejana in mnogovrstna kot še nikoli. A hkrati smo lahko priča tudi razmahu nečesa drugega - vsakdanjega svetovnega reda, ki te bistvene dejavnosti človeka kot samostojnega, razmišljujočega, čutečega in sebe presegajočega bitja označuje kot nepomembne, nepotrebne in odvečne. Umetniki so velikokrat označeni za nepotrebne sanjači, filozofi in ostali (pretežno družboslovni) znanstveniki za »gobcače« in »nakla-dače« - kot paraziti, ki ne prinašajo profita in z ničemer ne koristijo razvoju; skratka, za človeški družbi (skoraj) popolnoma nepotrebne »mazače«. Tako prepričanje se kaže na vseh ravneh človeške družbe - od slehernikov pa do »plemenitašev« z za človeško družbo »najbolj pomembnih« področij. Pri tem pa (še posebej mi sleherniki, onim drugim je to bolj ali manj cilj) pozabljamo, da sta samostojno človeško razmišljanje, ki je vzniknilo in se izmojstrilo vfilozofiji (in v vseh znanostih, ki so se iz nje kasneje razvile), in pristno občutenje ter raziskovanje lastnega bitja, ki se uteleša v umetnosti, osnovni določili človeka kot Človeka, za razliko od živali.
Prav je, da mesto podprefestival Dnevi poezije in vina ter da mu nameni vso pozornost, ki jo premore. In prav je, da tudi mi sami pri sebi damo priložnost umetniški in filozofsko-osmišljujoči sferi (pa seveda tudi znanosti nasploh), da nas opomnita na to, kar pravzaprav smo
-	bitja, ki so več kot (delovna in potrošniška) žival, v kar nas želijo prepričati nekateri. Bitja, ki smo že bila več kot to.
Gregor Alič
RADIOPTUJ
89.8098.20ICH3
Ormož • Znani zmagovalci vseh treh Štunf natečajev
Mladostna ustvarjalnost nima meja
V okviru Štunf festivala so potekali trije natečaji - za najboljši literarni, fotografski in filmski prispevek. Organizatorji so zadovoljni z odzivom mladih in so zmagovalce razglasili na literarnem in filmskem večeru.
Izdelke literarnega in fotografskega natečaja so predstavili na literarnem večeru s fotografsko razstavo, pospre-mljeno z degustacijo vin in akustično kitaro Domna O.
Tema fotografskega natečaja je bila „O, fak!?" trenutek, k sodelovanju pa so povabili vse ljubitelje fotografije, ki se amatersko ali na višjem nivoju ukvarjajo s fotografiranjem. Prejete fotografije so objavili na Facebook profilu Kluba ormoških študentov, kjer so obiskovalci do 31. julija lahko glasovali za njim najljubše fotografije s klikom na „všeč mi je". 10 fotografij, ki so dobile največ glasov, so nameravali posredovati v oceno tričlanski strokovni komisiji, ki so jo sestavljali Ciril Ambrož, Božo Grabovac in Sonja Kamplet-Rotar. Ker pa sta dve fotografiji prejeli enako število klikov,
Foto: Viki Ivanuša
Nagrado za najboljši kratki film je prejel Timotej Fafulič; ob prejemu nagrade se je za sodelovanje zahvalil zagnani ekipi svojega brezproračunskega filma.
so na literarnem večeru razstavili 11 najboljših fotografij. Strokovna komisija je pri pregledovanju prispelih fotografij ugotovila, da so tematsko in motivno zelo raznolike in zaključila: Kolikor ljudi, toliko
pogledov in osebnosti, ki stojijo za njimi, in toliko „O, fak!?" trenutkov. Kot zmagovalko fotografskega natečaja pa je izbrala fotografijo Tine Seljak. Za izbrane fotografije je lahko glasovalo tudi občinstvo in iz-
bralo je fotografijo Luke Ploja. Tema literarnega natečaja je bila „Bleda modra pika", zasnovana pa je bila na fotografiji Zemlje, ki jo je leta 1990 posnela ameriška vesoljska sonda Voyager 1 in nosi veliko sporočilno vrednost o majhnosti in nepomembnosti planeta in bitij, ki živimo na njem. Na natečaj so prispeli štirje literarni prispevki. Po izboru strokovne komisije v sestavi Petra Kolmančič, Nino Flisar in Marjanca Korotaj je zmagal Miha Mele z literarnim prispevkom Zorbko, kratko znanstvenofantastično zgodbo. Zmagovalec po izboru občinstva je postal Aleš Žganjar s prispevkom Tam doleh je vse zjebano!, ki je zbrane navdušil tudi s svojstveno interpretacijo svoje zgodbe - nastopil je namreč v spodnjem perilu. Na natečaj za kratki film sta
prispela dva filma - CSI Ormož režiserja Timoteja Fafu-lica in Speechless avtoric Tanje Sok in Mateje Bogovič. Komisija v sestavi Barbara Krajnc Avdic, Vitomir Kaučič in Miha Mehtsun je imela težko delo,
kljub temu da sta bila le dva prispevka, saj sta bila filma tako zelo različna. Na koncu je po mnenju strokovne komisije zmagal CSI Ormož, ki je zabavna gverilska produkcija ormoških gimnazijcev, publika pa je izbrala Speechless, lep, preprost in učinkovit izdelek, za katerega pa si komisija ni bila enotna, ali gre za film ali pa le za zaporedje slik.
Zmagovalci vseh natečajev po izboru strokovne komisije so prejeli mini prenosnik, zmagovalci po izboru občinstva pa elektronski bralnik.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Zmagovalec literarnega natečaja po izboru občinstva je postal Aleš Zganjar s prispevkom Tam doleh je vse zjebano!, ki je želel šokirati z branjem svojega dela v spodnjem perilu - in uspelo mu je.
Italija • Gostovanje društva Cesarsko-krajevi Ptuj
Tudi na konjih natančni strelci
Osem evropskih delegacij, med njimi tudi predstavniki društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, se je minuli teden v italijanskem mestu Sulmona pomerilo v zanimivih konjeniških borbah. Barve našega mesta so bile odlično zastopane, saj so nas premagali le Romuni.
Pogovori o gostovanju so stekli marca, na obisku Bur-ghausna, ko se je predsednik društva Cesarsko-kraljevi Ptuj Rado Škrjanec srečal s Pao-lom Alessandronijem, vodjem društva Borgo San Panfilo v Sulmoni. To je eno izmed sedmih domačih društev, ki so združena v organizaciji, imenovani Giostra, ki prireja konjeniško prireditev pod naslovom Giostra Cavalleresca di Sulmona. Gre za tekmo, na kateri konjeniki v polnem diru s sulicami poizkušajo zadeti majhne obročke, ki visijo na posebnih stojalih. „V Sulmoni je bilo nekoč 12 okrajev, med katerimi so potekale nenehne
borbe, zato so se mestni veljaki odločili, da naredijo športni dogodek, na katerem naj se borijo za prevlado, ne pa na ulicah. Danes je teh »okrajev« sedem in vsak ima svojo ekipo. Konjenika se pomerita v posebni areni, ki jo pripravijo na osrednjem mestnem trgu. Giostra poteka v dveh delih, prvi konec tedna se pomerijo domače ekipe, naslednji pa v Sulmono povabijo goste iz različnih evropskih mest in jim z žrebom dodelijo konjenika (lahko ga pripeljejo tudi s seboj), ki se bori za njihove barve. Ta zgodovinski dogodek so ponovno oživili leta 1995, enajstič pa je potekala Giostra
Cavalleresca d'Europa," je pojasnil Škrjanec.
Čeprav je bilo prvotno predvideno, da Ptujčani sodelujejo kot del skupine iz Burghausna, so se organizatorji odločili, da jim dajo možnost sodelovanja kot samostojni ekipi. „Dodelili so nam konjenika, ki je tekmoval za nas in z našo glasno podporo dosegel odličen rezultat, saj se je prebil do polfinala. Zmagal je konjenik, ki je branil barve Romunov," je še dodal Škrjanec.
Letos je na prireditvi, ki je potekala med 5. in 7. avgustom in se je je udeležilo nekaj tisoč ljudi, sodelovalo osem evropskih delegacij: Belgija, Grčija,
Nemčija, Malta, San Marino, Španija, Romunija in Slovenija.
„Skupine so se vsak dan predstavile občinstvu na posebej za to prireditev pripravljenem turnirskem prostoru s plesi, bobnanjem, metanjem
Pohitimo s plani
V Št. tedniku sem bral o planirani sanaciji makadamskih cest v celotni MOP. Presenečen sem, da so na MOP končno ugotovili, da je potreba po planiranih prioritetnih delih v vseh ČS - nujna! Sedaj pa naj se še čim prej pričnejo dela!
Dosedanja praksa, ko je MOP dajala za ČS samo določeno minimalno vsoto sredstev (žepnino) za sanacije in rekonstrukcije makadamskih cest podeželja, ni bila dobra posebej za občane MOP, ki živijo na podeželju! Premik k planiranju in hkratnemu reševanju problematike podeželja je edina prava pot. Na potrebo po takšnem planiranju je MOP opozorilo tudi Računsko sodišče že pred nekaj leti. Danes lahko samo upamo, da se bo rekonstrukcija pričela čim prej in s sredstvi Evrope, ki pa ima ogromno neizkoriščenega denarja za te namene, za potrebe podeželja.
Je še potreben še en velik plan prioritet! Treba je takoj, že sedaj, pristopiti k reševanju
zastav, predstavniki iz Ciuta-della de Menorca - Španija, so predstavili dresurno jahanje, predstavniki iz Bruslja - Belgija, pa so hodili na hoduljah, najnižje visoke pol metra in najvišje so bile visoke kar 3,5 metra. Na dan, ko je potekala konjeniška prireditev, so se predstavniki vseh gostujočih društev, pridružile so se jim še ekipe iz Sulmone, v povor-ki sprehodili skozi mesto do prireditvenega prostora. Bilo je odlično, povorko si je ogledalo nekaj tisoč ljudi," pojasnjuje Mateja Tomašič, članica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Sicer pa so barve Ptuja
še enega problema, predvsem podeželja. To je: kanalizacija!
Evropska direktiva je, da se mora do 2017. leta urediti po celi Evropi očiščevanje odpadnih voda, oz. speljati kanalizacije! Tudi za ta dela ima Evropa veliko denarja, samo pobrati ga je treba! Za to pa imamo povsod zadosti uradnikov! Ljudje na podeželju se niti ne zavedajo, kaj ta direktiva prinaša! To pomeni, da morajo biti po letu 2017 vse greznice za vodo nepropustne ali pa povezane z kanalizacijo! Če ne bodo, je to tedensko čiščenje in odvoz, kar ni poceni!
Zakaj to omenjam, ko pa je časa še celih 6 let?? Zato, ker kdor ne bo do takrat priključen na kanalizacijo, si bo moral sam izgraditi svojo čistilno napravo! Današnja cena male čistilne naprave, brez vgradnje, je tudi do 5000 evrov. Bomo zmogli??? Marsikdo ne!
Prav zaradi tega je nujno, da MO Ptuj takoj pristopi k planiranju izvedbe kanalizacijskega omrežja v celotno MO in to čim prej javno objavi. Prebivalci podeželja imamo pravico do te informacije. Meščani nimajo te skrbi, itak jo
zraven Tomašičeve in Škr-janca zastopali še drugi člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, in sicer Brigita in Bojan Miško, Renata in Matjaž Vesel-ko, Ida Lepej, Tomaž Kosec in Tatjana Marčec.
V društvu pa te dni potekajo tudi intenzivne priprave na že 9. tradicionalno prireditev Grajske igre, ki bo potekala v soboto, 3. septembra, na tur-nirskem prostoru ptujskega gradu. Predstavile se bodo atraktivne skupine iz Slovenije in tujine, obiskovalci pa se bodo lahko sprehodili tudi po srednjeveški tržnici.
Dženana Kmetec
že skoraj povsod imajo, pa še brezplačno!
MO Ptuj ali njene ČS morajo čim prej, brez zavlačevanja, izdelati osnovne plane kanalizacijskega omrežja na podeželju in jih javno objaviti, z argumentirano obrazložitvijo, zakaj je nekje ne bo! Da ni denarja, ne bomo sprejeli.
Resnica je, da se ponekod kanalizacija ne bo mogla izvesti. Male čistilne naprave in cevne povezave skupine hiš z odtokom čiste vode pa so izvedljive v velikem delu MOP, posebej ob potokih.
Mislim, da je to trenutno zelo pomembna zadeva, saj bi odlašanje s plani del in zbiranjem EU-sredstev v zadnjem trenutku lahko pripeljalo do velikih izdatkov podeželanov za morebitne lastne čistilne naprave ali pa kazni za izpuste, kot so sedaj nekako skrito dovoljeni. Kazni bodo visoke, sicer pa tudi hišna naprava ne bo poceni, kot samoplačnik! Zato je nujno, da že danes pričnemo misliti na načrte in njihovo objavo ter izvedbo.
Krajani, pritisnite na svoje predstavnike v svoji ČS!
Vlado Kužnik, Ptuj
Foto: Rado Škrjanec
Borbe so bile zelo zanimive, povorke pa se je udeležilo več tisoč ljudi.
Ill J OP E N2 0 11
Sah
Za začetek borbeno in naporno
Stran 12
Rokomet
Slab prvi, soliden drugi polčas Ormožanov
Stran 12
Sah
Aleksander Beljavski državni prvak
Stran 12
Nogomet
Uspešna generalka Zavrča
Stran 13
Triatlon
Ironman - hoja po robu zmožnosti
Stran 14
Strelstvo
Debevcu in Mačku kvota za London
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Atletika • Atletski klub Cestno podjetje Ptuj
Kolaričevi norma pet pred dvanajsto
Zgodba z lovljenjem norme za nastop na svetovnem atletskem prvenstvu ima za Nino Kolarič, najboljšo slovensko skakalko v daljino v zadnjih letih, srečen konec. Po več kot ducat nastopih v letošnji poletni atletski sezoni, kjer je bil njen prvi cilj skočiti 665 centimetrov, je Kolaričeva uspela v zadnjem možnem terminu in za povrh na domačem atletskem stadionu na Ptuju. To, da norma visi v zraku, je bilo jasno že dalj časa, saj je Kolaričeva na večini tekmovanj zmagovala ali bila tik pod vrhom, za tako željen skok preko 665 centimetrov pa ji je v večini primerov ponaga-jal veter sprejemljive smeri,
ki ji je onemogočal natančno odmero zaleta. Tako je bilo tudi nazadnje minuli petek v Novi Gorici, kjer je Kolaričeva zmagala z rezultatom 639 centimetrov, v poizkusih, ko pa je naredila prestop, jo je odneslo krepko preko šest metrov in pol. Napeta dirka za normo, ki je bila za najboljšo ptujsko atletinjo tudi zelo psihološko obremenjujoča in izčrpljajoča, pa se je končala na dramatičen, a najlepši možen način. Pred domačo publiko ji je uspel veliki met, saj je prav na zadnji dan, ko je bilo še mogoče doseči normo za nastop na svetovnem prvenstvu konec avgusta v Daeguju, skočila 667 centimetrov. Ptujski nedeljski
Nogomet • 1. SNL, 2. SNL
REZULTATI 5. KROGA: Maribor Domžale 0:0, Mura 05 - Triglav 0:1 (0:0); strelec: Jelar 69. minuta, Olimpija - Rudar Velenje 3:1 (2:1): strelci: Vršič 18., Andelkovič 44., Škerjanc 74.; Majcen 4. CM Celje - Nafta 1:1 (0:0) strelca: Fi-rer 66., Lesjak 61., Luka Koper -HIT Gorica 0:4 (0:1) strelci: Dran-lin 4. Plut 51. in 86.,Galešič 83.
1.	MARIBOR
2.	DOMŽALE
3.	OLIMPIJA
4.	HIT GORICA
5.	CM CELJE
6.	RUDAR VELENJE 5
7.	TRIGLAV 5
8.	NAFTA 5
9.	MURA 05 5
10.	LUKA KOPER 5
4 1 3 2 2 2 2 1 2 1 2 0 2 0 1 2 1 1 0 2
8:3 8:1 7:7 9:5 6:4 8:7 3:12 6:6 2:5 2:9
PARI 6. KROGA - PETEK 20.00: Nafta - Luka Koper; SOBOTA 19.00: Rudar Velenje - CM Celje, SOBOTA 20.00: Domžale - HIT Gorica; NEDELJA 17.00: Triglav -Olimpija; NEDELJA 19.00: Maribor - Mura 05.
Dolgočasen remi na derbiju v Mariboru
Peti krog 1. Lige je prinesel derbi med Mariborom in Domžalami. Igra nikakor ni navdušila, žvižgi, ki so se razlegali po Ljudskem vrtu, pa so bili dovolj zgovorni. Gorica je v gosteh ponižala Luko Koper, kjer so šteti dnevi (morda celo ure) trenerju Vladu Badžimu. Celjani so doma gostili Nafto, ki še naprej pozitivno preseneča, saj so Prekmurci ponovno osvojili točko. Novo razočaranje (že tretje zapovrstjo) je svojim zvestim navijačem pripravila Mura 05 - tokrat je bil od nje boljši Triglav. Sobočani so le uvideli, da jih čaka krvav boj za golo preživetje v prvoligaški druščini. Olimpija je s 3:1 ukanila
Rudar iz Velenja, ponovno pa je blestel - kdo drug - Dare Vršič.
2. SNL
Interblock sam na vrhu
Po dveh krogih v 2. SNL je na vrhu ljubljanski Interblock, ki je dosegel dve zmagi - obe na gostovanjih, zato je njihov uspeh toliko večji. Pred prvenstvom so ostali brez številnih nogometašev prve ekipe in praktično niso vedeli, kakšna je vrednost sedanje ekipe.
Novinci iz Celja so se v Črnomlju veselili svoje prve drugo-ligaške točke. Zaenkrat so spremembe v Šenčurju naletele na plodna tla. Razočaranji na začetku prvenstva sta ekipi Dravinje in Radomelj, ki sta še brez točk. Borbo za visoke pozicije so napovedali tudi v Dobu, kjer bodo tekmeci težko zmagovali. V tem kraju imajo dobro igralsko zasedbo in urejene finance, kar zna biti zelo pomembno v letošnjem tekmovanju.
REZULTATI 2. KROGA: Roltek Dob - Aluminij 0:0, Dravinja Ko-stroj - Krško 0:1 (0:0), Bela krajina - Simer šampion 1:1 (1:1), Šmartno 1928 - Interblock 0:2 (0:1), Garmin Šenčur - Kalcer Radomlje 2:0 (0:0)
1.	INTERBLOCK
2.	ALUMINIJ
3.	KRŠKO
4.	ROLTEK DOB
5.	GAR. ŠENČUR
6.	ŠMARTNO 1928 2
7.	BELA KRAJINA 2
8.	SIMER ŠAMP. 2
9.	DRAV. KOSTROJ 2
10.	KAL. RADOMLJE 2
2 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0
0
6:0 4:0 2:1 2:1 3:1 1:2 1:5 1:5 0:2 1:4
dk, tp
skok je bil njen skok v Južno Korejo. Za nameček pa si je Kolaričeva priborila še vozovnico za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu. Ptujski šport ima torej znova svojo predstavnico na največji športni prireditvi. Nedeljski ptujski lov na normo za svetovno prvenstvo je uspel tudi Slovakinji Veldakovi, ki je bila s skokom 666 centimetrov druga. Tako Kolaričevi kot njenemu trenerju Gora-zdu Rajherju se je v nedeljo odvalil velik kamen od srca, saj skupaj nadaljujeta neprekinjen niz nastopov na največjih atletski tekmovanjih, ki sedaj traja že skoraj desetletje. Navdušenja pa ni mogel niti skriti predsednik Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Aleksander Lorenčič, ki je dal pobudo za organizacijo zelo uspešnega mitinga na Ptuju, ki je Ko-laričevo ponovno ponesel na največje atletsko tekmovanje.
Uroš Esih
Foto: Črtomir Goznik
Pred tremi leti je Kolaričeva na Ptuju skočila državni rekord 678 centimetrov, ki jo je popeljal na olimpijske igre v Pekingu. Očitno je domače skakališče na Ptuju, kjer Kolaričeva opravi glavnino treningov, srečno zanjo, saj je v nedeljo s skokom 667 centimetrov dosegla normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji, s tem pa tudi normo za nastop na olimpijskih igrah v Londonu prihodnje leto.
Nogomet • 2. SNL, Roltek Dob - Aluminij 0:0
Točka zadovoljila oboje
ROLTEK DOB: Vezirovič, Bo-kovič, Češnjevar, Goropečnik, Kukavica (od 65. Škof), Meša-novič (od 68. Aubelj), Kunstelj, Mitrakovič, Vuk, Stanko (od 84. Simič), Klopčič. Trener: Jernej Javornik.
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Bajlec, Sambolec, Bingo, Medved, Režonja, Spahič (od 57. Pe-čovnik), Kurež (od 59. Kokol),
Rešek (od 70. Kmetec), Ploj. Trener: Bojan Flis.
RUMENI KARTONI; Klopčič (14), Češnjevar (58), Kunstelj (83), Dokovič (88); Medved (13), Kokol (67), Pečovnik (77), Režonja (83)
RDEČI KARTON: Dokovič (89)
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v soboto nastopili v
Dobu, in sicer pri ekipi, ki je v 1. krogu v lokalnem derbiju slavila pri novincu v ligi v Radomljah. Po napovedi strokovnjakov je bilo to srečanje tekmecev, ki oba računata na visoki uvrstitvi v prvenstvu. Trener Aluminija Bojan Flis ni spreminjal začetne enaj-sterice v primerjavi s srečanjem proti Beli krajini.
Srečanje so nekoliko aktivneje pričeli domači nogometaši, ki so poizkušali s streloma Vuka in Kunstlja. Odgovor gostov je hitro sledil: v 7. minuti je bil na desni strani Rešek prehiter za domačo obrambo (in stranskega sodnika Šinkovca) in je poslal odličen predložek pred gol. Iz ozadja je pritekel Kurež in žogo poslal v mrežo, sodnik pa je zadetek razveljavil zaradi domnevnega prepovedanega položaja. Domači so
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaš Aluminija, Gregor Režonja je po prekršku od zadaj na stojno nogo končal v ljubljanskem kliničnem centru
Gregor Režonja, nogometaš Aluminija:
»Srečanje je bilo pravo prvenstveno; želja obojih je bila zmaga. Zase lahko rečem, da se je po prekršku glede poškodbe dobro končalo in da gre le za močan zvin in ne za zlom gležnja.«
odgovorili z nevarnima streloma izkušenega Mitrakoviča, na drugi strani pa je preko gola streljal tudi Režonja. Igra je bila zelo živahna, ljubitelje nogometa pa je razveselilo tudi to, da so oboji igrali odprto in brez kalkulacij.
Drugi polčas sta s streloma za svoji ekipi odprla Režonja za goste in Vuk za domačine. Sledilo je obdobje, ko so bili gostje boljši in predvsem nevarnejši. V 70. minuti so bili nogometaši Aluminija blizu vodečega zadetka: v enem napadu so kar trikrat poizkušali iz bližine, vendar žoge niso uspeli spraviti za hrbet dobrega domačega vratarja Vezi-roviča. Nogometaši Doba so nato preko Vuka in Kunstlja dvakrat zadeli okvir vrat, strel Mitrakovi-ča z velike razdalje pa je odlični vratar Murko »odnesel« iz levega zgornjega kota. V tem delu so imeli gostje kar nekaj sreče, da domačini niso povedli. Domači nogometaši so v 89. minuti ostali brez Bokoviča, ki je v slabi minuti - po zaporednih prekrških nad Režonjo - prejel dva rumena kartona in posledično rdečega. Nogometaš Aluminija je po prekršku od zadaj na stojno nogo končal v ljubljanskem kliničnem centru; v prvem trenutku je njegova noga izgledala precej slabo, vendar se je pozneje izkazalo, da ne gre za zlom gležnja, ampak za zvin. Delitev točk je na koncu odgovarjala obojim, čeprav med tekmo nismo imeli občutka, da se je igralo na točko.
Danilo Klajnšek
0
0
0
0
1
1
1
2
2
Šah • 21. DP in 19. memorial dr. Milana Vidmarja
Aleksander Beljavski državni prvak
Šahovsko društvo Tehcen-ter Ptuj je v bogato zbirko vrhunskih rezultatov dodalo še enega. Zanj je poskrbel velemojster Aleksander Beljavski, ki je na pravkar končanem državnem prvenstvu osvojil naslov najboljšega, za nameček pa je zmagal še na memorialu dr. Milana Vidmarja. To je že Aleksandrov drugi naslov najboljšega v državi. Prvič ga je osvojil leta 1996, ko mu je pri ženskah družbo delala prav tako članica ptujskega društva Anita Vrabič - Ličina.
Letošnja zasedba na državnem prvenstvu je bila izredno močna, saj je bilo med desetimi, ki so si zagotovili nastop, kar pet velemojstrov. Z izjemo VM Duška Pavasoviča tudi celotna slovenska olimpijska reprezentanca. Beljavski je začel nekoliko zadržano, saj je tri kola zapovrstjo le remiziral. Sledila je zmaga proti MM Leonu Maziju, nakar nepričakovan remi proti Petru Kokolu, ki mu
je bilo v petih kolih to prve pol točke. Takrat je Beljavski za aktualnim državnim prvakom, VM Luko Leničem, zaostajal že 1,5 točke in zdelo se je, da bo naslov ponovno odšel v njegove vitrine. Tako pa ni razmišljal Ptujčan in kolo pred koncem je zaostajal le še za pol točke. O zmagovalcu je tako odločalo zadnje, deveto kolo, v katerem je Beljavski s črnimi figurami po več kot petih urah igre strl odpor borbenega Marka Sre-brniča, Lenič pa v srečanju z Juretom Zorkom ni uspel iztržiti več od remija. Tako sta oba zbrala enako število točk, vendar je bil dodatni kriterij tokrat na strani Beljavskega, ki je tako po letu 1996 ponovno sprejel izziv in dokazal, da je na njega treba še kako računati. Drugi član Šahovskega društva Te-hcenter Ptuj VM Jure Borišek je ob koncu osvojil solidno peto mesto.
Mladinka Špela Kolarič, ki je bila sicer deveta nosilka prven-
Foto: Črtomir Goznik
Prvaka Špela Kolarič in Aleksander Beljavski
stva, je presenetila vso konkurenco in prvič osvojila naslov najboljše v članski konkurenci. Ob tem pa je osvojila še bal za mednarodno mojstrico, kar je pri moških uspelo Marku Sre-brniču.
Končni vrstni red pri članih: 1. Aleksander Beljavski Ptuj 6,5 točke, 2. Luka Lenič
ŽŠK MB 6,5, 3. Jure Zorko Pod-peč 5,5, 4. Matej Šebenik Vrhnika 5,5, 5. Jure Borišek Ptuj
4,5, 6. Marko Srebrnič N. Gorica 4,5, 7. Leon Mazi Podpeč 4, 8. Jure Škoberne ŽŠK MB 4, 9. Marko Tratar ŠK Branik MB 3 in 10. Peter Kokol ŽŠK MB 1 točka.
Silva Razlag
Šah • Mednarodni turnir Ptuj Open Spodnje Podravje
Za začetek borbeno in naporno
S svečanim odprtjem se je minuli petek v domu krajanov na Bregu pričel tradicionalni, že 6. mednarodni šahovski turnir Ptuj Open Spodnje Po-dravje 2011. Ker turnir spada v sklop prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj, je zbrane v njenem imenu pozdravil direktor občinske uprave Stanko Glažar, v nadaljevanju pa še poseben gost odprtja, častni predsednik Šahovske zveze Slovenije in Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Milan Kneževič.
Najbolj zadovoljen je bil »idejni oče« in pobudnik, predsednik ptujskega društva in direktor vseh dosedanjih turnirjev MM Danilo Polajžer, predvsem ob pogledu na izredno veliko število prijavljenih, med njimi več kot polovica mladih. Prav njim je vedno bolj namenjen ta turnir, seveda z nujno prisotnostjo starejših, izkušenih, od katerih se lahko mladi veliko naučijo. Zadovoljstvo in zahvalo je izrekel tudi nekaterim sponzorjem, posebej še podpori in razumevanju Mestne občine Ptuj, Zavoda za šport in nekaterih drugih.
Mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender kot glavni sodnik je nato v turnirsko tabelo vpisal 61 šahistk in šahistov, med katerimi najmlajši šteje deset, najstarejši pa devetin-sedemdeset let. Med njimi je tudi dvajset članov domačega društva, prvič pa sodeluje gost iz Italije. Prvi dve koli sta potekali po tako imenovanem »dirigiranem« žrebu. Na ta način se igralci iz zgornjega dela tabele pomerijo med seboj, nekateri posamezniki pa imajo več možnosti napredovanja pri osvajanju določenih nazivov oziroma kategorij. Tak sistem je seveda v prvih dveh kolih določil tudi veliko »domačih« dvobojev, zato bo šele nadaljevanje domačinom namenilo več mešanih dvobojev. Seveda pa bo ob napornem ritmu, ko sta dva dni zapored po dve koli, pustilo posledice predvsem na mlajših, neizkušenih igralcih. To se je pokazalo že v prvih štirih kolih, ko je mladi domači up Andraž Šuta po dveh zaporednih zmagah v nadaljevanju moral dvakrat podpisati poraz, kar je bilo pričakovano, saj je za tekmece dobil šahiste
PTUJ OP E N2 O11
♦I
Foto: Črtomir Goznik
Prvi dve koli sta potekali po tako imenovanem »dirigiranem« žrebu.
iz vrha razpredelnice. Po dveh zmagah in enem remiju je prvi poraz proti trikratnemu zmagovalcu turnirja Domnu Krumpačniku doživel tudi perspektivni domačin Žan Belšak. Dokaj dobro se drži najstarejši udeleženec, častni član domačega društva Martin Majceno-vič, ki je po uvodnem porazu dvakrat zmagal in enkrat remi-ziral. Tudi včeraj sta bili na sporedu dve koli, danes, jutri in v četrtek pa bo vsak dan po eno
Ljutomer • 16. taborski tek in pohod
Sodelovali 203 rekreativci
Na tradicionalnem, že 16. taborskem teku v Ljutomeru so sodelovali 203 rekreativci iz Slovenije in Hrvaške, ki so se pomerili na 250, 450, 900, 3000 in 8500 metrov dolgih progah. Najstarejši udeleženec je bil 80-letni Polde Dolenc, član TS Radenska. Zmagovalci so bili - 250 metrov, dečki (6-7 let): A. Utroša (DOŠ Genterovci), deklice: Grnjak (OŠ Ljutomer); 450 metrov, dečki (8-9 let): Vinkovič (AK Panvita), deklice: L. Utroša (DOŠ Genterov-ci), dečki (10-11 let): Car (AK Panvita), deklice: Maučec (AK
s pričetkom ob 16. uri. Zaključek turnirja bo v četrtek takoj po zadnji potezi.
Vrstni red po 4. kolu: 1.
Rok Vrban 4, 2. Ivan Vujec 4, 3. Robert Lončar, 4. Domen Krumpačnik, 5. Matic Škrinjar, vsi po 3,5 točke ..., 14. Žan Belšak ..., 16. Nives Janžekovič ..., Ciril Kužner, 19. Martin Majce-novič . , 23. Darko Dominko, vsi člani ŠD Tehcenter Ptuj, vsi po 2,5 točki.
Silva Razlag
Panvita); 900 metrov, dečki (12-13 let) Turk (AK Čakovec), deklice: Šadl (Vaneča), dečki (14-15 let): Kočar (AK Panvita), deklice: Osojnik (AK Panvita); 3000 metrov, moški (vsi letniki): Kosi (NK Ljutomer), ženske (vse letnice): Šadl (Vaneča); 8500 metrov, člani (do 19 let): Kukec (AK Gojanec), (20-29 let): Mag-dič (AK Ormož), (30-39 let): Z. Klemenčič (AK Radenska), (40-49 let): Rožič (AD Štajerska), (50-59 let): Lehner (TS Radenska), (60-69 let): Stareši-nič (Karlovac), (70 let in več): F. Klemenčič (TS Radenska); članice (do 29 let): Fujs (AK Panvita), (30-39 let): Pušnjak (ETS Pregl Team), (40-49 let): Gomilšak (TAO Ptuj), (50-59 let): Šiftar (G. Radgona), (60 let in več): Vrbnjak (TS Radenska). Skupna razvrstitev - člani: 1. Zdenko
Tenis • Turnir U-12, novice
Odlično izpeljan turnir »Ta mali svet« na Ptuju
Prejšnji teden je na Ptuju potekal močan turnir, imenovan Ta mali svet, na katerem so nastopili tekmovalci do 12. leta starosti. Med kar 88 mladimi teniškimi igralci so bili tudi štirje domačini. Med dečki se je na turnir A prebil najmlajši Jure Glodež, ki pa je nato klonil v 1. krogu. Jure je že z uvrstitvijo na A-turnir presegel vsa pričakovanja. Na turnirju B sta zaigrala tudi Martin Domajnko in Urban Gnilšek. Prvi je izpadel v četrtfinalu, drugi pa v 2. krogu. Med dekleti je na turnirju B nastopila Hana Simonič in izpadla v 2. krogu.
Sicer pa sta A-turnirja tako pri fantih kot dekletih osvojila 2. postavljena igralca: pri dečkih je bil to Jan Vehovec, med deklicami pa Lian Benedejčič.
Sam turnir Ta mali svet je bil odlično organiziran, za kar gre največ zaslug ptujskim organizatorjem, članom Teniškega kluba Terme Ptuj, na čelu z vodjo tekmovanja Lukom Hazdovcem. Vse dni tekmovanja je organizatorjem in tekmovalcem odlično služilo tudi vreme, sam turnir pa si je ogledalo zavidljivo število ljubiteljev tenisa.
Blaž Rola do četrtfinala v Subotici ...
Blaž Rola se je pretekli teden potil na futures turnirju v srbski Subotici. Po dveh zanesljivih zmagah v 1 in 2. krogu (v 1. krogu je ugnal Francoza Renaulta 6:3 in 6:2, v drugem pa domačina Zdravkovica, 7:6, 4:6 in 6:2) je bil njegov tekmec v četrtfinalu 1. nosilec Madžar Adam Kellner. Po izenačenem boju je imel na koncu več sreče Madžar, ki je Blaža izločil tesno, 5:7, 6:4 in 7:5. Ta teden bo ptujski teniški igralec nastopal na turnirju v hrvaškem Čakovcu.
... Nina Potočnik pa v Splitu
Po velikem uspehu na nedavnem ekipnem svetovnem prvenstvu U-14, na katerem se je Ptujčanka Nina Potočnik z reprezentanco Slovenije okitila z bronom, se je pretekli teden odlična mlada igralka mudila na mladinskem ITF-turnirju v Splitu.
V 1. krogu je Nina ugnala 8. nosilko, 17-letno Kanadčanko Nado Mar-janovic z izidom 6:2, 6:2, v 2. pa Rusinjo Anastasio Fedorovo z 1:6, 6:1 in 6:3. V četrtfinalu je Nina lopar prekrižala z 2. nosilko turnirja, 17-letno Slovakinjo Michalo Kucharovo in po napetem dvoboju izgubila 6:4, 2:6 in 6:3.
Rokomet • RK Jeruzalem
Slab prvi, soliden drugi polčas Ormožanov
Ivančica - Jeruzalem 32:32 (19:11)
Jeruzalem: Jelen (4 obrambe), Žuran (7 obramb); Kirič, Kljajič 1, Tara-bochia 5, Šišmanovič 1, Čudič 6 (5), Hebar 3, Radujkovic 1, Krabonja 4, Rajšp 1, Žmavc,Sok 2, Špiljak 3, Bogadi 2, Korpar 3. Trener: Saša Prapotnik Sedemmetrovke: Ivanec 9/9; Jeruzalem 4/3.
Izključitve: Ivanec 4; Jeruzalem 2 minuti.
Po prvi pripravljalni tekmi proti Mariboru (zmaga s 34:33) je četa trenerja Saša Prapotnika tokrat gostovala pri hrvaškem 1. B-ligašu iz Ivanca. Ta se je za novo sezono okrepil z nekaterimi izkušenimi rokome-taši iz Varteksa (Žnidarič, Jagačic, Gotal, Rodik). Okrog 100 gledalcev je lahko videlo dva različna polčasa, kjer so v prvem blesteli rokometaši Ivančice, v drugem pa Jeruzalema. Obramba Jeruzalema je tokrat pokala po šivih in domačini so prihajali do lahkih zaključkov. Napad Ormožanov je bil jalov, meti nenatančni (kar 13 obramb domačega vratarja do odmora), ob tem so gostje storili še šest tehničnih napak, ki so jih prav vse z zadetki kaznovali borbeni gostitelji. V 10. minuti je Ivanec vodil že z 8:3, v 20. minuti 13:6 in ob polčasu s kar 19:11. Polčas v opozorilo Ormožanom in ki se ne sme več ponoviti v prihodnosti. Nadaljevanje je bilo za Jeruzalem solidno, vendar ne za petico, saj je ekipa storila še vedno preveč napak v obrambi in prejela nekaj poceni zadetkov. Zato pa je steklo v napadu in drugi del so slovenski 1. A-ligaši končali pri 21 doseženih zadetkih. Po petih minutah nadaljevanja je bila prednost domačinov razpolovljena (20:16). V 48. minuti je bil izid drugič na tekmi izenačen, 25:25. Pri izidu 29:29 so Ormožani zapravili tri lepe priložnosti in priložnost, da uidejo borbenim Hrvatom, ki so v zaključku iz devete sedemmetrovke povedli z 32:31. V zadnjem napadu po grobem prekršku nad Šišmanovičem sta sodnika Murič in Medved z "muko" pokazala na najstrožjo kazen, s katere je bil za 32:32 po izteku igralnega časa natančen kapetan Čudič (sedemmetrovke 5/5). Strelci pri domačih so bili: Gotal 9, Žnidarič 6, Rodik 3, Putarek 3, Jagačic 3, Težak 3, Peček 3, Čibaric 1, Kelemen 1.
Remi v Ivancu je rokometašem Jeruzalema dovolj veliko opozorilo, da je na vsaki tekmi potreben maksimalen pristop, saj danes znajo igrati rokomet prav vse ekipe. V soboto, 20. avgusta, ekipa Ormoža gostuje na turnirju v Avstriji, kjer bo igrala z Dunajem-zahod in Linzem.
Uroš Krstič
Klemenčič (TS Radenska), 2. Danilo Magdič (AK Ormož), 3. Boris Rožič (AD Štajerska); članice: 1. Špela Fujs (AK Panvita), 2. Marjeta Gomilšak (TAO Ptuj), 3. Vlasta Lunežnik (TS Radenska). Zmagovalcu je pripadel pokal,
najboljši trije so prejeli medalje, vsi udeleženci pa spominsko majico. Na taborskem pohodu je sodelovalo 54 pohodnikov, ki so prehodili pot na relaciji Ljuto-mer-Kamenščak-Ljutomer.
NŠ
Foto: NS
Štajerski tednik, avgust 2011
Uvodnik
Novemu šolskemu letu naproti
Saj ne, da bi vam želeli pokvariti zadnja dva tedna počitnic z mislimi na šolo in vse neštevilne obveznosti, ki jih ta prinaša s seboj, a če hočete dobro zastaviti letošnje šolsko leto, se bo treba nanj pripraviti. In za priprave je že skrajni čas, kajti čakati na zadnji avgust in potem tekati od vrat do vrat, od trgovine do trgovine bo malce prenaporno. Je pa res neverjetno, kako hitro se iztekata dva meseca brezdelja. Ko smo zastavili tokratno prilogo Gremo v šolo, še nekateri niti nismo prav razmišljali o dopustu, tudi oglaševalci so ob naši ponudbi za sodelovanje v šolski prilogi najbrž pomislili, da vendarle nekoliko pretiravamo. Pa je tako njih kot nas prehitel čas - ampak priloga je tu. Z vsebino, ki vam bo pomagala lažje preživeti šolanje - pa naj bo vaše ali vaših otrok, in z oglaševalskimi ponudbami, ki naj vam pomagajo pri odločanju o vsem tistem, kar je treba vedeti v zvezi s šolo in tistim okrog nje.
Pa brez strahu in z veliko veselja stopite v novo obdobje svojega življenja, pa če boste prvega septembra učenec, učitelj ali starš šolajoče se mladine. In naj bo čim uspešnejše!
Jože Šmigoc
RAN D d.o.o.
14, 2250 Ptuj SLOVENIJA
www.kipslovenija.com,www.eurogranci.si
NAJNIŽJI STROŠKI
KOPIRANJA IN TISKANJA NA TRGU
KIP «yocERa
Tel: 02 771 30 10 Tel: 02 771 30 11 e-mail: prodaja@eurogrand,si
POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER
MULT1FUNKCUSKE NAPRAVE ■ FOTOKOPIRNI APARATI ■ TISKALNIKI ■ FAKSI
Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper
Strokovnjaki odgovarjajo
Si želite novih izzivov? Razmišljate o nadaljnjem ali dodatnem izobraževanju? Želite pridobiti poglobljena strokovna znanja s področja managementa, ekonomije in financ ter upravljanja trajnostnega razvoja? Izberite modro, izberite Fakulteto za management Univerze na Primorskem! Študirate lahko v Celju, Kopru ali Škofji Loki.
Slednja ima 15-letno tradicijo v poučevanju managementa, včlanjena je v številnih mednarodnih združenjih. Poudarek je na učinkoviti rabi znanja v poslovni praksi. Predavajo ugledni predavatelji z
bogatimi izkušnjami iz prakse. Kandidati za vpis dobijo informacije na www.fm-kp.si/vpis. Vabijo k vpisu v redni in izredni študij, v dodi-plomske ali podiplomske programe.
»Brezplačen« magistrski študij v Celju, tudi za zaposlene, predavanja ob 16.30
Študij na magistrskih programih druge stopnje traja dve leti. Možen je vpis na redni študij in izredni študij. Redni študij je za študente brezplačen (šolnino krije država) in se izvaja s pričetkom ob 16.30, vpišejo pa se lahko vsi (tudi zaposleni), ki še niso pridobili univerzitetne ravni izobrazbe (po programih, sprejetih pred 11.6. 2004) § oziroma 7. ravni izobrazbe. Vsi tisti, ki pa že imajo navedeno raven o izobrazbe z ustreznega področja, pa se lahko vpišejo neposredno v 2. g letnik izrednega študija (in plačajo šolnino). Dodatne informacije: 05 ! 610 20 00, referat@fm-kp.si.
Obremenjenost naših otrok
So današnji otroci oziroma šolarji večinoma res preobremenjeni? Kje tičijo vzroki za to? Kaj otroke oz. šolarje po navadi najbolj obremenjuje? Zakaj je to lahko nevarno?
Svetovalnica Tabor: Ne morem se strinjati s trditvijo, da so naši šolarji večinoma preobremenjeni. Ne poznam nobene raziskave, ki bi verodostojno potrjevala takšno trditev, moje dolgoletne izkušnje pa prav tako ne potrjujejo takšne domneve. Seveda pa se v svoji praksi tudi kar srečujem s preobremenjenimi otroki. Še večkrat pa se srečujem z otroki, ki kažejo znake preobremenjenosti, ki tudi očitno govorijo o svoji preobremenjenosti - pa v resnici sploh niso preobremenjeni.
Če se najprej ustavim ob teh, ki so zares preobremenjeni, potem bi na podlagi lastnih izkušenj najprej dejal, da je zelo malo otrok, ki so preobremenjeni zaradi zahtevnosti našega šolskega programa. Prej bi lahko dejal nasprotno - da je naš šolski program že tako zelo prikrojen dolgoletnim »zahtevam po razbremenjevanju otrok«, da pravzaprav ne predstavlja več nobene resne zahtevnosti. Še posebej, če k
temu dodamo še sisteme ocenjevanja, ki otrokom vse bolj omogočajo, da v šoli napredujejo tudi skorajda ob popolnem nedelu. V praksi zares zelo pogosto srečujem otroke, ki se za šolo zares čisto nič ne trudijo - in če se ne trudijo, torej tudi ne morejo biti preobremenjeni. Zaradi šolskega dela preobremenjeni so le otroci, ki zaradi svojih pomembno zmanjšanih zmogljivosti (splošnih ali le delnih) ne zmorejo dosegati dobrih rezultatov - starši pa od njih zahtevajo visoke ocene! Preobremenjenost srečujem včasih tudi proti koncu šolskega leta - ampak ne zato, ker se takrat poveča zahtevnost dela v šoli. To se zgodi šolarjem, ki so med letom »počivali« v brezdelju, potem pa želijo na hitro spraviti skupaj dovolj visokih ocen za dober učni uspeh, ki si ga želijo (oni sami - ali pa njihovi starši). To so primeri trenutne preobremenjenosti, za katero vsekakor spet ne moremo kriviti šole.
Velikokrat se srečujem s preobremenjenimi otroki, ki so zares preobremenjeni, vendar ne zaradi šolskega dela in zahtev šole - ampak zato, ker so vključeni v toliko izvenšolskih in obšolskih programov, da jih
to resnično (pre)obremenjuje, da jim zmanjkuje časa, da bi se lahko sproti spočili, se sprostili in si nabrali novih moči. Še največkrat pa se srečujem otroke, ki tožijo (skupaj s svojimi starši) zaradi »preobremenjenosti«, pa se v resnici izkaže, da je problem v resnici v premajhni obremenjenosti. Otrok namreč potrebuje zadostno mero obremenjenosti, sicer mu začne upadati odpornost, zmožnost za premagovanje napora, že vsak najmanjši napor mu postane (pre)veliko breme - in začne kazati znake nekake kronične utrujenosti. To je pravzaprav podobno kot pri fizičnih aktivnostih, recimo pri športu - če ne vadimo, treniramo, če mišic ne obremenjujemo, nam zakrnijo in nas vsak najmanjši napor povsem utrudi!
No, če se sprašujemo o nevarnosti preobremenjevanja - ta nevarnost pa, paradoksalno, velja vsaj deloma tudi za lažno preobremenjene: otrok, ki se čuti preobremenjen, začne najprej kazati odpor do šolskega dela, upade mu motivacija, začenja mu pešati zapomnlji-vost in učljivost ... Kadar gre za resno preobremenjenost, pa otroci pogosto začnejo to kaza-
ti tudi s psihosomatskimi znaki: začne se s kakimi glavoboli ali drugimi bolečinami, motnjami spanja, prebavnimi motnjami, nadaljuje pa lahko tudi z resnejšimi obolenji!
Zakaj je s psihološkega vidika preobremenjenost šolarja lahko zanj velika težava in kako naj mu starši pomagajo vsakodnevno reševati to težavo? Je pomembna tudi pravilna razporeditev časa in razporejanje tega za bolj in manj pomembne aktivnosti? Svetovalnica Tabor: Rekli smo že, da naša šola s svojim programom otrok pravzaprav ne preobremenjuje. Starši torej lahko še najbolj pomagajo otroku na ta način, da skrbijo za njegovo »učno kondicijo«, za njegove učne in delovne navade, za sprotno in redno delo. Prav organizacija in razporejanje časa ter obveznosti igrajo pri tem odločilno vlogo. Kadar gre za otroke z zmanjšanimi zmogljivostmi ali specifičnimi motnjami ali učnimi težavami, pa je smiselno, da starši pri določanju obremenitev svojih otrok upoštevajo mnenja strokovnjaka, ki pozna otrokove zmogljivosti.
http://www.svetovalnica-tabor.si/news.php?id=18
Obremenjenost naših otrok
Nadaljevanje
Koliko in s čim je s psihološkega vidika šolarje še dobro obremeniti, da bodo še vedno dovolj motivirani za učenje in življenjske aktivnosti nasploh? Na kaj paziti, da bodo ostali motivirani? Svetovalnica Tabor: Vprašanje motivacije za šolsko delo je danes eno najpomembnejših vprašanj vzgoje nasploh. Tako učitelji kot starši se zelo pogosto pritožujejo zaradi nemoti-viranosti naših otrok za šolsko delo. In v resnici je prav okrog motivacije še največ neznank in zablod! Prva zabloda je že v tem, da mešamo šolsko delo in ocene. Ko govorimo o ocenah, je treba govoriti tudi o otrokovih željah. In v resnici skorajda ni otrok (jaz jih praktično v svoji več kot 40-letni praksi še nisem srečal!), ki si ne bi želeli imeti dobre ocene. Tega pa ne znamo ustrezno izkoriščati, ne znamo otrokom jasno pokazati vzročne povezave med delom in ocenami. Ko govorimo o »motiviranosti za učenje«, pa je v resnici ta motivacija danes šibka! Največja motivacija za učenje je otrokova radovednost (včasih so ji rekli tudi vedoželj-nost). To ima prav vsak otrok, kdo ne pozna tistih neskončnih »zakajev« pri otroku tam okrog tretjega leta starosti! Ampak danes mnogim otrokom za-tremo radovednost - bodisi, ker mu ne odgovarjamo na
njegova vprašanja, bodisi, ker mu dajemo preveč natančne, popolne odgovore. Umetnost ohranjanja radovednosti je v dajanju delnih ali nepopolnih odgovorov, ki v otroku ohranjajo željo po iskanju odgovorov, obenem pa mu ohranjajo tudi radovednost, ker ve, da »še ne ve vsega«. Danes pa pri zatiranju te radovednosti, zlasti pa pri oblikovanju drže, da šola ne služi zadovoljevanju potrebe po radovednosti, v veliki meri pomagajo mediji, zlasti internet, računalnik - spet s svojo iluzijo, da tam lahko otrok dobi vse znanje, ki ga potrebuje - in da šole ne rabi. Velik problem motivacije pa je tudi v nejasnosti drže staršev: starši od otrok danes na splošno premalo zahtevajo - in preveč pričakujejo. Otroci nimajo jasnih zahtev, ki bi jim jih postavili starši - obenem pa čutijo, da z njimi starši niso zadovoljni, da ne izpolnjujejo njihovih pričakovanj. In na vse to se spet odzivajo z odporom do šole!
Če želimo, da bodo naši otroci ohranjali motivacijo, jim je treba dajati zelo jasna sporočila, da je šola nekaj, kar MORAJO narediti, kar od njih ZAHTEVAMO in kar je NJIHOVO. Na drugi strani bo morala tudi šola nekaj narediti za to, da se ohranja radovednost. Mnogi učitelji to zelo dobro vedo, se tega zavedajo in v svoje šolsko delo vključujejo razne »nove« prijeme (od pisanja referatov,
delanja raziskav, pripravljanja predstavitev ...), ki omogočajo, da otroci vključujejo v izdatni meri v svoje šolsko delo tudi druge vire (internet ...), kar močno povečuje motiviranost. Seveda pa je pri tem pomembna drža staršev - starši morajo take prijeme podpirati, se zavedati, da so otroku v korist - in ne napadati učiteljev, ki »s takšnimi izmišljotinami po nepotrebnem obremenjujejo
otroke« .
Koliko izvenšolskih dejavnosti, kot so razni krožki, glasbena šola, članstvo v raznih športnih društvih in podobno, zares za svoj razvoj potrebujejo otroci? Kdaj je teh preveč in jim ne koristijo? Ali naj si otroci oz. šolarji te izberejo popolnoma sami ali naj jih usmerijo starši? Svetovalnica Tabor: Izven-
šolske dejavnosti so danes izjemnega pomena, najbrž večjega, kot je bilo to pred desetletji. Zaradi tega, ker šola danes ne nudi zadostne obremenitve otrok, otroci pa tudi doma niso obremenjeni z domačim delom, opravljajo izvenšolske dejavnosti to nadomestno vlogo, ki omogoča otrokom, da ostajajo v dobri kondiciji in vzdržujejo motivacijo. Otroci te dejavnosti torej zares nujno potrebujejo. Ključno pa je vprašanje: koliko teh dejavnosti naj ima posamezni otrok. Danes šole in drugi ponujajo zelo veliko teh dejavnosti. Mnogi starši menijo, da so vse koristne in da je za otroka nepopravljiva škoda, če ni vključen v kako od teh dejavnosti. Res so vse (bolj ali manj) koristne, vendar trditev, da se dela škoda, če otrok ni vključen v vse dejavnosti, je prav tako zgrešena kot trditev, da te dejavnosti sploh niso potrebne, ker niso obvezne! Otrok potrebuje primerno obremenjenost s temi dejavnostmi. Kot sem že dejal - srečujem preobremenjene otroke, ki po pouku drvijo od ene interesne dejavnosti do druge. To je tisto, kar povzroča preobremenjenost. Pri določanju, koliko in katere so te dejavnosti, v katere naj bo vključen otrok, je nujno, da sodeluje otrok sam. Treba je prisluhniti njegovim željam, interesom, zanimanju . Treba pa ga je tudi spodbujati, torej to spet ne more biti povsem prepuščeno otroku. Zlasti v nižjih razredih je potrebna velika vloga staršev pri izbiri izven-šolskih dejavnosti. Praksa nam kaže, da otroci, pri katerih so starši zmogli v zadostni meri upoštevati otrokove želje, obenem pa so tudi ustrezno spodbujali otroka, ostajajo v teh dejavnostih tudi še v višjih razredih osnovne šole in naprej, ko se sicer mnogi umaknejo. In prav to je pomembno: trud, da bo otrok ostal vključen v izven-šolske programe tudi še v višjih razredih.
Koliko časa za igro naj ima šolar? Zakaj je igra za šolarje v osnovni šoli še vedno pomembna? Kaj jim nudi in kaj lahko ob njej razvijejo?
Svetovalnica Tabor: Igra ni pomembna samo za majhnega otroka, in celo ne samo za šolarja - tudi odrasli še potrebujemo igro, za zabavo, sprostitev, razvedrilo, pa tudi za sproščeno krepitev medsebojnih odnosov. Velikokrat me moti beseda »prosti čas«, ki naj bi bil namenjen igri. Narobe. Otrok preprosto potrebuje čas za igro, tako zelo kot čas za učenje, za spanje . Koliko naj bo tega časa? Tega ni mogoče enotno in vnaprej določiti po nekem pravilu. Otrok pač potrebuje toliko časa za igro, da bo zagotovljen njegov skladen razvoj na vseh področjih - od telesnega (fizičnega) do čustvenega, socialnega, intelektualnega in duhovnega! Igra je enakovredno področje - in zato zahteva tudi ustrezno enakovreden čas ali prostor. In spet smo pri tem: starši naj bdijo nad tem uravnoteženim zadovoljevanjem vseh otrokovih potreb!
Kateri so s psihološkega vidika najboljši načini, da se preobremenjeni otroci oz. šolarji (morda skupaj s starši) sprostijo in si naberejo dovolj energije za nove podvige? Zakaj je redno sproščanje za šolarjev pomembno? Svetovalnica Tabor: Najboljši način za sprostitev, počitek, obnovo moči vseh vrst - je telesna aktivnost! Otrok se dovolj telesno spočije, če ima dovolj nočnega spanja - in ne potrebuje še nekih dodatnih »tehnik« sproščanja ... Potrebuje pa telesno aktivnost (najsi bo to šport, sprehodi ali delo - ali še najbolje kar vse troje!), s katero si krepi svoje mišice, izboljšuje dihanje, izboljšuje delovanje srca in krvožilnega sistema, izboljšuje oskrbljenost možganov s kisikom - vse to skupaj pa povečuje njegove zmogljivosti. Danes strokovnjaki na splošno opozarjajo, da se naši otroci premalo gibljejo - in ta opozorila niso »kar tako«, imajo veliko težo! Otrok z dobro telesno zmogljivostjo bo odporen na vsakovrstne tegobe, tudi pripravljen na morebitne povečane napore - ne le telesne, tudi umske in čustvene!
http://www.svetovalnica-tabor.si/news.php?id=18
Šola s pozitivnim pristopom
Pomembni so odnos do dijakov, motivacija in interdisciplinarno znanje
Gimnazija Ormož Hardek 5a 2270 Ormož Tel.: 02 / 7400 - 147 spletna stran: www.gimnazija-ormoz.si e-naslov: gimnazija.ormoz@guest.arnes.si
Na Gimnaziji Ormož poudarjajo znanje kot vrednoto in kot najpomembnejši človekov kapital. Dijake, na katere svoje znanje in izkušnje prenašajo, zanesljivo spremljajo na njihovi izobraževalni poti in na poti k samostojnosti.
Gimnazija omogoča možnost vpisa tako rekoč v vse študijske programe, zato je odlična splošna izobraževalna podlaga za prihodnost. Na Gimnaziji Ormož si želijo, da se njeni dijaki, seveda v okviru zaposlitvenih možnosti, po končanem študiju kot strokovnjaki v čim večjem številu vrnejo v domači kraj, v svoje izvirno okolje ter ga sooblikujejo.
Gimnazija Ormož deluje od leta 1998. Nahaja se v mirnem okolju. Pouk poteka v novejših sodobno opremljenih prostorih, pohvalijo pa se lahko s pokritim bazenom, ki ga srednješolci uporabljajo večinoma pri pouku športne vzgoje. Glede števila dijakov se uvršča med manjše slovenske gimnazije. Majhnost je lahko velika prednost, saj pomeni, da se profesorji lahko posvetijo vsakemu posameznemu dijaku in ob sodelovanju staršev vzpostavijo kvaliteten medsebojni odnos, ki dijaku pomaga ohranjati integriteto, obenem pa pozitivno vpliva na njegovo samopodobo, motivacijo in posledično učni uspeh. Gimnazija Ormož je sodobna šola, ki sledi svoji jasno zastavljeni viziji razvoja in si tako prizadeva za nenehno dvigovanje kakovosti izobraževalnega programa splošna gimnazija in posodabljanje izobraževalnega procesa v skladu s sodobnimi smernicami, s tem pa za čim boljše rezultate na področju izobraževanja. V skrbi za kvaliteten pouk je ta izvajan s sodobnimi oblikami in metodami poučevanja, za kar še posebej skrbi šolski razvojni tim, ki kontinuirano in uspešno razvija in nadgrajuje medpredmetno in tim-sko poučevanje. Dijake tako izobražujejo za trajno znanje in jih navajajo k vseživljenjskem učenju, jim pomagajo osebnostno rasti in razumeti pomembnost sprejemanja lastnih odločitev ter odgovornosti zanje. Zavedajo se neprecenljive moči motivacije; med drugimi spodbujajo tako nadarjene dijake, ki jih evidentirajo ter jim pomagajo razviti njihovo močno področje, kakor tudi take, ki pri učenju naletijo na težave. Za oboje pripravljajo individualne programe, ki dijaku omogočijo boljšo razporeditev učenja in dela v želji po čim večji uspešnosti. jb Kot šola uspešno spletajo vezi z različnimi generacijami in okolji. Pou-□ darjajo vrednost pridobivanja vseživljenjskih in posebnih znanj. Dijake .8 spodbujajo k vključevanju v šolske in obšolske dejavnosti glede na njihove
Gimnazija Ormož - prava izbira zate.
sposobnosti in interese. Priložnosti in izbire je veliko; dijaki so aktivni na številnih predmetnih področjih, vključujejo se v različne interesne skupine na področju naravoslovja, družboslovja, športa, glasbe, plesa, mednarodnega sodelovanja, sodelujejo pri projektih, zlasti pa imajo možnost, da tudi sami izberejo temo svojega raziskovanja, s čimer obogatijo svoje znanje in izkušnje. Med interesnimi dejavnostmi so zelo obiskani dramski krožek, pevski zbor in šolski bend, dijaška radijska ekipa, likovni krožek, bralni klub, odlično pa deluje foto-video krožek in uredništvo za ustvarjanje šolskega časopisa Gimnazije Ormož z naslovom Cez gimnazijski prag. Vsako šolsko leto za posamezne letnike izvedejo projektni teden na različne aktualne teme, k sodelovanju pa pritegnejo tudi zunanje strokovnjake in sodelavce. Kot zaključek mednarodnega projekta Comenius so na šoli v maju gostili dijake in profesorje iz petih evropskih držav, vključeni pa so tudi v projekt mobilnosti dijakov. Strokovne ekskurzije so medpredmetno zasnovane in so kot take priložnost za dijake, da povežejo svoja znanja in jih ciljno nadgradijo.
V šolskem letu 2010/2011 so nanizali več pomembnih uspehov. Posebej uspešen je bil med-generacijski projekt Peka kruha nekoč in danes v občini Ormož, s katerim so dijaki, sodelujoči in mentorji dosegli prvo mesto v državi. Dijakinja Ronja Rajh je osvojila zlato Cankarjevo priznanje, dijakinje Valentina Gjura, Jelka Kovačič in Barbara Kirič so odprle samostojno likovno razstavo v mariborskem Betnavskem dvorcu, Sara Munda in Sonja Zemljič sta na srečanju mladih raziskovalcev za raziskovalno nalogo »Korak za korakom z roko
v roki« dosegli 1. mesto na vseslovenskem natečaju raziskovalnih in projektnih nalog Evropa v šoli in še bi lahko naštevali.
Maturanti so se letos izkazali z izvrstnim uspehom, saj so maturo opravili v 95 %, kar je nad letošnjim slovenskim povprečjem in presega še marsikateri gimnazijski rezultat. Dijakinja Barbara Kirič je dosegla dovolj točk za zlato maturantko. Vse to izkazuje in potrjuje, da je Gimnazija Ormož kvalitetna šola, ki je vredna zaupanja, saj daje v slovenskem merilu popolnoma primerljive (in celo presežne) rezultate.
Kdor se želi učiti in je za to motiviran, bo na Gimnaziji Ormož našel svojo možnost, svoje izhodišče za nadaljnji študij in svojo priložnost, da postane dijak šole, v kateri se bo počutil vrednega, v kateri bo razvijal vzajemno spoštovanje in na svoji izobraževalni poti trdno gradil svoje temelje znanja.
Po krajšem premoru ponovno odprta vrata
Ljudska univerza Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež
Ptujska Ljudska univerza je ena vodilnih tovrstnih ustanov v Sloveniji. Ponaša se z že 70-letno tradicijo. Različnih izobraževalnih aktivnosti, ki jih izvaja, je iz leta v leto več.
Ljudska univerza Ptuj je v zadnjih desetih letih doživela temeljito kadrovsko, prostorsko in vsebinsko prenovo. Postala je sodobna izobraževalna, svetovalna in informacijska ustanova za izobraževanje odraslih in mladine ter tudi šolskih otrok na območju Spodnjega Podravja. »Ponudba izobraževanja LU je bila vedno pestra in se je prilagajala potrebam lokalnega okolja. S svojimi izobraževalnimi programi je velikokrat pripomogla brezposelnim osebam do pridobitve prvega poklica ali prekvalifikacije. Kljub težkim časom v gospodarstvu in javnem sektorju, z velikim številom udeležencev, polnimi oddelki, novimi izobraževalnimi programi in velikim deležem sredstev, pridobljenih na mednarodnih razpisih, potrjujemo osebno angažiranost in motiviranost za delovanje in razvoj tega zavoda. S svetovanjem zaposlenih, s svojimi pristopi k delu in nenazadnje z zanimivimi izobraževalnimi programi pomembno prispevamo k dvigu izobrazbene ravni v lokalnem in širšem okolju, ranljivim skupinam ljudi pomagamo k ponovni socialni vključenosti, nekaterim tudi k motivaciji za življenje,« je pred novim šolskim letom povedala direktorica LU Ptuj mag. Klav-dija Markež.
Zadnji dve leti se intenzivno ukvarjajo s socialno ogroženimi in ranljivimi skupinami prebivalcev. Ponujajo jim svetovanje, informiranje, ponovno vključevanje v družbo in obilo prijaznosti ter motivacije za življenje. Vse to nudijo brezplačno. Uspeh je izreden, ta način javne službe želijo v naslednjih letih nadgraditi, razviti in razširiti. Ljudska univerza in vsi njeni zaposleni niso zavezani le k strokovnemu delu in etični naravnanosti, temveč tudi k stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju in sistematično
razvojnemu delu. Prednostno se želijo ukvarjati z deprivilegi-ranimi ciljnimi skupinami, kot so mladi osipniki, brezposelni, ženske, starejši odrasli, odrasli s posebnimi potrebami. Svojo programsko ponudbo želijo razširiti, v okviru svoje javne službe pa ponuditi veliko novih izobraževalnih programov. Ne glede na svojo specifičnost so enakovreden partner ostalim izobraževalnim institucijam v državi in tujini. S svojim delom, idejami in aktivnostmi si želijo postati še boljši, prepoznav-nejši, prijazni do uporabnikov. Vizija Ljudske univerze Ptuj je postati prepoznavna, najkakovostnejša izobraževalna ustanova za izobraževanje odraslih na Ptujskem in širše. Njihov namen je osveščati javnost o pomembnosti in navzočnosti učenja v vseh starostnih obdobjih in na vseh področjih javnega življenja, je še posebej poudarila direktorica LU Ptuj mag. Klavdija Markež, ki že vrsto let uspešno vodi eno od najprepoznavnejših ljudskih univerz v Sloveniji. Ljudska univerza Ptuj ni prijazna samo do ljudi, ki želijo izboljšati svojo izobrazbeno raven in tudi sicer izboljšati splošno razgledanost, temveč tudi do sodelavcev, saj gre tudi za kolektiv, prijazen do družine. Gre za kolektiv, v katerem si vsi skupaj in vsak posebej prizadevajo, da bi na svojem področju naredili še več za ljudi, željne znanja. Pri tem stavijo tudi na inovativnost.
Kot pravi mag. Petja Janže-kovič, koordinator projektov in organizator izobraževanj, je njegovo delo v zadnjem času povezano predvsem s pripravo in organizacijo projektnih aktivnosti, v katerih sodeluje Ljudska univerza Ptuj. V tem trenutku sodelujejo v številnih projektih, ki so podprti s sredstvi Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport.
Najpomembnejši in največji med projekti LU Ptuj pa je prav gotovo Center vseživljenjskega učenja Podravje, ki so ga odprli konec leta 2008. Njegova vizija je oblikovanje poslovnih
povezav in partnerstev med institucijami, ki podpirajo uresničevanje ciljev vseživljenjskega učenja. Eden splošnih ciljev je tudi povečati stopnjo udeležbe v vseživljenjskem učenju v okviru celotne populacije, kar izhaja tudi iz evropske strategije izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja. Posebej pa si prizadevajo, da bi pritegnili ženske, osebe z nedokončanim šolanjem in težje zaposljive osebe, da bi jim olajšali in pospešili dostop do novih oblik učenja, s posebnim poudarkom na neformalnem učenju.
Že od leta 2005 uspešno izvajajo projekte Usposabljanja za življenjsko uspešnost, ki so namenjeni predvsem brezposelnim, staršem otrok prve triade osnovne šole, težje zaposlji-vim, podeželskemu prebivalstvu ter osebam s posebnimi potrebami. Simona Pučko, strokovna delavka, pravi, da so to različni brezplačni formalni izobraževalni programi za doseganje večje samostojnosti in socialne vključenosti, zapo-sljivosti ter boljšega obvladovanja temeljnih spretnosti za kakovostnejše življenje. Ljudska univerza Ptuj je verificirani izvajalec sedmih programov Usposabljanja za življenjsko uspešnost - Moje delovno mesto, Beremo in pišemo skupaj, Moj korak, Most do izobrazbe, Izzivi podeželja, Branje za znanje, branje za zabavo, Razgibaj-mo življenje z učenjem. V teh programih na široko odpiramo vrata vsem udeležencem, saj so zanje brezplačni, financirani s strani Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada.
Mojca Volk se kot organiza-torica izobraževanj že več let prednostno ukvarja z organiziranjem izobraževanja za bodoče ekonomske tehnike, ekonomiste ter inženirje informatike. Njena naloga je udeležence izobraževanja voditi na poti do uspešnega zaključka programa. Sodeluje tudi kot predavateljica in ocenjevalka ter izpraševalka za drugi predmet poklicne mature. Mateja Hlupič ima že 18-letne
delovne izkušnje v izobraževanju odraslih in vodi svetovalno središče Ptuj - projekt ISIO (Informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih). Njeno delo je tudi koordinacija vzpostavitve petih dislociranih enot Svetovalnega središča Ptuj, in sicer v občinah Videm, Kidričevo, Destrnik, Markovci in Ormož. Prav tako vam lahko pomaga pri pridobivanju sredstev Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije na podlagi razpisa za sofinanciranje šolnin v izobraževanju odraslih. Cilj svetovalnega središča je ponuditi odraslim brezplačen dostop do svetovanja za izobraževanje in učenje, zagotoviti kakovostne storitve za izobraževanje in učenje ter učinkovito prispevati k vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje.
Bernarda Kvas kot organi-zatorica izobraževanja skrbi
predvsem za koordinacijo med predavatelji in udeleženci izobraževanja. Pri svojem delu pokriva strokovna področja predšolske vzgoje in peda-goško-andragoškega izobraževanja, kot koordinatorica izobraževanja tudi pokriva področje srednjega poklicnega izobraževanja za pridobitev poklica prodajalec, pa tudi tečaje usposabljanja za računovodsko knjigovodska dela. Središče za samostojno učenje Ljudske univerze Ptuj uspešno deluje že trinajst let, vodi ga Dušan Šilak. Po številu vseh kazalnikov se ptujsko Središče za samostojno učenje uvršča v sam vrh tovrstnih središč po Sloveniji. Udeležencem nudijo brezplačno učenje tujih jezikov, uporabo različnih računalniških programov, učenje strojepisja, brskanje po internetu. Vsakemu udeležencu so zagotovljeni pomoč, svetova-
nje, nudenje informacij, spodbuda za delo in skrb za dobro počutje. Dušan Šilak skrbi tudi za tečaje računalništva, študijske krožke, svetovanje v Svetovalnem središču Ptuj, delo na projektih in CVŽU Podravje. Matjaž Habjanič dela kot organizator izobraževanj v programih: Predšolska vzgoja - srednje strokovno izobraževanje, Predšolska vzgoja - poklicni tečaj, Usposabljanje za voznika viličarja, Usposabljanje za upravljavca težke gradbene mehanizacije, Varstvo pri delu in Usposabljanje za hišnika. Pri tem veliko pozornost posveča informiranju in kvalitetni predstavitvi programov. V LU Ptuj bodo veseli vsakega udeleženca, ki bo našel izziv v njihovi široki ponudbi izobraževanja in vseživljenjskega učenja.
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2
2250 Ptuj	,
M Oimo-fclfrl
m 02 749 21 50 S luptuj@siol.net
|BF
PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER
FACOLTADISTUCH EDUCATM 01 CAPOOISTRIA Unlrerelty of Pri moreta FACULTY OF EDUCATION KOPER
DODIPLOMSKI VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDIJSKI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA - izredni študij
vrsta programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja)
Strokovni naslov: diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS) oz. diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS)
program usposabljanja za pridobitev PEDAGOŠKO - ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE
Center za poslovno usposabljanje, Višja strokovna šola, Podružnica Ptuj
DODIPLOMSKI VISJESOLSKI STUDIJSKI PROGRAM INŽENIR / INŽENIRKA INFORMATIKE
W T^ZTČU^. DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
C&coŠLae C'nt*r vaiih ioi- io °-
EKONOMIST / EKONOMISTKA
Zauoaite aeneraciiam zadovolinih diolornantov i
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2
2250 Ptuj	■

m 02 749 21 50 S luptuj@siol.net
PRIČELI SMO Z VPISI V SREDNJEŠOLSKE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME:
PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK vs^™ TRGOVEC
v^^iiKSSSS«
I*LUP
NOVE PRILOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE:
SOCIALNI OSKRBOVALEC IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI HIŠNIK
KNJIGOVODSKA DELA SOBARICA
TRGOVEC- prekvalifikacija
www.lu-ptuj.si
www.pef.upr.si
www.gea-college.si |
www.lu-ptuj.si
Na šolo se pripravljamo že zdaj
Prvič v šolo
Čeprav avgust velja še za počitniški mesec, se starši vseh šoloobveznih otrok najkasneje v drugi polovici tega meseca skupaj z otroki že aktivno pripravljajo na šolo. Prav poseben dogodek pa je to za tiste otroke in njihove starše, ki bodo letos 1. septembra prvič prestopili šolski prag. Praviloma so za otroke ti dogodki polni vznemirljivih občutij, radovednosti in pričakovanj, ki pa jih spremljajo tudi občutki strahu pred novim, neznanim.
Kljub tej mešanici občutkov pa se otroci običajno šole veselijo. Že iz njihove narave izhaja želja po učenju, raziskovanju, odkrivanju novega in šola naj bi bila kraj, kjer bodo lahko te želje tudi uresničili. Lahko bi rekli, da je otrok za pridobivanje novih znanj motiviran in zato naj bi tudi rad hodil v šolo. Seveda pa to ni vedno tako -dostikrat k otrokovemu odporu do šole (vsaj pred prvo izkušnjo s šolo) prispevamo tudi odrasli. Verjetno tudi vam ni čisto tuje, kar še vedno včasih slišimo od staršev, starih staršev ali celo vzgojiteljev (čeprav si upam trditi, da je tega vse manj): »Boš že videl, ko boš šel v šolo!« S takimi in podobnimi »grožnjami« dobi otrok občutek, da je šola nekaj groznega, neprijetnega, če pa že ne ravno to, pa zagotovo verjame, da šola ni prostor, kjer bi se lahko zabaval in užival. Tudi moja hčerka se je ves čas veselila šole, potem pa pride neki dan domov z idejo, da noče v šolo, ker tam ni zabavno, saj se tam ne bo mogla igrati in se imeti lepo (kot v vrtcu). Še danes ne vem točno, od kod ji ta misel, na srečo pa je trajala le kakšen teden. Si je pa bilo treba vzeti čas za pogovor in raziskati te njene predstave, saj si včasih naši malčki
iz kakšnih stavkov, ki jih slišijo, predstavljajo čisto kaj svojega. In tu imamo starši pomembno vlogo, kako otrokom (že skoraj od rojstva dalje) predstaviti šolo kot nekaj poučnega, koristnega in zanimivega.
Izhajajmo iz otrokove naravne vedoželjnosti
Vsak otrok je po naravi radoveden, zanima ga tisoč stvari, vse bi rad spoznal in preizkusil. Prepričana sem, da imate takega tudi pri vas doma (vsaj enega). Že pred tretjim letom se otrok spremeni v zakajčka in njegovim vprašanjem ni videti konca. Čeprav nas včasih s temi svojimi zakaji spravi že skoraj ob pamet, se na nek način že tu začne tista prva priprava na šolo. Če tu prisluhnemo otroku, odgovarjamo na njegova vprašanja (to seveda ne pomeni, da moramo poznati vse odgovore, saj nas otrok s svojimi zakaji slej ko prej spravi v situacijo, ko ne vemo več, kaj bi odgovorili), tako razvijamo njegovo željo po znanju. Prav tako pa lahko to njegovo radovednost zatre-mo ali vsaj omejimo, če otroka ob vsakem njegovem zakaju na hitro odpravimo, se izgovorimo, da nimamo časa in naj nas že ne oblega več s temi svojimi vprašanji. Tako bo otrok izgubil željo po iskanju znanja ali pa bo to razumel kot nekaj odvečnega, obremenjujočega (kar bo potem zanj postala šola). In tako mu iskanje novih odgovorov kmalu ne bo več izziv.
Raziskujmo skupaj z otrokom
Kot sem rekla, starši ne poznamo vedno odgovora na vsak otrokov zakaj. Včasih je
vprašanje tako čudno (sploh, če se je pred njim zvrstilo že deset drugih zakajev), včasih pa smo tudi mi starši že kaj pozabili ali pa niti sami ne vemo odgovora - npr. kadar se otrok poglobi v naravne pojave ali pa prehrambne navade kakšnih žuželk ipd. Takrat imamo lepo priložnost, da z otrokom skupaj poiščemo odgovore na njegova vprašanja in se tako naučimo še veliko več. Z otrokom vzamemo skupaj v roke knjigo in začnemo raziskovati. Tam okrog otrokovega četrtega leta pridejo na prvi tir že prve otroške enciklopedije, kjer je na enostaven način razloženih veliko stvari. Seveda to prav lahko tudi pomeni, da bo temu sledilo samo še več otrokovih zakajev in morda je pravi čas, da to izkoristimo in se z otrokom odpravimo v knjižnico ali
pa na nedeljski izlet z obiskom muzeja.
Spodbujajmo ljubezen do knjig in branja
Starši otroka seznanimo s prvo knjigo že mnogo pred otrokovim prvim letom starosti. Verjetno smo mu že večkrat prebrali kakšno pravljico ali pesmico ali pa mu v roko dali tiste prve mehke knjižice iz blaga, ki so jim sledile kartonke, potem pa tudi že čisto prave knjige. Ko z otrokom tako že kmalu začnemo razvijati primeren odnos do knjige, začne otrok spoznavati, da so knjige prava zakladnica, da iz njih izve marsikaj novega in se tako počasi tudi uči, kako poiskati informacije, kadar ga kaj zanima (kar mu bo kasneje
zelo koristilo).
Če vse to počnemo skupaj z otrokom, je to zanj še toliko dragocenejši čas, saj ga preživlja skupaj s svojimi starši. Poleg tega se od njih uči, kako primerno ravnati s knjigo, uživa v tem, ko mu berejo, ga spoznavajo s svetom črk in številk, če pa otrok tudi sicer vidi kdaj starša brati (kar pa je v sodobnem tempu življenja na žalost že prava redkost), bo tudi zanj branje predstavljajo sprostitev in zabavo.
»Tega se boš naučil tudi v šoli«
Ko tako z otrokom beremo in raziskujemo, mu lahko ob tem razložimo, da se bo takih in podobnih stvari učil tudi v šoli. Tako spodbujamo pozitiven od-
nos do šole, saj bo to za otroka prostor, kjer bo lahko potešil svojo radovednost in spoznal marsikaj novega. Otroci nas tudi večkrat občudujejo, kako vse vemo ali pa kaj res dobro obvladamo, in tudi takrat se lahko »pohvalimo«, da smo se tega naučili v šoli in da se bo to ali še več lahko naučil tudi sam. Naj bo šola za otroka priložnost - priložnost, da razširi svoja obzorja.
Vse te stvari lahko z otrokom počnemo skoraj od njegovega rojstva naprej, pa najmanj tja do najstniških let (ko jim naša družba naenkrat ni več tako po godu). Na nek način začnemo otroka pripravljati na šolo že veliko prej, kot bo dejansko prvič vstopil vanjo. Ko pa se bliža »njegov dan« in je 1. september vse bliže, je prav, da se na šolo pripravimo tudi aktivneje.
Šolske potrebščine nakupujmo skupaj z otrokom
Naj otrok sam izbere šolsko torbo (mi samo preverimo, če je res primerna glede na velikost in uporabnost), pa zvezke in peresnico, barvice, radirko, copate itd. Otrok bo vse to izbiral z navdušenjem in tako bo ponovno še eno veselje povezano s šolo. In vsekakor bo to vplivalo tudi na boljše otrokovo počutje v šoli.
Kot vidite, lahko za otrokovo motivacijo za šolo ogromno naredimo že pred vstopom vanjo. Pa uspešen začetek šolskih dni vsem šolarjem in njihovim staršem!
Petra Cankar http://www.otroci.si/vzgo-ja_otrok/prvic_vjsolo.Mml'
Ulica heroja Lacka 9, Ptuj, tel. 02/771
Nova kolekcija šolskih nahrbtnikov že v trgovini
www.bikeek.si, info@bikeek.
PAPIRNICA -¿RGOVINA
se za soio v Merca+ortu
www.narcisa.si
NARCISA d.o.o., Trg Leona Štuklja S, 2000 Maribor
papirnica ZAJČEK Ptuj, Ulica heroja Lacka 8,2250 Ptuj, telefon 02 250 2486, eMail: zajcek.ptuj@narcisa.si papirnica ZAJČEK Lenart Partizanska cesta 14,2230 Lenart, telefon 02 729 2716, eMail: zajcek.lenart@nardsa.
Otroci in prosti čas
Prosti čas - pasti in dobrobit
Ko slišim ali preberem besedi »prosti čas«, se vselej nasmehnem ob spominu na poletne počitniške programe za otroke. Kar dolgo vrsto let sva bila z ženo vpeta v različne počitniške programe. Zame so bili prav ti enotedenski poletni tabori še poseben izziv, saj so bili udeleženci zame vselej novi, neznani, z večino sem se prvič seznanil ob prihodu na tabor. Imeli smo navado, da smo se najprej zbrali vsi skupaj, se predstavili drug drugemu in se spoznali, nato pa sem predstavil program - tako z vsebinskega vidika kot tudi časovno (urnik, dnevni red). Ko sem končal predstavitev programa, je sledil tisti standardni: »No, ima kdo k temu programu kako vprašanje, željo, ali kakršnokoli pripombo?« In - nikoli ni bilo treba dolgo čakati, čisto vsakokrat se je nekdo hitro oglasil - in čisto vsakokrat je sledilo isto vprašanje: »Kdaj bomo imeli prosti čas?« Pa tudi na koncu tabora, ko smo delali skupno oceno, so praviloma ocenjevali, da »je bilo vse super -samo prostega časa je bilo premalo«!
Ta izkušnja mi zelo veliko pove! Najprej to, da besedne zveze »prosti čas« nikakor ne razumemo odrasli enako kot otroci. Kako je sicer mogoče razumeti in sprejeti, da v nekem programu, ki je v bistvu »prostočasni program«, namenjen »smotrni izrabi prostega časa«, kot se odrasli, tako strokovnjaki kot starši, običajno izražamo, otroci pogrešajo - »prosti čas«! Da bi razumeli ta paradoks, je treba iti nekoliko v preteklost. Kaj hitro bomo ugotovili, da naši predniki sploh niso poznali pojma »prosti čas«. V Svetem pismu tega pojma nisem zasle-
dil, tudi v drugih starih spisih, kjer bi se lahko pojavil. Pa pri tem sploh ne gre za to, da pač »Sveto pismo govori samo o resnih stvareh ...« Sveto pismo govori tudi o počitku, o zabavi, o vsem mogočem. Le pojma »prosti čas« ni! Kolikor sem sam brskal po literaturi, se ta pojem prvič zasledi v začetku devetnajstega stoletja. Baje ga je prvi uporabil Pestalozzi. Torej je treba tudi sam pojem umestiti v kontekst družbenih razmer. To je v bistvu čas, ko se začne širiti kapitalizem v vseh svojih razsežnostih, dobrih in slabih. Kar nekako sama od sebe se mi vsiljuje misel, da je tudi pojem »prostega časa« povezan z logiko in miselnostjo kapitalizma. Delavec je dolžan določen del dneva (ne pozabimo: večino, ker je delavnik trajal 12 do 14 ur!) delati za kapitalista, za kar dobi plačilo. V ostalem času pa je »prost« - torej prost obveznosti do kapitalista. V devetnajstem stoletju se pojavi tudi šola, kakršno (vsaj v grobih obrisih) poznamo še danes. In takratni pedagogi so nekritično povzeli kapitalistično izrazje: otrok je dolžan toliko in toliko ur nameniti šoli, v ostalem času pa je »prost«. Nikakor ne pomeni, da prej otroci »niso bili nič prosti«, da so morali samo delati. Sveto pismo omenja otroško igro, tudi otroško brezskrbno pohajkovanje. Tudi arheološka izkopavanja od časa do časa presenetijo s kako otroško igračo . Starši so torej od nekdaj vedeli, da otrok potrebuje tudi vse to. Vendar temu niso rekli »prosti čas« - kar se mi zdi zelo modro: ni jim bilo do tega, da bi otroci svoj čas kar »zapravljali v prazno« - so pa vedeli, da je tudi otroška igra, tudi otroško vrstniško druženje, pohajkovanje, tudi počitek . , da je vse to nekaj, kar otrok potrebuje
RAND d.o.o.
14, 2250 Ptuj SLOVENIJA
www.kipslovenija.com,www.eurogranci.si
NAJNIŽJI STROŠKI
KOPIRANJA IN TISKANJA NA TRGU
KIP w2i<ynEERa
Tel: 02 771 30 10 Tel: 02 771 30 11 e-mail: prodaja@eurogrand,si
POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER
MULT1FUNKCUSKE NAPRAVE ■ FOTOKOPIRNI APARATI ■ TISKALNIKI ■ FAKSI
in zato nikakor ne gre za nek »prosti čas«.
Pred leti sem imel za starše na šolah delavnice na temo obremenjevanja otrok. Na teh delavnicah smo se, seveda, srečali tudi z vprašanjem »prostega časa«. Večina staršev je zelo hitro dojela, mnogi celo z nekim olajšanjem za svoje stiske, da otroci prostega časa - ne potrebujejo! Potrebujejo čas za različne stvari in sem sodi tudi počitek, sprostitev, otroška igra, sprehodi, vrstni-ško druženje ... Ampak to je nekaj drugega! Potrebujejo torej zelo veliko vsega, kar naj jim omogoča kolikor le mogoče skladen razvoj na vseh področjih. Potrebujejo telesno, gibalno aktivnost, da krepijo svoje telo, ga z naporom utrjujejo . Toda že tu se pojavi vprašanje: ali otrok krepi svoje telo le z igranjem golfa, s smučanjem v švicarskih Alpah, z dragim fitnesom - ali si ga utrjuje tudi z delom, pri katerem opravlja tudi nekaj koristnega. Če na tak način razmišljamo, je odgovor jasen: otroci potrebujejo
gibanje, napor - pa naj bo kakršenkoli že!
In tu smo pri prvi pasti »prostega časa«! Kar veliko je staršev, ki se zavedajo, da otroci potrebujejo gibanje in otroke vključujejo v različne športne dejavnosti. Seveda je to nekaj dobrega, koristnega - a v mnogih družinah je vir konfliktov, saj otrok to »mučenje« zavrača, šport mu ni všeč, rad bi »več prostega časa« . Kaj je torej šport? Je to še »prostočasna dejavnost«?
Otrok potrebuje otroško igro. Preko otroške igre majhen otrok osvaja najpomembnejše zakonitosti življenja, povezuje in utrjuje svoje izkušnje, spoznanja, vadi, preverja, preigra-va različne vedenjske vzorce, vzorce sporazumevanja z okoljem ... Če je otroška igra nekaj tako zelo pomembnega - ali ji sploh smemo reči »prosto-časna dejavnost«? Včasih se mi zdi to že kar grozljivo, da tako zelo razvrednotimo tako pomembno stvar v otrokovem razvoju!
In tu je naslednja past »proste-
ga časa«! Saj, če je igra »prosti čas«, potem pač ni kdovekako pomembno, kako se otrok igra! Kar pa s pridom izkoriščajo najrazličnejši zaslužkarji in prodajajo vse mogoče igrače in igre »za prosti čas«. Pri tem jim je glavno in edino vodilo zaslužek - vzgojni učinek je nepomemben - saj gre pač za »prosti čas« . Prizadevanja raznih posameznikov, združenj, gibanj ., ki želijo doseči, da bi naši otroci imeli na voljo le res zdrave, vzgojne, koristne igre in igrače - ostajajo žal mnogokrat le neko prazno leporečje, brez pravega učinka ... Na ta način bi lahko še nadaljevali, korak za korakom, in razkrivali, kako se s »prostim časom« pravzaprav - igramo z vzgojo!
Ob vsem vedenju o otrokovem razvoju in s tem tudi o vzgoji bi morali pojem »prosti čas« spet brisati iz našega besednjaka! Vse vedenje, s katerim razpolagamo, naj nam bo v pomoč, oporo, da zavestno tako organiziramo otrokov čas, da bodo zagotovljeni kar najboljši pogo-
ji za njegov vsestranski razvoj - na telesnem, čustvenem, socialnem, intelektualnem, duhovnem področju. Gre torej za smotrno izrabo, organizacijo časa!
No, marsikdo bo tu dejal: če otroku vse tako organiziramo odrasli, kdaj in kako se bo naučil samostojnosti in samostojnega, odgovornega organiziranja, izrabe svojega časa. Upravičeno! Vzgoja kot celota je priprava otroka na samostojnost. To pa je proces, ki traja vse otroštvo in vso mladostniško dobo. Otrok naj se pri vsem tem uči samostojnosti - postopoma, skladno s svojo zrelostjo, z že pridobljenimi izkušnjami. Nikakor pa se otrok ne uči samostojnosti na način »delam kar hočem, zame ni nobenih omejitev«. Prav v tem slednjem pa je največja past »prostega časa« - s ponujanjem iluzije, da je »lepo, dobro . , kadar lahko nekaj počnem brez vseh zunanjih omejitev«!
http://www.svetovalnica-tabor.si/news.php?id=17
KMTC-»0
www.karatedoptuj.com
Za informacije o vpisu nas lahko pokličete
na telefonski številki 041 699 639 Andrej in 031 268 780 Jana
S treningom KARATEJA pridobimo na koncentraciji, koordinaciji, notranji moči, nadzor nad izražanjem čustev, skladnem telesnem razvoju...
Karate do klub Ptuj vpisuje nove člane od 6. leta naprej.
m\
4)1)1)

www.aerobika.net
AER0BIKE

B i^je o o
■ ^IF11
f(3/)J)€ NKD \
-—'—^	lepo. ugodno.
Center aerobike vpisuje v začetno skupino vse starostne kategorije v STEP AEROBIKO, PILATES, JOGO, ZUMB0 ter NOVO JOGALATES, kitajska vadba TAl CHI, ter vadba »ZLATA LETA«.
Informacije www.aerobika.net, Andrej - 041 699 639
""«MUtaia,
5,332 d V»
Najpogostejše zdravstvene težave mladostnikov
Najprej naj pojasnim, kdo so mladostniki. Zagotovo niso več otroci, a hkrati ne odrasli. Obdobje mladostništva se prične med 10. in 12. letom starosti in se zaključi med 22. in 24. letom starosti.
Mladostniki so večinoma zdravi. Zdravstveni problemi, ki se v tem obdobju pojavijo, so večinoma povezani z rastjo in razvojem, z načinom življenja in s tveganim vedenjem. Vlaganje v zdravje o obdobju mladosti se bo obrestovalo v zrelih letih. Zato bo v tem prispevku nekaj besed namenjenih najpogostejšim zdravstvenim težavam mladostnikov, kako jih prepoznajo sami, kako jim odrasli in zdravstveni delavci pri tem lahko pomagamo.
Poglavitni zdravstveni problemi mladostnikov, kot kaže zdravstvena statistika, so namerne in nenamerne poškodbe, motnje duševnega in družbenega življenja, nezdrav vedenjski slog in tvegano spolno vedenje. Sicer pa mladostniki najpogosteje obiščejo svojega izbranega zdravnika zaradi bolezni dihal, kože, nalezljivih bolezni, poškodb in zastrupitev. Pomembno naraščajo tudi alergijske bolezni. Po nasvet v lekarno pridejo mladostniki najpogosteje zaradi težav s kožo, alergijami, zaradi prekomerne telesne teže, zaradi nezaščitenega spolnega odnosa, glavobola ali zaradi preobremenjenosti.
Pomembno je, da vsi zdravstveni delavci in starši naše mladostnike opozarjamo na pomen zgodnjega prepoznavanja bolezni in na pomen doslednega upoštevanja navodil v postopku zdravljenja. Vsem mladostnikom pa priporočam, da nasvete iščejo pri preverjenih virih informacij. To je pri zdravniku, farmacevtu, pri starših ali vzgojiteljih. Preko interneta najdete zanesljive informacije le na spletnih straneh strokovnih združenj. Vse ostale informacije raje preverite. Namerne in nenamerne poškodbe ter zastrupitve so žal vodilni vzrok smrti med mladostniki. Polovica vseh poškodb
se zgodi v prometu! Zaradi poškodb in zastrupitev so bolj ogroženi fantje. Odrasli lahko tukaj mladostnikom veliko pomagamo, predvsem s svojim zgledom (strpnost v prometu in upoštevanje cestnoprome-tnih predpisov) ter z razgovori in opazovanjem svojih otrok, da pravočasno prepoznamo njihove stiske.
Motnje duševnega in družbenega življenja
Obdobje odraščanja je povezano s padci in vzponi. Vsak mladostnik ima kdaj težave, včasih pa se zgodi, da težave prerastejo v čustvene in duševne motnje. To so depresije, psihotične motnje, anksiozne motnje in motnje hranjenja. Vzroki so različni: šola, starši, družba, vrstniki, stres ... Dejansko je duševno zdravje oziroma odsotnost duševnega zdravja med mladimi problem celotne družbe in odraz stanja v družbi. Pomembno je, da dovolj zgodaj prepoznamo znake, ki nakazujejo duševno stisko. To so lahko: slabši uspeh v šoli, pitje alkohola, zloraba drog, spremembe v vedenju, umik iz družine in od prijateljev, izbruhi jeze ipd. Mnoge stiske lahko preprečimo, določene bolezni pa je treba zdraviti. Praviloma je zdravljenje teh motenj dolgotrajno. Uspešno pa je le takrat, ko se tudi mladostnik z zdravljenjem strinja. Zdravila niso prva in edina izbira pri zdravljenju duševnih motanj. Pogosto se predpišejo samo za neko prehodno obdobje. Vendar jih mora mladostnik takrat, ko jih je zdravnik predpisal, uporabljati dosledno v skladu z navodili. Če se pojavijo dvomi ali vprašanja glede zdravil, njihovih neželenih učinkov, o vsem povprašajte svojega farmacevta ali zdravnika. Tudi v lekarnah imamo prostore, kjer je zagotovljena intimnost in ostali obiskovalci lekarne ne bodo motili razgovora. Motnje hranjenja uvrščamo med duševne motnje. Te so anoreksija, bulimija, kompul-zivno prenajedanje, ortoreksija (obsedenost z zdravo, biološko
neoporečno hrano), bigore-ksija (obsedenost z atletskim videzom). Večina motenj hranjenja se začne z nedolžnim hujšanjem. Vendar so vedno posledica psihičnih težav in zgodnje prepoznavanje bo preprečilo hude in dolgotrajen zdravstvene posledice. Starši, ukvarjanje s telesno težo skozi cel dan, poznavanje kaloričnih vrednosti vseh živil, občasno prenajedanje, ki mu sledi umik v kopalnico, izogibanje družinskim praznikom, pretirana športna aktivnost, odklanjanje določenih vrst hrane niso le »kaprice« in muhe vašega mladostnika, ampak prvi znaki
duševne stiske. Vaš mladostnik potrebuje pomoč. Praviloma pomoč strokovnjaka, od vas pa veliko mero potrpežljivosti, razumevanja in odločnosti. Neredna telesna dejavnost in nezdravo prehranjevanje sta slaba popotnica v svet zdravih odraslih. Gibanje je v obdobju rasti najpomembnejše, enako velja za zdravo prehrano. Telo v obdobju rasti, telesnega in spolnega dozorevanja, potrebuje uravnotežen vnos hranil. Dan se naj začne z zajtrkom in naj se ne zaključi s prigrizki zvečer pred televizorjem. Enakomerno naj bo preko dneva porazdeljenih pet obrokov.
Tako ne bo nikoli občutka pretirane lahkote in tudi telo ne čuti potrebe po skladiščenju energije v obliki maščob. Shujše-valne diete in vegetarijanstvo? Lahko, vendar se je treba dobro poučiti, kaj je treba uživati, da telo kljub temu dobi ustrezna hranila, pravo razmerje maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin ter vitaminov in mineralov.
Tvegano spolno vedenje
Odločitev za spolno življenje je odgovorno dejanje. Zado-
voljstvo prinese, če se za to odločimo iz ljubezni in se nanj pripravimo, predvsem z izbiro ustrezne zaščite pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi. Posledica pogostega menjavanja partnerjev je lahko okužba s spolno prenosljivimi boleznimi, ki lahko povzroči okvare organov in neplodnost. Neželeni nosečnosti se danes vsako dekle lahko izogne, saj je na razpolago veliko metod zaščite. To so različne kontracepcijske tabletke in obliži ali kondom. Urgentna kontracep-cija (t. i. jutranja tabletka) naj bo le izhod v sili, saj vsebuje večji odmerek hormonov in zato prinaša določena dodatna tveganja. Kontracepcijske tabletke imajo poleg zaščite pred neželeno nosečnostjo še številne pozitivne učinke, npr. uredijo neredno menstruacijo, menstruacije so manj boleče, preprečujejo nastanek aken. Imajo pa tudi neželene učinke, zaradi katerih niso primerne za vse žene: večja je verjetnost nastajanja krvnih strdkov, glavoboli, vrtoglavica, povečanje telesne teže ... Kontracepcijska tabletka tudi na zaščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi.
Več informacij je zbranih v knjižici, ki smo jo slovenski farmacevti izdali ob 5. dnevu slovenskih lekarn, ki je bil namenjen prav mladostnikom. Povprašajte v naših lekarnah! Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Vrazova ulica 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500
www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
LJUDSKA UNIVERZA
|| v. I.	. I	„	.	y	.v v. I.	. i
ormož Vsezivljenjsko učenje za uspesnejse življenje!
Programi za poklic: gastronomske in hotelske storitve (kuhar, natakar), prodajalec, ekonomski tehnik (PTI, poklicni tečaj), gastr. tehnik (RTI).
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce.
Priprave za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij
Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle
Studijsko središče za ^izobraževanje (študij na daljavo)
Višješolski programi Zavoda IRC Ljubljana: ekonomist, logistično inženirsko, organizator socialne mreže in visokošolski program Zavoda Erudio Ljubljana: podjetništvo in mednarodno poslovanje; Sedem (7) brezplačnih krajših programov, ki jih financirata ESS in MSS:
-	Razvijte sposobnosti za začetno in zahtevnejšo uporabo računalniške in digitalne tehnologije.
-	Ali želite pridobiti, ohraniti, osvežiti znanje računalništva?
-	Želite nuditi svojemu predšolskemu otroku ustrezno pomoč, podporo in spodbudo pri porajajoči se pismenosti?
-	Želite obnoviti, osvežiti in pridobiti nova znanja za uspešnejše prilagajanje nenehnim tehnološkim in družbenim spremembam?
-	Ali razmišljate o vključitvi v poklicno izobraževanje, ker imate samo osnovnošolsko izobrazbo?
-	Ali vas zanima uspešnejša učna pomoč svojim otrokom v nižjih razredih osnovne šole?
-	Želite pridobiti znanja in usposobljenost za aktivnejše in uspešnejše doseganje življenjskih ciljev? Dtaba središča za samostojno učenje, e- in infotočke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom.
Predstavili vam bomo programe, ki jih začenjamo izvajati jeseni 2011 in v začetku januarja 2012.
LEKARNE PTU¡
TVetani^l^-mra »lf/ia Q
Trstenjakova ulica 9 2250 Ptuj
Lekarne Ptuj so tudi vam, mladostniki, v svojih lekarnah: Ptuj, Breg, Budina-Brstje, v Qlandiji, Majšperk, Kidričevo, Gorišnica, Videm in Destrnik na voljo s svojo pestro ponudbo in s strokovnimi nasveti kako ohraniti in poskrbeti za vaše zdravje.
Nezgodno zavarovanje za otroke
Kaj je dobro vedeti pred sklenitvijo
pogodbe
Že prve šolske dni bo vaš šolar domov prinesel ponudbo za sklenitev nezgodnega zavarovanja za otroke. Ponudbe zavarovalnic ob začetku šolskega leta so ugodne in omogočajo enostavno sklenitev otroškega nezgodnega zavarovanja. Vendar pa naj ugodna cena in dejstvo, da ta zavarovanja sklepa veliko ljudi, ne bosta odločilen kriterij za vašo izbiro. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije smo preverili, kaj ta zavarovanja vključujejo in proti katerim nevarnostim je vašega otroka smiselno zavarovati.
Različne oblike otroškega nezgodnega zavarovanja ponujajo zavarovalnice Adriatic Slovenica, Maribor, Merkur, Tilia, Triglav in Victoria Volkbanken. Vse zavarovalnice v okviru nezgodnega zavarovanja ponujajo zavarovanje za trajno invalidnost otroka zaradi nezgode. To je najpomembnejša komponenta tega zavarovanja,
saj so stroški, povezani z invalidnostjo otroka, največje breme za vaš družinski proračun. Čeprav je težko vnaprej predvideti stroške takšnega nesrečnega primera, se je primerno odločiti za čim višjo zavarovalno vsoto, ki bi vam še naprej omogočala normalno življenje. Tukaj je pomembno tudi progresivno izplačevanje zavarovalne vsote, ki zagotovi, da se zavarovalna vsota podvoji, potroji ..., če je odstotek invalidnosti višji. Veliko staršev se za nezgodno zavarovanje otroka odloči zaradi izplačila dnevne odškodnine in bolnišničnega nadomestila v primeru, da se je otrok poškodoval in ga je treba posebej oskrbovati. Pri ZPS smo preverili pogoje zavarovalnic in ugotovili, da so višine teh nadomestil zelo nizke in tako ne prinašajo posebnih koristi, zvišanje teh nadomestil pa bi nesmiselno podražilo premijo. Staršem svetujemo, da si letos vzamejo čas za razmislek, kaj
od zavarovanja pričakujejo in če ponudbe zavarovalnic ustrezajo njihovim pričakovanjem. Pri tem naj ne pozabijo:
-	natančno preučiti splošnih pogojev zavarovanja (tudi besedila v drobnem tisku);
-	preveriti, ali je otrok že nezgodno zavarovan in kako, ali ima družina že sklenjeno družinsko nezgodno zavarovanje, je otrok že vključen v kakšno kolektivno nezgodno zavarovanje, npr. v okviru športne dejavnosti;
-	razmisliti, ali se zares splača otroka nezgodno zavarovati za 10 let, da bi prihranili davek od prometa zavarovalnih poslov (pogoji zavarovanj se namreč lahko spreminjajo).
Zveza potrošnikov Slovenije http://www.zps.si/otrok/ igra/nezgodno-zavarovanje-za-otroke-kaj-je-dobro-vede-ti-pred-sklenitvijo-pogodbe. html?ltemid=259
ZAVAROVALNICA MARIBOR
OJINA "ZAVAROVANJA
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino
Z ZOJINIM ZAVAROVANJEM NA BREZPLAČNE POČITNICE IN V (iAUDALAND

J el*** *
ioo MUHUti
Zakaj je sklenitev Zojinega nezgodnega zavarovanja modra odločitev?
•	Kerboš 24 ur na dan nezgodno zavarovan-a, kjerkoli boš, tudi na počitnicah;
•	kerlahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami;
•	kersmo dodali dve novi kombinaciji vezani na višje zavarovalne vsote v primeru invalidnosti
^ YC^IVÄO innezgodne smrti
ker te z malo sreče Zoja popelje na brezplačne počitnice ali v Gardaland.
Več informacij o nagradni igri: www.ZavarovalnicaMaribor.si • 080 19 20
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si
Telefon: 02 234 11 11
Vpisujemo v naslednje programe za pridobitev izobrazbe:
* EKONOMSKI TEHNIK
* GASTRONOMIJA IN TURIZEM
* PREDŠOLSKA VZGOJA
* LOGISTIČNI TEHNIK
* TRGOVEC
* GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
* RAČUNALNIKAR
Vabljeni tudi v program PROJEKTNEGA UČENJA MLADIH (PUM), ki je namenjen mladim od 15 do 25 let, ki so opustili
šolanje. Namen programa je motivirati mlade, da ponovno
nadaljujejo prekinjeno izobraževanje.
Izobraževanje v PUM-u je brezplačno, saj program financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport.
Naložba t> raso pn!¡aiua¡t
Zagotovite si prosto mesto že danes.
_Otrok sam v prometu
Starši sposobnost otrok precenjujejo
Precej šokantne rezultate je dala raziskava psihologa dr. Marka Poliča in drugih avtorjev, ki so skušali ugotoviti, kako starši zaznavajo ogroženost svojih otrok: Starši so namreč odgovarjali, da je njihov otrok sposoben za varno sodelovanje v prometu pri povprečni starosti 7,47 leta, vendar so mnogi odgovarjali, da je to že pri petih, šestih letih! Istočasno so menili, da bi jim dovolili prižgati plin šele pri povprečni starosti 11,04 leta. Pa je žal število nesreč s prižiganjem ognja neprimerljivo manjše od števila prometnih nesreč v prometu, v katerem so kot pešci ali kolesarji udeleženi otroci. Zaključek raziskave je bil, da starši izjemno precenjujejo sposobnosti svojih otrok za varno sodelovanje v prometu.
Kaj vidi otrok?
Promet postaja vražje gost, vozniki pa iz leta v leto agresivnejši in nestrpnejši. Poleg tega otroci sedaj hodijo v devetletko in torej ob vstopu v šolo dopolnijo komaj šest let! Kako nebogljen je otrok pri šestih letih v prometu, pa si odrasli kaj težko predstavljamo.
Ker je majhen, nima takšnega pregleda nad prometom kot odrasli. Kar predstavljajte si sebe, kako sežete s pogledom naravnost v kolesa kamiona in prav nič višje. Otrok tudi nima
tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje opazi vozila, ki prihajajo z leve in desne. Pri tem otrok pogosto misli, da jih voznik vidi, če oni vidijo avto, ki se približuje. Poleg tega ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj: otroci nikakor ne znajo predvideti, kako hitro bo voznik pripeljal do njih. Pri tem tudi ne vedo natančno, iz katere strani slišijo vozilo.
Majhna koncentracija
Večja težava, ki jih ovira pri samostojni varni udeležbi v prometu, je tudi koncentracija. Saj veste, kako malo časa so predšolski otroci lahko pozorni na eno igračo, na eno igro ... Njihova pozornost se hitro preusmerja na najrazličnejše njim zanimive objekte, zato lahko hitro pozabijo, da so videli vozilo, ki se približuje: prijatelj, ki jih čaka na drugi strani ceste, je tisti hip bolj zanimiv. Zaradi vseh naštetih elementov otrok tja do desetega leta nikakor ne zna in ne zmore samostojno sodelovati v prometu, zato potrebuje na cesti spremstvo.
Začnimo zelo zgodaj
Pri dveh ali treh letih. Med
drugim in tretjim življenjskim letom, ko se otrok začne aktivneje obračati v okolje in raziskovati tudi življenje izven družinskega kroga, je že čas za
prometno vzgojo. Najpomembnejši in sestavni del prometne vzgoje je že pri teh letih zgled: prečkanje ceste pri rdeči luči z otrokom v naročju nas bo morda nekoč stalo solz. Otrok se pač uči z zgledom, in če sami
grešimo, ga bomo kasneje izjemno težko navadili, da bo mimo naših oči prečkal cesto pri zeleni luči.
Pri treh ali štirih letih. Prometna vzgoja majhnih otrok naj ima za cilj predvsem pridobivanje spretnosti in ne pridobivanje znanj. Otroka sicer pri treh ali štirih letih lahko naučimo, kako se prečka cesta, kar bo znal tudi pravilno povedati in pokazati, toda kljub temu ne bo zmožen varno prečkati ceste, ker takrat še ne zna presojati in ocenjevati razdalje in hitrosti vozil, ker ne zna uporabljati naučenih prometnih pravil v različnih situacijah. Predšolski otrok namreč ne zmore posploševanj. Ni dovolj povedati, da se cesto prečka tam, kjer je zebra.
Skupaj prehodimo pot
Ko skupaj izbiramo, po kateri cesti bo hodil v šolo in to cesto skupaj večkrat prehodimo, moramo nujno obdelati vsako križišče, vsak košček poti, vsako prečkanje ceste posebej. Pri tem mora otrok vsako svoje dejanje ubesediti. To pomeni, da med hojo ali vožnjo pove, kaj je storil: »Tu je prehod za pešce. Rečem stoj. Pogledam na levo. Pogledam na desno. Pogledam na levo. Zdaj lahko grem.« Otroka vsekakor navadite, da tudi zelena luč na semaforju ni »sveta«. Naučite ga preveriti, če so se vsa vozila res ustavila. Pri prečkanju otroka nikakor ne učite, da mora čez cesto teči. Hodi naj z normalnimi koraki. Tako ima voznik več možnosti, da pravočasno ustavi. Zelo pomembno je tudi to, da si otrok sredi ceste ne premisli in ne steče nazaj.
Učenje z igro
Že pri dveh, treh letih začnemo otroku prek igre predstavljati skrivnosti prometa. Ko hodi-
mo ali ga vozimo v otroškem varnostnem sedežu, mu govorimo, kaj počnemo: »Zdaj te bom dala v tvoj sedež in te bom pripela s pasom, zdaj bomo šli pa čez zebro, vidiš, takšne črte ima, kot tista zebra iz živalskega vrta, zdaj čakamo na zeleno luč, poglej tisto gospo, ni prav, da je šla kar čez rdečo luč.« Spodbujamo ga k opazovanju in mu pojasnjujemo naša ravnanja in ravnanja drugih. Ko z otrokom hodimo, bodimo pozorni, da tam, kjer ni pločnikov, vedno hodimo ob levem robu ceste tako, da smo vedno med otrokom in cesto (izjema je hoja po desni takrat, kadar je to res varneje). Pri hoji ga vedno držimo za roko, tudi pri hoji po pločniku. Tako nas ne more presenetiti, ko bo zaradi prijatelja, ki ga je zagledal na drugi strani ceste, brezglavo stekel pod avto.
Govorimo o poti
Ko se bliža čas samostojne poti v šolo, večkrat prehodimo pot do šole skupaj z otrokom. Vsako ravnanje ubesedimo. Nevarnejšim mestom posvetimo več časa. Če so ob poti prometni znaki, jih otroku razložimo! Lahko se namreč zgodi, da si otrok kasneje kakšen znak napačno, po svoje razlaga. Najbolj znan znak, ki spodbuja otroke k napačnemu ravnanju, je znak otroci na cesti. Zaradi simbola dveh otrok v teku pa ga otroci lahko razumejo tako, da je treba pri tem znaku čez cesto steči.
Vodi naj otrok
Ko otrok pot osvoji, zamenjaj-mo vloge. Naj on začne učiti nas, naj razlaga postopek prečkanja ceste, zakaj je takšno ravnanje varno in ne drugače. To ga bo zabavalo, obenem pa tako preverimo, če je resnično osvojil potrebne spretnosti in znanje. Otroka tudi večkrat preizkusimo, vendar vedno na
o O
E o
O O tD
neprometnem delu poti. Pokli-čimo ga z druge strani ceste, (varno) ga pošljimo na drugo stran ceste, da nam utrga cvet. Pri tem opazujmo, če bo stekel brezglavo. Ker je otrok tja do desetih let starosti manj sposoben ocenjevati hitrost in razdalje avtomobilov, se postavimo na prometnejši del ceste in skupaj ocenjujmo, ali in kdaj bi lahko prečkal cesto. Pr tem naj otrok govori: »Gledam na levo, gledam na desno, gledam na levo, zdaj lahko grem,« ali pa: »Ni varno, počakal bom.«
Z avtobusom
Če bo otrok hodil v šlo z avtobusom, ga naučimo tudi tega vedenja: o vstopanju, izstopanju. Osvoji naj, da je prečkanje ceste pred stoječim avtobusom strogo prepovedano in zelo nevarno. In še nekaj, s čimer se morda kdo tudi ne bo strinjal: nikar ne učite otrok, mlajših od dvanajstih let, naj odstopajo sedeže na avtobusu starejšim ljudem! Ti otroci s svojo višino in sposobnostmi, s šolsko torbico na ramenih ravno tako niso kos pospeškom in pojemkom premikajočih se avtobusov.
Žalostna statistika
Največ žrtev med otroki-pešci je v starosti od štirih do sedmih let. Otroci so žrtve največkrat v neposredni bližini doma. Večina otrok, ki se ponesrečijo, je v spremstvu starejših oseb. Le okrog 3 % nesreč otrok se zgodi izven naselja, vse ostale v naselju. Do 4. leta starosti so tako deklice kot dečki enako izpostavljeni prometnim nesrečam, po 4. letu pa fantje povzročijo kar dve tretjini vseh nesreč, pri kolesarjih pa kar tri četrtine v primerjavi z deklicami.
Katarina Turnšek Vir: http://www.mojmal-cek.si/teme/otrok/69/ otrok_sam_v_prometu.html
Varčevanja
Spodbudite otroka k varčevanju
Starši se še posebej radi izkažemo z radodarnostjo do svojih otrok, kar pa dolgoročno zanje ni vedno dobro. Če se sprašujete, kako naučiti otroka varčevati in pametno potrošiti privarčevan denar, potem berite dalje.
Tako pri varčevanju kot pri vzgoji otroka je ključnega pomena, da starši predstavljajo otroku zgled. Starši smo vzorniki malim bitjecem in to, kar počnemo mi, je zanje sveto. Zato je tudi z učenjem varčevanja treba pričeti z lastnim zgledom in vse od najzgodnejše malčkove starosti.
Mami, kupi mi ...
Popolnoma vsakdanja je slika, ko se mamica z otrokom odpravi v trgovino in se malček kuja, saj ni dobil želene igračke oziroma njegove najljubše čokolade. Sledi neutolažljivi jok, ki ga opazijo številni mimoidoči, ki najpogosteje obtožujoče gleda-
jo mamo. Pa so takšni pogledi upravičeni? Nikakor ne. Del vzgoje otroka je, da ga naučimo ceniti stvari. To lahko dosežemo le, če ga naučimo, da ne more dobiti vsega, kar bi si želel.
Hranilnik za 'začetnike'
Ko vam bo to uspelo, bo čas za naslednji korak. Ponudite otroku priložnost, da si želeno igračo kupi kar sam. Hranilnik je idealna rešitev za mlade začetnike. Varčujta skupaj z vašim malčkom. Namesto da v trgovini kupite otrokovo najljubšo čokolado, se raje z njim pogovorite in mu predlagajte, da bi morda bilo bolje, če denar, ki bi ga lahko zapravil za čokolado, raje shrani v »šparovčku« in tako varčuje za nekaj, kar si zares želi. Razložite in dokaži-te mu, da si bo v kratkem res lahko kupil novo 'delavnico' oziroma 'kuhinjo', če bo denar pravilno vlagal.
Varčevanje kot igra za najmlajše
Varčevanje predstavlja za najmlajše (predšolske otroke) predvsem kup kovancev, ki jih stresemo iz hranilnika. Naredite štetje denarja zanimivo. Skupaj se usedite in po kupčkih zložite kovance. Na koncu jih preštejte in seštejte njihovo vsoto. Nato jih (glede na vrednosti) razporedite po vrečkah in nanje napišite njihovo količino ter skupni znesek. Sledi sprehod do banke, kjer denar skupaj položite na otrokov račun. Zagotovo bo ponosen, ko bo bogatejši za nekaj evrov!
Varčevanje za nekoliko starejše otroke: pogovor o družinskem proračunu
Nekoliko večje otroke lahko že vključujemo tudi v nekatere družinske odločitve. Predsta-
vljate si, da se odpravljate na vikend počitnice. Zakaj se ne bi skupaj z otrokom odločili, kako boste razdelili za to namenjen družinski proračun. Skupaj sprejmite odločitev, koliko boste odšteli za potovanje in koliko vam bo ostalo za pot in druge stvari. Otrok bo hitro spoznal, da je pomembno pravilno razporediti denar, da bi s tem pridobili kar največ.
Določite cilj
Pogosto pri varčevanju predstavlja pomembno vzpodbudo uresničevanje končnega cilja. V tem primeru bodite pazljivi, da bo vaš otrok varčeval za dosegljivo stvar, ki si jo bo lahko kupil v le nekaj mesecih. Dosega cilja bo zanj predstavljala velik uspeh.
Avtorica: Tina Južnič | 28.
10.2010 Vir: http://www.ringaraja.
net/clanek/spodbudite-otroka-k-varcevanju_3646.
html?page=1
Varčevalni paketi za mlade v Banki Koper
m
Od trenutka, ko jih prvič privijemo k srcu, se starši trudimo za varno in srečno prihodnost naših otrok. Z varčevalnimi paketi za mlade Banke Koper lahko otrokom zagotovimo finančno varnost že od rojstva naprej. Na izbiro je pet različnih paketov, ki so prilagojeni posamezni starostni skupini otrokoziroma mladostnikov.
Prvi koraki v svet varčevanja
Zakaj bi s koristnim odlašali? Zakaj bi zagotavljanje finančne varnosti otroka prepuščali naključju? Sklenite varčevalni načrt že ob rojstvu novorojenčka. Nekaj majhnih prispevkov in tako bo vaš otrok svoje prve pomembne finančne uspehe doživel že v rani mladosti, kasneje pa mu bo zgodnji začetek varčevanja odprl marsikatera vrata v življenju.
Ciciban teče v zeleni dan
Vedoželjnost nadobudnega cicibana je odlična vzpodbuda, da pravočasno poskrbimo za finančno naložbo, ki mu bo omogočila varnejšo prihodnost. Paket Moj Ciciban vam omogoča skleniti varčevalni načrt v otrokovem predšolskem obdobju, med prvim in šestim letom starosti
Varen odhod v nova znanja
Zvedavost juniorja nagradite z varnim finančnim načrtom in mu ponudite roko na poti do prvih uspehov. Paket Modri junior omogoča sklenitev varčevalnega načrta v otrokovem šolskem obdobju, med šestim in petnajstim letom starosti
Najbolja možna žepnina
Odprtje dijaškega računa je lahko odskočna deska za finančno neodvisnost, saj pridobi mlada oseba s paketom bančnih storitev PETKA osnovne pogoje za samostojno razpolaganje s sredstvi, kijih ima na voljo. Paket bančnih storitev PETKA je mogoče začeti uporabljati že v obdobju šolanja, traja pa lahko vse do popolne samostojnosti.
Dober začetek in odlično nadaljevanje
Z odprtjem študentskega računa lahko vsak postane režiser na parketu priložnosti, saj DESETKA že v študijskem obdobju odpre marsikatera velika vrata samostojnosti. Študentom je na voljo več storitev, pri čemer so vse prilagojene različnim zmožnostim oziroma pričakovanjem.
Posamezni varčevalni paketi so sestavljeni iz različnih oblik dolgoročnih varčevanj in bančnih storitev (vlaganje v vzajemne sklade, obročno varčevanje, otroški ali mladinski osebni račun, študentsko posojilo...). Poleg tega vsi, ki imajo sklenjeno eno od oblik dolgoročnega varčevanja, sodelujejo v nagradnem žrebanju, ki ga Banka Koper organizira ob dnevu varčevanja-31. oktobra.
Več informacij na www.banka-koper.si.
Ker želim oiroku- ponuditi mjboljse. Ker želim oblikovati stroj o prihodnost
RAN D d.o.o.
t4, 2250 Ptuj SLOVENIJA
www.kipslovenija.com,www.eurogranci.si
NAJNIŽJI STROŠKI
KOPIRANJA IN TISKANJA NA TRGU
KIP w2i<ynEERa
Tel: 02 771 30 10 Tel: 02 771 30 11 e-mail: prodaja@eurogrand,si
POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER
MULT1FUNKCUSKE NAPRAVE ■ FOTOKOPIRNI APARATI ■ TISKALNIKI ■ FAKSI
Tvoja izbira danes. Prihodnost nas vseh.
prometno inženirstvo
I www.fg-uni.mb.si
Nasvet za starše
Ohranimo otrokovo veselje do šole
Za otrokovo motivacijo za šolo lahko starši ogromno naredimo že pred vstopom vanjo. Seveda pa je za starše pomembno, da bi otrok veselje do šole ohranil in se tudi rad učil. Kako lahko prispevamo k temu?
Pokažimo otroku uporabno vrednost znanja
Že od začetka lahko preprosto z opazovanjem vsakdanjih stvari otroku prikažemo vrednost pridobljenega znanja. Npr. ko gremo v trgovino in nakupujemo (čeprav je s plačilnimi karticami vrednost računanja močno padla), ko pišemo kakšno sporočilo ali pismo, ko gremo na nedeljski izlet in nabiramo različne gozdne sadeže ali zdravilne rastline, ko kuhamo, šivamo, delamo na računalniku itd. Praktično v vsaki stvari, ki jo počnemo, lahko najdemo nekaj, česar so nas naučili tudi v šoli, a se tega niti ne zavedamo. Opazujmo druge ljudi, druge poklice - kaj vse morajo znati in obvladati, da lahko dobro opravljajo svoje delo. In če bo otrok imel občutek, kako mu vse to lahko koristi v življenju (predvsem če bo to dejansko tudi videl in občutil prek svojih staršev), bo za pridobivanje znanja še bolj motiviran.
Tudi naš odnos do šole pomembno vpliva na otrokov odnos do nje
Kot veste, na otrokovo doživljanje posameznih stvari pogosto še najbolj vplivamo starši sami. Če imamo mi do šole pozitiven odnos in smo tudi sami radi hodili v šolo in tam doživeli prijetne trenutke, bomo o tem otroku pripovedovali z velikim navdušenjem. In če z otrokom delimo še zabavno izkušnjo iz naših let, mu pokažemo kakšno šolsko fotografijo in skupaj z njim obujamo spomine, smo spet dodali košček prijetnosti v otrokov mozaik predstav o šoli. Če so naši spomini na šolske dni manj srečni, bomo o njih težko pripovedovali z navdušenjem. Vsekakor lahko še vedno poiščemo svetle trenutke ali pa k pogovoru pritegnemo koga, za katerega vemo, da je zjutraj z lahkoto vstal in se odpravil v šolo, ker je tam preprosto užival. Je pa res, da lahko otrok vseeno začuti naš odpor do šole in prav je, da se ob primernem trenutku z otrokom o tem tudi pogovorimo. Naša izkušnja naj ne bo tudi otrokova izkušnja, mu bo pa verjetno lažje, če mu to povemo in se o tem pogovorimo, da bo lahko otrok to lažje ločil od svojih občutij.
Vse to pa še vedno ne zagotavlja, da bo naš otrok rad hodil
v šolo. Vedno se najdejo otroci, ki šolo naravnost obožujejo, in vedno so tam tudi otroci, ki bi bili za vse na svetu raje kjerkoli drugje, samo ne v šoli - ne glede na to, kaj za to naredijo njihovi starši. Prav je, da otroka spodbujamo, moramo pa ga tudi upoštevati. Včasih tudi starši preveč kompliciramo. Še vedno v prvi vrsti velja, da je otrok po naravi vedoželjen in iz tega moramo tudi izhajati. Že če ga v tem ne omejujemo, lahko naredimo veliko. Tudi
če otroka veliko bolj zanimajo konkretnejše stvari in ne črke ter številke, to ne pomeni, da ne mara šole, samo drugače ga moramo motivirati za učenje, osnovna znanja mu bodo tako ali tako prišla prav čisto povsod. Pa naj sešteva žeblje in vijake ter izmeri premer cevi, če mu to bolj ustreza. Ali pa tehta moko in oblikuje različne like ter jih poimenuje, ko peče piškote. Tudi na ta način se bo otrok naučil računati, samo mi moramo uporabiti malo domi-
šljije. Prilagodimo se otrokovim interesom in tako bo tudi otrok laže sprejemal obveznosti, ki jih prinaša šola. Že s hišnimi opravili otroka navajamo na kasnejše obveznosti (tudi malček že lahko pomaga pospraviti svoje igrače, kasneje pa še kaj več). S tem ga navajamo tudi na izpolnjevanje šolskih obveznosti (da si sam pripravi torbo, naredi domačo nalogo in na ta način utrjuje znanje). Je pa otroku vse to lažje, če v vsem tem vidi kak smisel. In pogo-
vorov v družini v zvezi s šolo je vedno kar precej. Prisluhnimo otrokovemu načinu razmišljanja in skupaj ugotovimo, kaj je za kaj dobro.
Za konec samo še ena misel - včasih odpor do šole nima nič opraviti z motivacijo. Zato je dobro preveriti tudi, kako se otrok v šoli počuti, kakšen odnos ima s sošolci ipd. Morda se razlog skriva tudi v tem.
Petra Cankar http://www.otroci.si/vzgo-ja_otrok/prvic_v_solo.html'
Popust velja tudi za otroško spodnje perilo, bodije, pižame, nogavice, obutev in otroške modne dodatke. Popust ne velja za igrače. Popust se obračuna na blagajni. Akcije/popusti se med seboj izključujejo, razen popusta TO! in Četrtkovega popusta za upokojence. Popust TO! in Četrtkov popust za upokojence se obračunata od končnega zneska računa, zmanjšanega za vse predhodno obračunane popuste za posamezne izdelke na računu. Več informacij o prodajnih mestih na: www.modiana.si
Hrana za 'pamet' in dobro voljo
Kar vsak četrti slovenski otrok ima preveliko telesno težo, kažejo raziskave. Hkrati pa našim šolarjem vse bolj zmanjkuje časa in volje za zdrave obroke, zato vse več posegajo po premastni, pre-sladki in preslani (hitro pripravljeni) hrani.
Več manjših obrokov
Šolar potrebuje veliko energije - za rast in za učenje. Priporočljivo je, da jo dobi z manjšimi obroki, štirikrat ali petkrat na dan, tako da bo imel ves čas stalno raven sladkorja v krvi. Pojé naj toliko, da bo sit, nikar pa ga s hrano ne silite. Zajtrkuj kot kralj ... Najpomembnejši obrok je zajtrk, ki ga tudi odrasli ne bi smeli spustiti, a niti šolar ne, pa če se mu še tako mudi k pouku. S prvim jutranjim obrokom namreč organizem dobi energijo za zagon; po njem se laže lotimo dela, šolar pa bo lažje sledil snovi pri prvih šolskih urah. »Če vaš otrok zjutraj nima ape-tita, ga spodbujajte, naj poskusi za začetek zajtrkovati vsak nekaj dni zapored,« svetuje mag. Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja RS. »Telo se zelo hitro privadi za željo po zajtrku, zato mu bo navada hitro prišla v kri.«
Pisan jedilnik
Prehrana vašega šolarja mora
biti tudi pestra; s hrano mora dobiti vse življenjsko pomembne hranilne snovi, zato naj bodo na jedilniku jedi iz vseh skupin živil - beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe ipd. »Če so obroki uravnoteženi, se izboljšajo spomin, pozornost, otrok bo lažje računal, reševal kompleksne naloge, pa še boljše volje bo,« poudarja mag. Gregorič.
Sadje in zelenjava, oreščki ...
Dobra izbira živil je pomembna tudi zato, ker nekaterih hranil telo ne more proizvajati samo, so pa nujna za njegovo delovanje. Med njimi so najpomembnejši vitamini, minerali, oligoelementi in maščobne kisline, ki jih najdemo predvsem v sadju in zelenjavi (sadje in zelenjavo je treba vsak dan vključevati v obroke!) ter oreščkih. Slednji so sploh priporočljivi, če hočete, da bi vaš otrok postal Einstein, saj povečujejo aktivnost možganov.
Ločevalne diete niso za otroke!
»Različne ločevalne diete, ki zapovedujejo uživanje samo določene vrste živil, druge pa prepovedujejo, za šolarje nikakor niso primerne,« še opozarja mag. Gregorič. Če je otrok preteža k, naj kilograme raje izgublja s telovadbo in uravno-
teženo, pestro, zdravo hrano, zares bogato z zelenjavo in sadjem, odpove pa naj se hitro pripravljeni hrani in sladkarijam.
S hrano proti gripi
Seveda pa pestra, s hranili bogata hrana (ne mešajte tega s hrano, bogato s kalorijami - čips ima le malo hranil, a veliko kalorij!) pomaga tudi pri izgradnji imunskega sistema. To mu bo pomagalo, da se bo lažje ubranil viroz, grip in drugih obolenj, ki od jeseni naprej še posebej intenzivno krožijo po naši polobli - če pa jih bo že dobil, se bo z njimi lažje spoprijel.
»Triki« za izbirčneže
In če je otrok izbirčen in ne mara hrane, ki mu jo postavite na krožnik? Nikar ne obupajte! Morda se bo raje lotil obroka, če mu ga boste poskusili domiselno približati, na primer z igrico, pravljico ali podobnim. Pri tem ne pozabite, da otroci najraje sledijo zgledom; če ne boste sami jedli zdrave, pestre in uravnotežene prehrane, boste otroka težko prepričali, da
bo po njej posegel sam. Pri pripravi obrokov pa tudi čim bolj poslušajte njegove želje. Če mu prija sladko, mu namesto sladkorja ponudite med, namesto bombonov suho sadje. Če bi rad slano, mu namesto čipsa narežite manj masten sir. Seveda ni nič narobe, tudi če se bo kdaj »pregrešili« - občasno si lahko privošči tudi manj priporočljiva živila. A naj to ne postane pravilo, pa tudi nagrada za dobro opravljeno delo ne.
Vzemite si čas!
Pa seveda, nič več hranjenja na poti in v naglici! Za prehranjevanje si vedno vzemite čas. Prehranjevalne navade, ki se vzpostavijo v otroštvu, se nas namreč pogosto držijo tudi v odrasli dobi, kar pomeni, da se bodo vašega otroka držale še lep čas. Velja: ob nakupu, pripravi jedi in obedovanju je treba uživati. Vsak obrok naj bi bil hkrati tudi družaben dogo-
dek. Za mizo se posvetite svoji družini, naj bo čas skupnega obeda prijeten.
Voda, razredčeni sokovi in čaji
»Seveda pa ob vsem tem ne pozabite piti,« opozarja mag. Matej Gregorič. »Za normalno delovanje vseh telesnih funkcij je namreč pomembno tudi redno nadomeščanje izgubljene tekočine.« Najprimernejša je pitna voda, lahko pa tudi z vodo razredčeni sadni sokovi ali čaji. »Šolarje je treba spodbujati k pitju, še preden začutijo žejo, saj že dvoodstotno zmanjšanje življenjskih tekočin v telesu povzroči občuten padec telesnih in mentalnih zmogljivosti,« še dodaja mag. Gregorič. Svojega šolarja naučite, da ima v torbi vedno tudi stekleničko vode, ki jo sproti polni.
Vir: http://vizita.si/cla-nek/alergije/hrana-za-pa-met-in-dobro-voljo.html
-	GIMNAZIJA
-	EVROPSKI ODDELEK
-	ŠPORTNI ODDELEK
-	MATURITETNI TEČAJ
www.gimptuj.si
S TRADICIJO IN Z ZNANJEM V SVET
IZBIRNOST V PREDMETNIKU ♦ ODPRTO OKNO V SVET ♦ INTERDISCIPLINARNO ZNANJE « USPEŠNA MATURA ♦ AVTONOMNO ZNANJE IN ODLOČANJE ♦ ODGOVORNO
VEDENJE ♦ VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI ♦ STRPNOST ♦ MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA
Gimnazijci:
-	beremo,
-	debatiramo,
-	raziskujemo,
-	govorimo angleško, nemško, italijansko, francosko,
-	občasno tudi špansko, poljsko ali rusko,
-	potujemo,
-	pojemo,
-	plešemo,
-	rišemo,
-	opazujemo zvezde,
-	spoznavamo svet,
-	smo športniki In še kaj, ker se učimo za življenje.
V Šolskem letu 2011/12 bomo nadaljevali z že znanimi projekti in dejavnostmi, začenjali pa tudi z veliko novimi projekti in Izmenjavami.
Vse dijake Gimnazije Ptuj vabimo, da se pridružijo ustvarjalnemu nabiranju znanj, izkušenj in prijateljstev.
Bliža se prvi september
Kako otroka pripraviti na vstop v prvi razred
Čeprav se zdi, kot da so se počitnice šele začele, se prvi september nezadržno bliža. Še dobra dva tedna in učenci bodo ponovno sedli v šolske klopi. V največjem pričakovanju so zagotovo prvošolci in njihovi starši, saj je vstop v prvi razred izjemno pomemben dogodek, na katerega se je treba ustrezno pripraviti. Kaj lahko starši storijo, da prvi šolski dnevi potekajo brez težav, pojasnjujeta psihologinji, kako na vstop pripravljajo otroke v vrtcih, pa vzgojiteljica s 30-letnimi izkušnjami.
Vsako novo okolje za malčke predstavlja pomembno novost. Čeprav se otroci novih izkušenj načeloma veselijo, je zmeraj prisoten tudi strah pred nečim novim, neznanim. Pomembni prelomnici sta zagotovo vstop v vrtec in začetek šolanja. Prvi dan v šolski klopi predstavlja pomemben mejnik tako za starše kot za prvošolce. Kako jih najbolje pripraviti, da vstop poteka brez težav, smo se pogovarjali s specialno pedagoginjo Centra za socialno delo Ptuj, ki se ukvarja s svetovanjem otrokom in mladostni-
kom z učnimi težavami, Metko Jurešič, in psihologinjo, ki izvaja preizkuse nadarjenosti ob vstopu v osnovno šolo, Ireno Toš Koren.
»Priprave na vstop otroka v šolo pravzaprav potekajo od zgodnjega otroštva naprej. Tu je splet dejavnikov, od čustvene zrelosti otroka do stopnje samostojnosti in zmožnosti privajanja,« je na vprašanje, kdaj je pravzaprav pravi čas, da začnemo otroka pripravljati na vstop v šolo, odgovorila Toš Korenova.
Dodaja, da je z vidika socializacije nekoliko lažje otrokom, ki obiskujejo vrtec, saj da so podoben proces že prestali. Prav zato meni, da je dobro, da se otroka vsaj za eno leto vključi v vrtec, a če je možnost, po tretjem letu starosti. »Menim, da je pred tretjim letom bolje, da je otrok v individualnem varstvu, če seveda ima možnost. Zdi se mi, da prej še niso dovolj zreli za skupinsko delo,« pojasnjuje psihologinja. Njeno mnenje deli tudi Jureši-čeva, ki še dodaja, da je tako za vstop v šolo kot tudi v vrtec pomembno, da se starši o teh procesih z otroki pogovarjajo. »Pomemben je pogovor in po-
stopno prilagajanje. Lažje je otrokom in staršem, če se ti procesi enostavno peljejo,« pojasnjuje Jurešičeva in opozarja na pomen pozitivnega naboja že pri pogovoru o teh procesih: »Večina otrok je na vstop v šolo ustrezno pripravljena in ga prenesejo pozitivno. Krasno, v šolo grem! Težave pa lahko nastanejo tudi čez čas, ko se zavedo, da je to nekaj stalnega in se jim šola naenkrat zazdi brezvezna.«
Da so težave, ki jih lahko imajo ob vstopu v šolo otroci, individualne in da je ponavadi lažje tistim, ki so v vrtcih in imajo bratca ali sestro, pa pojasnjuje Toš Korenova. »Eni imajo blage težave, ki izzvenijo zelo hitro, drugi pa rabijo več mesecev, da se prilagodijo. Po navadi pa se vzorec ponavlja, če so imeli otroci težave pri vstopu v vrtec, ga imajo tudi prve šolske dni,« pojasnjuje psihologinja na CSD Ptuj.
Kako na vstop v šolo otroke pripravljajo v vrtcih?
Ko so otroci enkrat v vrtcu, se tega okolja navadijo, zato
a., u
%
gimnazija
FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER.
Prešernova ul. 34 9240 Ljutomer T: 02 58 58 700 F: 02 58 58 720
Vabimo vas na informativni dan za vpis v program
Predšolska vzgoja
(prekvalifikacija in dokvalifikacija),
ki bo v soboto, 27.8.2011 ob 10.00 uri v prostorih Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
Predstavili Vam bomo informacije o vpisu, trajanju izobraževanja, pogojih za vključitev, predmetniku, organizaciji izobraževanja, pogojih za dokončanje izobraževanja in poklicni maturi.
Informacije o programu lahko pridobite tudi na naši spletni strani http://www.gfm-ljutomer.si oz. na telefonski številki 02 58 58 709.
Naredite korak zase.
Veselimo se srečanja z Vami!
»selitev« v novo okolje in ponovno prilagajanje lahko zanje predstavlja precejšen napor. Na kakšen način vzgojiteljice pripravljajo otroke na prvi šolski dan, pojasnjuje vzgojiteljica Vrtca Ptuj s 36-letnimi izkušnjami Bojana Ferk: »Vedno že septembra pripravimo sestanek s starši, jih seznanimo z dejavnostmi, ki so namenjene otrokom ter otroke v sodelovanju z njimi pripravljamo na vstop v šolo. Zelo dobro sodelujemo tudi s šolami, oni pridejo k nam preko različnih lutkovnih in podobnih dejavnosti, mi obiščemo njih. Otroci, ki so zadnje leto v vrtcu, imajo »poseben tretma«. Morajo vedeti, da se bliža šola, zato jim damo več različnih zadolžitev, da čutijo, da so na nek način že bolj odrasli od ostalih otrok,« pojasnjuje Ferkova. Ob tem tudi dodaja, da se otroci vstopa v šolo zelo veselijo in da v svoji dolgoletni karieri še ni srečala primera, da bi otrok že v vrtcu izrazil strah pred šolo. »Pričakovanja otrok so pozitivna,« zaključuje vzgojiteljica ptujskega Vrtca.
Otroci nekoč in danes: se je res vse spremenilo?
Pogosto je slišati mnenje, da so otroci danes drugačni, kot so bili nekoč. Na vprašanje, kakšne spremembe opaža v različnih časovnih obdobjih, Toš Korenova odgovarja: »Zdi se mi, da smo v obdobju, ko velja prepričanje, da otrok lahko naredi vse, kar hoče. Ravno zato je tudi več razvajenih otrok, ki imajo vedenjske težave, kot jih je bilo nekoč. Zato se tudi težje vključujejo v družbo.« Po mnenju Jurešičeve je eden izmed razlogov za takšno stanje precenjevanje kognitivnega področja. »Velikokrat se srečamo s primeri, ko otrok na primer obvlada dva jezika pri petih letih, nima pa osnovnih socialnih veščin. Ali pa, ko na primer starši na podlagi fizičnega videza sodijo, da je otrok zrel - v smislu: vidite, kako velik fant je, je pa že dovolj zrel za šolo,« o svojih izkušnjah govori Jurešičeva.
Metka Jurešič in Irena Toš Koren (levo).
Tudi psihologinja Toš Korenova se strinja, da se preveč poudarja kognitivni razvoj otroka in da se otroke velikokrat prehitro usmerja v mnogo različnih področij. »Morajo obvladati nešteto stvari, a se včasih premalo zavedamo pomena gibalnega in govornega razvoja,« še dodaja. Po njenih izkušnjah imajo otroci precej težav na področju finomehanike. Kot primer navaja otroka, ki ve angleško povedati zelo veliko stvari, ne ve pa si zavezati vezalk na čevljih. Čeprav vsako obdobje spremljajo pozitivne in negativne spremembe, je po mnenju psihologov in sociologov v današnjem času preveč tako imenovane naučene nemirnosti. Preveč dražljajev odvrne otrokovo pozornost in se zato težko osredotoči. S prevelikim številom ponujenih igrač se zato lahko doseže nasprotni učinek in ustvarimo kaos, namesto da mu omogočimo učenje različnih veščin.
»Tudi tempo življenja, premalo gibanja in še mnogo drugih dejavnikov lahko vplivajo na vedenjsko povzročen nemir,« pojasnjuje Jurešičeva.
Računalnik in otroci: da ali ne?
Računalnik je v današnjem času postal naprava, ki jo ima domala vsaka hiša. Kdaj sploh
otrokom dovoliti dostop do njega in kakšne težave se lahko pojavijo že pri majhnih otrocih zaradi prepogoste uporabe računalnika, Toš Korenova odgovarja: »Težava ni, da otrok računalnik uporablja, ampak s kakšnim namenom to počne. Če se na primer igra pol ure, potem pa gre s starši na sprehod, v tem ne vidim nič spornega. Če pa ure in ure presedi za računalnikom, to postane težava. Otroci sami seveda v tem, da so cel popoldan pri računalniku, ne vidijo nič spornega, največji problem pa je, da se negativnih vplivov ne zavedajo niti starši,« je prepričana psihologinja, ki dodaja, da je ključnega pomena beseda meja. Če je ta jasno določena, težav ni in je tudi računalnik lahko pozitivna spodbuda za otroka. Osnovno vprašanje je, kaj otrok potrebuje v svojem razvoju. To je: gibanje, komuniciranje z drugimi ter razvijanje komunikacijskih in gibalnih sposobnosti, meni Jurešičeva in dodaja: »Prav skrbi me, ko mi otroci rečejo, da so celo poletje uživali ob gledanju televizije in igranju računalniških igric. In mislim, da se posledice tega že odražajo na naši družbi.« Zaključuje še, da danes ni več in ne manj intelektualno sposobnih otrok kot nekoč in da se spreminjajo le načini, kako se potenciali razvijajo in kažejo.
Dženana Kmetec
Bodi
samostojen. Uresniči
■	v I ■
svoje zelje.
Obišči NLB Poslovalnico ali www.klik-generacija.nlb.si.
2
nlbO
www.klik-generacija.nlb.si
Foto: DB
Otroci in šport
Šport - odlična naložba za zdravo življenje
Ukvarjanje s športom je odlična naložba za zdrav in aktiven način življenja. Treba je negovati otrokovo željo po gibanju. V prvih dvanajstih mesecih se razvijejo otrokove motorične sposobnosti, ki so nujno potrebne za samostojno gibanje. V času razvoja je treba otroku ponuditi možnost različnih vrst gibanja. Mehka gimnastika je učinkovita za otrokovo sproščenost in samozavest.
Vendar pa se mehke gimnastike ne sme izvajati, če otrokovo počutje ni dobro. Prav tako ga ne smemo siliti v položaje na silo ter z njim delati vaj, ki jih ne želi izvajati. Vaje končamo, še preden se jih naveliča. Za izvajanje mehke gimnastike ne potrebujemo posebnih rekvizitov, le svoje telo in kasneje morda žogo, na kateri se izvajajo vaje za trebušne mišice in prebavo. Za predšolske otroke je odlična dejavnost tudi ples, seveda prilagojen njihovi starosti. Ples je namreč odličen za dober razvoj telesne koordinacije in navezovanje medsebojnih stikov. V obdobju otroštva in pred puberteto mišični in drugi funkcionalni sistemi še niso popolnoma razviti, zato se je treba učiti in razvijati meha-
nizme, ki temeljijo na mehanizmih za natančno regulacijo in kontrolo gibanja. Vendar pa ni dovolj, da se otrok le nauči gibanja, pač pa ga mora uporabljati v različnih situacijah in posplošiti naučeno v vsakdanjem življenju. Otroci v času pred puberteto so 'aerobni tipi', kar pomeni, da so sposobni dolgotrajnih obremenitev, ki se vmes prekinejo. Telesna dejavnost naj bo zato čim večkrat izvajana v naravi. Hodimo na sprehode, igrajmo se z žogo, skačejo naj s koleb-nico ...
Obdobje pozne adolescence zaradi povečane prisotnosti rastnega hormona, testosterona in drugih hormonov lahko poimenujemo kar ''zlato obdobje napredka v absolutni moči, hitrosti, vzdržljivosti''. Intenzivno se razvija mišična sila ter absolutna in anaerobna vzdržljivost. Šele ob koncu adolescence je telo biološko na vrhu svojih zmožnosti. V tem času je otrok zmožen izvesti prehod v visoko intenziven trening, telovadba pa že lahko začne izvajati po načelih vadbe odraslih. V tem času je otrok oziroma mladostnik že sposoben za izvajanje vseh vrst športa.
Prehitevanje psihosocialnega in biološkega razvoja ter tre-
Jezikovna šola in prevajalski center Ontario
Individualno učenje je namenjeno vsakomur, šolarjem, študentom in odraslim, učitelj pa program učenja popolnoma prilagodi željam in sposobnostim slušatelja, glede na stroko, hitrost jemanja snovi ter urjenje določenih spretnostih.
Jezikova šola Ontario, ki ima svoje prostore na Novem trgu 6 na Ptuju, letos obeležuje že 19 let delovanja. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 z licenco za prevajanje in izobraževanje, nudi začetne in nadaljevalne skupinske jezikovne tečaje, individualno učenje, in-štrukcije, prevajanje ter lektoriranje. Kot nam je povedala direktorica Jezikovne šole Ontario Ksenija Kozar, podjetje premore svoje stalne predavatelje in svoje stalne prevajalce, od katerih je večina tudi sodno zapriseženih. Vsi so visoko izobraženi in pokrivajo najrazličnejša strokovna področja. Jezikovna šola Ontario je znana po svojih kvalitetnih začetnih, nadaljevalnih in konverzacijskih jezikovnih tečajih za otroke in odrasle, nudijo pa tudi specializirane tečaje za podjetja. Tečaji potekajo na sedežu šole, so razdeljeni v šest stopenj, v začetno, štiri nadaljevalne in konverzacijsko stopnjo. Za tiste, ki že imajo predznanje, a ne vedo, v katero skupino bi se vpisali, so na njihovi spletni strani pripravili teste, na podlagi katerih se nato razvrstijo v skupine. Poleg skupinskih tečajev nudijo tudi jezikovne tečaje v parih in individualno učenje, ki je namenjeno vsakomur, šolarjem, študentom in odraslim, ne glede na starost. v Učitelj program učenja popolnoma prilagodi željam in sposobnostim slušatelja, glede na stroko, hitrost jemanja snovi ter urjenje določenih spretnostih. Učitelj in slušatelj
se veliko pogovarjata, s čimer se urijo govorne spretnosti slušatelja, bogati se pa tudi njegov besedni zaklad. Individualne ure nudijo študentom pri pripravah za izpite, dijakom ter maturantom pri pripravah za maturo, mnogi pa individualne ure obiskujejo celo leto, da so vedno pripravljeni in jim je sproti vse jasno, spet drugi se za to odločijo šele pred testi in izpraševanjem, da se dobro pripravijo in preverijo svoje znanje, nekateri pa šele po slabi oceni, ko si jo želijo popraviti. Individualno učenje nudijo učencem, dijakom in študentom za slovenščino, nemščino, angleščino, italijanščino, francoščino in španščino, pa še za matematiko, fiziko, kemijo, elektrotehniko in številne druge predmete. Podjetje nudi tudi prevajalske storitve, uradno in strokovno prevajanje ter lektoriranje v slovenskem ali tujem jeziku.
Sedaj, tik pred vstopom v novo šolsko leto, vabijo otroke in odrasle, ki želijo pridobiti ali nadgraditi znanje tujih jezikov, da se vpišejo v jezikovne tečaje, ki se bodo začeli predvidoma v septembru in oktobru.
ONTARIQ
ontario@siol.net www.ontario.si Novi trg 6, Ptuj 02/ 779-10-80
ning odraslih, ki ga izvajajo otroci, lahko naredi več škode kot koristi. Tak način otroka čustveno in motivacijsko izprazni, kar ima za posledico veliko opuščanja športa pri mladih. Vadba naj bo torej usmerjena na široko, sredstva za razvoj posamičnih gibalnih sposobnosti pa naj bodo nujno dovolj splošna in raznovrstna.
Paziti moramo, da na otroka ne prenašamo svojih neuresničenih ali spodletelih športnih ambicij. Prevelike želje staršev po uspehu svojega otroka lahko otroku zelo škodijo in ga morda celo odvrnejo od aktivnosti.
Mnogi starši pa odstopajo tudi v obratno smer, saj zaradi pretiranega strahu pred poškodbami in nečistočo ne želijo, da bi bil njihov otrok telesno
aktiven. Neaktivnost pa nima negativnih učinkov samo pri telesnem razvoju, pač pa tudi pri psihičnem. Šport ugodno vpliva na učne sposobnosti, čeprav je otrokov urnik morda bolj natrpan. To ga namreč prisili, da bo svoje šolske obveznosti vnaprej temeljito načrtoval in se jim posvetil bistveno bolj skoncentrirano, kot če bi imel na voljo ves dan.
Literatura: 'Šport po meri otrok in mladostnikov', Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2007 Walker P., 'Hop, skok in poskok', Radovljica, Didak-ta, 2003 K.B
Vir: http://www. maminajdi.si/moj-otrok/132?task=view
SALE
organizira
TENIŠKI VRTEC
in
TENIŠKO ŠOLO
VPIS: od 25. 8. do 10. 9. 2011 INFORMACIJE: 040 304 897 ali v prostorih kluba
POLETJE
»Uroš, zakaj te kar mesec in pol ni bilo v šolo?« je vprašala razredničarka svojega dijaka. »V bloku so tako močno kurili, da sem mislil, da so poletne počitnice, zato sem ostal doma.«
NOREC
»Če kdo misli, da je nor, naj vstane!« reče profesor. Dolgo je vladala tišina, nato pa je vstal Damir. »Ti torej misliš, da si nor?« »Pravzaprav ne, ampak srce me boli, ko vidim, da stojite samo vi.«
GENERALNI DIREKTOR
Tema šolske naloge: »Če bi bil generalni direktor.« Vsi pišejo, le Janezek sedi s prekrižanimi rokami. »Na kaj pa ti čakaš?« ga jezno vpraša učiteljica slovenščine.
»Na svojo tajnico!«
KOLO
Ura telesne vzgoje. Vsi učenci ležijo na hrbtu in vozijo kolo. Učitelj vpraša Jureta:
»Jure, kaj pa je s teboj? Zakaj samo ležiš in nič ne delaš z nogami?« »Peljem se po klancu navzdol.«
NEMŠČINA
»Kako ti gre kaj pri pouku nemščine?«
»Kar dobro, le neznanih besed ne razumem kaj preveč.«
Kako lahko otrok navdušen bralec
_Otrok in knjige
postane
Ali otroci danes premalo berejo? Verjetno. Tako vsaj kažejo nekatere raziskave. Zakaj je tako? Prvi odgovor bi najbrž lahko bil, da knjig očitno ne potrebujejo, a to seveda ne drži.
Knjiga je in bo ostala pomemben dejavnik pri razvoju človeka, zato je pomembno, da starši spodbujajo otroka k branju in mu pomagajo, da vzljubi knjigo, kot je vzljubil televizijo ali računalnik. Starši pogosto mislijo, da so nekateri otroci rojeni za knjigo, drugi pa ne, kar je seveda le priročen odgovor, zakaj se njihov otrok tako težko loteva branja, medtem ko sosedovega brez knjige sploh ne poznajo. Je res ljubezen do knjig prirojena? Ne verjamem. Po mojem mnenju sta v prvi vrsti starša odgovorna, da knjiga otroku priraste k srcu. Narediti morata prvi korak in se najprej sama navdušiti nad knjigo. Zato bi se pred tem morala vprašati, kako lahko sama postaneta strastna bralca. To bi bil šele izziv, kajne? Če hočejo starši, da bo otrok bral, morajo najprej ugotoviti, na kateri »bralni« stopnji je otrok, kako v določenem obdobju dojema prebrano in kakšne so njegove trenutne sposobnosti. S tem prilagodijo svoja pričakovanja in zahtevnost, poleg tega pa otroku lažje pomagajo pri osvajanju osnov bralnih veščin. Otroci, ki dobro berejo in imajo trdne temelje, tudi raje vzamejo v roko knjigo. Šest stopenj bralnega razvoja Psihologi delijo bralni razvoj na šest stopenj. Prva stopnja obsega interval med rojstvom in šestim letom starosti, čas, ko otrok nabira osnovno znanje o črkah, besedah, stavkih
in knjigah. Učiti ga je treba o naravi besed, njihovi sestavi, rimah, izgovarjavi. V tem času se otrok uči, kako je treba razvozlati izgovorjene besede. Do prvega razreda šole običajno razlikuje med najbolj splošnimi osnovami pisanja, napisati zna celo svoje ime. Na tej stopnji so mnoge veščine, ki jih mora osvojiti, tesno povezane z branjem in največ tega lahko dobi doma. Zato ga morajo starši često peljati v knjižnico, skupaj z njimi listati knjige in mu glasno brati.
Med šestim in sedmim letom starosti se nauči povezovati črke z ustreznimi deli besed. V tem času ponotranji različne vidike kognitivnih znanj o branju, recimo, čemu služijo črke, kako prepoznati novo besedo, kadar je črka zamenjana, in kako opaziti napako. Otrok spozna, da črke in njihove kombinacije predstavljajo zvok, zato morajo biti starši in učitelji vzor, kako se črka ali beseda pravilno prebere. Ko otrok z branjem razvozla pisano besedo, napreduje v naslednjo stopnjo. Med sedmim in osmim letom otrok že pozna različne vzorce besed in dosega neko avto-matičnost pri branju, bere bolj tekoče. V tem času mora pridobiti nadzor nad branjem, da bo kasneje te veščine uporabljal za razumevanje prebranega. Med osmim in štirinajstim letom otrok branje uporablja kot orodje za pridobivanje novih znanj. Pred tem se je pri učenju zanašal predvsem na okolje in besede, ki so jih izgovarjali drugi, sedaj pa se mora zanesti tudi na pisano besedo. V tem delu je branje pomembno zgolj kot pridobivanje dejstev in informacij, saj otrok pri branju
običajno uporablja le en zorni kot.
Med štirinajstim in osemnajstim letom starosti začne najstnik pri branju vključevati različne vidike in perspektive. Zna analizirati dobljene informacije. Postane kritičen. Sooča se z dejstvi in idejami, ki jih prebere, in je sposoben dodajati nove koncepte ter brisati prej naučene.
Po osemnajstem letu pa je že zmožen presoditi, kaj lahko bere, česa ne, kaj je zanj dobro in kaj slabo. Sposoben je nadgrajevati svoje znanje, ga povezovati z vsemi naučenimi vidiki, si ustvarjati svojo »resnico« ter jo razlikovati od »resnice« drugih.
Dober zgled
Vsi vemo, kako pomembno je branje za otrokov umski in duševni razvoj, redko pa slišimo, kako vpliva na otroka, če vidi (ali ne vidi) brati in uživati ob knjigah starše. Če jih ne vidi
brati, se lahko vpraša, zakaj ne berejo starši, če je branje knjig tako čudovito. Zakaj bi bilo branje zanj dobro, zanje pa ne. Strokovnjaki so si enotni, da morajo starši zagotavljati bogato domačo bralno kulturo in dajati otrokom dober zgled. Obiskovanje knjižnic, kupovanje knjig, pogovori o prebranem, vse to vpliva na otroka; ta venomer opazuje in posnema. Zato, starši, nikoli ni prepozno za branje! Šole in študija je konec, zdaj lahko berete, kar želite, brez prisile in testov. Poskrbite za to, da vas bo otrok nekega dne radovedno povprašal o knjigi, ki jo držite v rokah. Patricia Siegfried, otroška knjižničarka, nagrajena s prestižno Golierjevo nagrado (podeljuje jo Ameriško združenje knjižnic za zasluge pri inovativnih pristopih k promociji branja med otroci), piše o uporabnih nasvetih, kako lahko starši otroku približajo knjigo in vzgojijo nadebudnega in navdušenega bralca.
Naj bo otrok v stiku s knjigo,
svetuje. Tudi če je zelo majhen, naj nosi knjigo v rokah. Naj jo tipa, lista, boža, nosi s seboj. V sobo mu postavite knjižno polico in kupujte knjige le zanj. Igranje jezikovnih iger. Kar nekaj takšnih iger se lahko domislite, ki bodo otroka zabavale in mu obenem zelo koristile. Recimo izberete besedo iz ene od njegovih knjig in iz njenih črk kujte nove pomenke. Skupaj z njim berite slikovno knjigo in pred koncem spodbudite otroka, naj si izmisli konec zgodbe sam. Naj vam zgodbo, ki ste mu jo prebrali, ponovi s svojimi besedami. Izmislite si torej primerno in zabavno igrico, z otrokom in knjigo v glavni vlogi. Povezujte branje z družinskimi interesi in hobiji. Če imate recimo novega kužka, poiščite zanimive zgodbice o psih ali knjigo o vzgoji, skrbi in negi psa. Če radi hodite na morje ali v gore, poiščite zgodbe, ki so postavljene v takšno okolje, ali pa knjige o divjini, morskem svetu. Bodite pozorni, nad čim se vaš otrok navdušuje in mu kupujte knjige s podobno tematiko.
Povezujte branje in pisanje. Zagotovite otroku dovolj pisnih gradiv in izkušenj drugih in ga spodbudite k neodvisnemu pisanju. Napišite recimo zgodbice otrok v trgovinah, živalskih vrtovih ali knjižnici. Berite in ponavljajte zgodbo skupaj z njim. Spodbudite ga, da piše lastne zgodbice in ideje. Ne vsiljujte mu težko razumljivih knjig, še zlasti ne, ko se nauči brati in lahko knjige izbira sam. Spodbujajte ga k branju preprostih knjig, za užitek. Konec koncev, koliko pa je odraslih, ki berejo le knjige za bistritev uma in duha? Pokažite zanimanje. Naj otrok opazi, da vas zanima, kaj bere in kakšno je njegovo mnenje o prebranem. Berite knjige, ob katerih je užival on, in se sku-
paj z njim pogovorite o vsebini. Ne kritizirajte otrokovih izbir, ampak raje poiščite stvari, ki so v knjigi všeč obema. Izogibajte se popravljanju vsake napačno izgovorjene besede. O zgodbi se temeljito, a sproščeno pogovorita.
Berite otroku, tudi če zna sam že brati. Z njim lahko delite vsebino knjig, ki jih sam še ni sposoben brati, je pa nanje čustveno in intelektualno pripravljen. Redno glasno branje, poleg povečanja njegove zavesti, znanja in nivoja razmišljanja, zbliža tudi družinski odnos in razvije medsebojno zaupanje.
Televizijo uporabljajte inteligentno. Na njen račun so kritike pogoste in neprizanesljive, ker prikazuje preveč nasilja, kljub temu pa ne smemo zanemariti njenih pozitivnih učinkov. V nedavno opravljeni raziskavi so ugotovili, da imajo pri razumevanju prebranega najboljše rezultate otroci, ki prebijejo pred televizijskimi ekrani od ene do treh ur na dan. Kakorkoli, televizijo uporabljajte previdno. Omejite čas gledanja in izberite oddaje, ki jih boste gledali skupaj z otrokom in ki so zanj koristne. Zgolj želja po tem, da vzgojite navdušenega bralca, je premalo, starši bi morali namenjati več časa in energije naporom, da otroku na prijazen, topel, starševski način dopovejo, kako knjiga lahko usmerja njegovo življenje, če jo le uporablja na pravi način. Lahko je njegova vodnica, kadar bo v dvomih, svetovalka, njegova najboljša prijateljica. Zagotovite, da bo knjiga prva ljubezen vašega otroka, potem vam za njegovo bralno navdušenje zagotovo ne bo treba več skrbeti!
Nace Volčič Vir: http://clanki.potdo-mov.com/odnosi/otrok-lah-ko-bere
tvropsko središče Maribor
Visokošolski zavod
objavlja še prosta študijska mesta
za naslednje študijske programe:
ZDRAVSTVENA NEGA (VS študij) v Murski Soboti SOCIALNA GERONTOLOGIJA (VS in UNI študij) UPRAVLJANJE IN VODENJE POSLOVNIH SISTEMOV
(VS in MAG študij) EVROPSKE POSLOVNE ŠTUDIJE (MAG študij)
Kontakt: ESM, Gosposka ulica 1,2000 Maribor Tel. 02/250 1999, fax. 02/250 1998 Spletna stran: www.esm.si E-mail: info@esm.si
n FEPUBKMSLOltMIJA [A U^J MINISTSSIUO liiOlSIUOIIjiHlSI l^gjCJ	Naložbi r tuša pi/m i*T.: L 11 U ]|) lil« l HW« Klhfe f«l N|<
Ponujamo vam izobraževanje	za pridobitev poklicev:
' pomočnik v biotehniki in oskrbi, pek,
' slaščičar, mesar,
i živilsko prehranski tehnik (PTI), inženir živilstva in prehrane, i organizator socialne mreže (izredni študij).
PRI NAS IMAMO ŠE PROSTA MESTA! VPISUJEMO TUDI V ODDELEK IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH!		
IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilstvo r Višja strokovna šola PARK MLADIH 3 2000 MARIBOR Tel.št.: (02) 33 13 432 Spletni naslov: www.icp-mb.si Elektronska pošta: ic-piramida.maribor@guest.a	MiEVMUraMIERPMMMHMMM rnes.si	
Zasvojenost z računalnikom
Računalnik je orodje, zelo uporabno, na vseh področjih človekovega življenja. Danes si že kar težko predstavljamo življenje brez računalnika, pa čeprav je računalnik pri nas začel svoj zmagoslavni pohod šele pred dvema desetletjema - prvi osebni računalnik je bil izdelan šele leta 1981!
Če je računalnik orodje, je -tako kot velja za vsa orodja v splošni uporabi - dobro, da se otrok že zgodaj nauči upravljati z njim. Izkušnje kažejo, da se majhni otroci veliko lažje naučijo upravljanja z računalnikom, da veliko lažje dojamejo drugačen način razmišljanja, ki je potreben za delo z računalnikom. To je dobro in koristno in nas spet nagovarja k temu, da je dobro otroka čimprej seznaniti z računalnikom. Pri tem pa nastopijo težave! Računalnik nam ponuja tudi obilo zabave, igric, razvedrila veh vrst. Otrok začne najprej uporabljati računalnik kot igračo. Ampak to velja pravzaprav za vsa - ali vsaj večino - orodij, s katerimi se otrok seznanja. Majhen otrok se najprej s temi orodji igra. Pri tem se z njimi seznani, zbliža, se jih nauči varno uporabljati - in postopoma, ko jih vse bolj in bolj uporablja kot pripomoček pri delu, se ta igrača spreminja v orodje. Kot igrača postaja to orodje vse manj zanimivo, otrok postopoma preraste to »igralno fazo«. Pri računalniku je drugače. Računalniške igre, vrste in možnosti igre in zabave s pomočjo računalnika rastejo z otrokom in računalnik nikoli ne preneha biti zanimiva igrača. Računalnik kot igrača nudi otroku (pa tudi odraslemu) zabavo, ugodje, sprostitev, odmik od trenutnih problemov, stisk. Nudi pa še veliko več od tega: omogoča oblikovanje navidezne lastne uspešnosti, brez napora in brez resničnega tveganja, omogoča razmah navidezne ustvarjalnosti, ki pa je nekoristna; omogoča razmah občutkov moči, neke lastne vrednosti - ki pa je spet samo navidezna, obstoja le v navideznem svetu računalniške igre. To so pa že doživetja, ki vodijo v zasvojenost. Potreba po uspešnosti, moči, lastni vrednosti, ustvarjalnosti ..., vse to so resnične in pomembne otrokove potrebe, otrok potrebuje v
svojem razvoju možnosti, da jih zadovoljuje. Otrok, ki pretirano zadovoljuje te potrebe v računalniških igricah, se počasi odmika od resničnega doživljanja sveta. Od resnične, pristne komunikacije z zunanjim svetom, v navidezni svet računalniške igrice.
Proces, ki ga tu prepoznavamo, je povsem enak kot pri drugih zasvojenostih: otroka najprej privlači igra, zabava, ugodje, otrok se v teh igricah tudi zares sprosti. Toda ko obseg računalniških iger postaja vse večji, ko se začne oblikovati učinek zasvojenosti - je ugodja
vse manj. Pravzaprav povsem podobno kot pri drugih zasvojenostih: otrok samo hlepi po novih in novih igrah, potrebuje igro zaradi igre - in ob njej ne uživa več. Postaja čedalje bolj napet, razdražljiv. Postopoma začne vedno bolj zanemarjati odnos z drugimi - z vrstniki, s starši ., saj ga stiki z drugimi motijo - obenem pa se tudi vse težje sporazumeva z njimi, saj se je preveč navadil načina navideznega sporazumevanja iz računalniških iger. Začnejo se pojavljati težave pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti, zanemarjanje teh obveznosti,
vključno s šolskimi obveznostmi. Otrok postaja vse bolj čudaški ... V svoji terapevtski praksi se srečujem s takšnimi otroki in mladostniki, pa tudi z že bolj odraslimi mladimi ljudmi. Včasih postane obnašanje takšnega zasvojenca tako čudaško, da okolje pomisli celo na duševno bolezen! Kako preprečiti zasvojenost z računalnikom? Ponujam nekaj preprostih nasvetov: - Preverjajte čas, ki ga otrok preživi ob računalniških igricah. Ta čas naj bo omejen, naj ne ovira otroka pri vključevanju v druge
oblike iger in dejavnosti.
-	Preverite, če se otrok lahko odtrga od računalnika, ko preteče določen ali dogovorjen čas. Ne dopuščajte, da otrok to prekinitev zavlačuje, oddaljuje, običajno z izgovori: »Samo to igrico še do konca .«
-	Čim bolj zgodaj otroka spodbujajte in navajajte, da začne uporabljati računalnik kot orodje. Za začetek je to lahko zelo preprosta uporaba, še vedno v obliki igre: otrok naj kaj nariše, napiše; kasneje naj začne svoje izdelke, svoje igrice ... urejati v svoji računalniški knjižnici, naj
si oblikuje svoje podatkovne knjižnice .
Kako pa ravnati, če opazimo, da je naš otrok že zasvojen z računalnikom? Najprej je potrebna odtegnitev od vira zasvojenosti - onemogočiti otroku dostop do računalnika za neko obdobje, ki pa naj bo dovolj dolgo - najmanj en mesec. Po tem obdobju naj ima otrok spet dostop do računalnika, ampak pod zelo nadzorovanimi pogoji, ob upoštevanju vsega zgoraj napisanega!
Bogdan Žorž http://www.svetovalnica-tabor.si/news.php?id=32

SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AIKIDO JBI
3?i
>2 Z Z
IB BORILNIH ^^
0 vesfilN Pra
VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 19. DO 21. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER).
VPISUJE VTEČAJ ZA ZAČETNIKE
NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE!
v šolo z ' avtobusom!
Jeseni se v srednjo šolo ali na fakulteto lahko zanesljivo in varno zapelješ z avtobusi družbe Veolia Transport Štajerska, ki povezuje podravske občine s srednješolskimi centri in fakultetami v Mariboru, na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Ormožu.
Za dijake in študente iz večine občin smo v sodelovanju z občinami pripravili posebno ponudbo. Cena mesece dijaške ali študentske vozovnice tako znaša:
• 20,00 EUR ali 45,00 EUR, odvisno od razdalje od kraja stalnega prebivališča.
Dodatne informacije o voznih redih in posebni ponudbi so na voljo na telefonski številki 02 / 2350 - 219, lahko nam pa tudi pišeš na info@veoiia-transport.si. Želimo ti lepe počitnice. Vidimo se zopet jeseni. Veolia Transport Štajerska
Q VEOLIA
TRANSPORT
»led
Med »led
»led »led »led »led »led »led
pouio>m ne pouKom ne
powfcom ne poukom ^e pouKom ne poukom ne poMKom ne
vjom vec v?om vec
toom vec
loom več toom več
toom več toom več v?om več
jedel Poli jedel Poli
jedel "Poli jedel Poli
jedel Poli
jedel Poli
jedel Poli jedel Poli
Nogomet • Generalka pred prvenstvom
Nogomet • NK Boč Poljčane
Drava ugnala Hajdino
NŠ Drava Ptuj -Hajdina 4:2 (2:0)
Strelci za NŠ Dravo Ptuj: Krajnc, Nežmah, Furh, Antolič
NŠ Drava Ptuj: Simonič, Ro-škar, Pukšič, Druzovič, Topolnik, Čeh, Nežmah, Krajnc, Zagoršek, Wagner, Antolič. Igrali so še: Ko-cen, Nikolaj, Goričan, Zdovc, Le-tonja, Gril, Kočar, Furh. Trener: Tomislav Grbavac
V zanimivem in dinamičnem prijateljskem obračunu so slavili mladi Ptujčani, ki so dobro odigrali predvsem prvi polčas. V nadaljevanju je domači strateg Grbavac opravil številne menjave in tempo igre je pričakovano nekoliko splahnel. Do sape so prišli tudi Hajdinčani in dvakrat zadeli, kljub temu pa dvoma o
končnem zmagovalcu ni bilo. Za modre je bila to generalka pred prvenstvom v Štajerski ligi, ki se prične konec tedna, na Ptuj pa v
Želja po obstanku
Foto: Črtomir Goznik
Za modre je bila to generalka pred prvenstvom v Štajerski ligi.
1. krogu prihaja ekipa Šoštanja, ki je lani osvojila 2. mesto v ligi in ima tudi letos visoke ambicije.
tp
Nogomet v Poljčanah ima dolgo in bogato tradicijo. Svoje cilje so nogometaši Boča v prejšnji sezoni štajerske lige dosegli, saj so si zagotovili obstanek. Boč Poljčane je klub, ki prihaja iz MNZ Ptuj, zaradi precejšnje oddaljenosti od centra pa je nekako na obrobju dogajanj.
Dober teden pred pričet-kom novega prvenstva smo jih obiskali in izvedeli, da je njihov primarni cilj znova obstanek v Štajerski ligi. To bo vse prej kot lahko, saj so klub v prestopnem roku zapustili najmočnejšo členi, oz. nosilci igre Matko Pepelnak (Šmarje pri Jelšah), Ladislav Drosk (Avstrija) in Borut Šket (Avstrija). Tako bodo Poljčančani močno oslabljeni, posebej zaradi tega, ker odhodov niso nadomestili
Foto: DK
Bojan Brodnjak, trener nogometašev Boča
z okrepitvami. Zaigrali bodo s povsem domačim kadrom, saj jim finance ne dopuščajo, da bi
lahko pripeljali kakšnega igralca od drugod.
»Situacija ni rožnata, kljub temu pa bomo z obstoječim kadrom skušali iztržiti največ, kaj se da. Obstanek bo velik uspeh, nobene tragedije pa tudi ne bo, če izpademo. V samem uvodu v sezono nas čaka težak razpored in od rezultatov iz teh srečanj bo precej odvisno nadaljevanje. Za nami je že eno pripravljalno srečanje in sicer z mladinci Aluminija, ki smo ga izgubili s 3:2. Sledile bodo še zaključne priprave, saj želimo začetek prvenstva pričakati v kar najboljši formi,« je kratek pogovor zaključil trener Boča Bojan Brodnjak.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljska tekma
Nogomet • NK Leskovec
Uspešna generalka Zavrča Želja po sredini lestvice
Zavrč - Beltinci 4:1 (4:1)
Strelci za Zavrč: Murat 26., 29., Marinič 35. A. Čeh 39.
Zavrč: Golob, Murko, Marinič, Darmopil, A. Čeh, Kuserbanj, Murat, Rumež, Šnajder, Gabro-vec, Fridl. Igrali so še: Sagadin, Lenart, Pečnik, Vinkovič, Voča-nec, Letonja. Filipovič. Trener: Miran Emeršič
Zavrčani so generalko pred prvenstvom v 3. SNL - vzhod z nekdanjim prvoligašem pričeli dokaj zaspano, kar so Prekmurci izkoristili in celo povedli. Nato je sledila prava ofenziva domačinov, ki so v vsega 15 minutah zadeli kar štirikrat. Tudi v nadaljevanju srečanja so domačini narekovali ritem, toda mreži se nista več zatresli. Beltinci so se
Foto: Črtomir Goznik
Beltinci so se izkazali kot dobra ekipa.
izkazali kot dobra ekipa, domačinom pa se je po napornem ritmu treningov in igranju tekem (sreda - sobota) poznala utrujenost, tako da bo sedaj glavna naloga
trenerja Zavrča Mirana Emeršiča spočiti in osvežiti nogometaše pred začetkom prvenstva, ki se prične konec tedna.
tp
Nogomet • Prijateljske in pripravljalne tekme
Tržec - Marjeta 9:1 (5:1)
TRŽEC: Glinšek, T. Fideršek, Pernek, M. Fideršek, Trivko, Šeliga, Dejan Skrbinšek, Darjan Skrbinšek, Petrovič, D. Fideršek. Igrali so še: Zupanič, Mihič, Pečnik, Selinšek, Krajnc. Trener: Igor Levstik.
Nogometaši Tržca, ki nastopajo v 2. ligi MNZ Ptuj, so pod vodstvom novega trenerja Igorja Levstika odigrali pripravljalno tekmo z Marjeto, sicer klubom iz lige
MNZ Maribor, in jih brez večjih težav visoko premagali. Domačini so bili strelsko zelo razpoloženi. Zadetke za Tržec so dosegli: Damjan in Darjan Skrbinšek po dva, ter Zupanič, Šeliga, T. Fider-šek, Krajnc in Pečnik po enega.
Apače - Slovenja vas 1:5 (0:3)
APAČE: Pišek, Krajnc, Metličar, Zajc, Tramšek, Bauman, Princl, Rumež, P. Predikaka, A. Predika-ka, Verlak. Trener: Aleksander
Rekreacija • 16. rekreativni maraton
Kolesarili so po Prlekiji
Minula sezona je bila za nogometaše Leskovca precej naporna, saj so večino tekem kot domačini morali odigrati na drugih igriščih. Igrišče v Leskovcu so namreč obnavljali in ga na koncu tudi uredili. Vrhunec je bilo prijateljsko srečanje z državnimi prvaki iz Maribora, na katerem se je zbralo izredno veliko ljubiteljev nogometa. Sledil je zaslužen premor, nato pa po običaju pričetek priprav na novo sezono. Trener NK Leskovec Martin Že-leznik nam je o pripravah in dogajanju v klubu dejal naslednje: "Priprave na novo sezono smo pričeli 25. julija. Treniramo dvač-do trikrat tedensko tedensko in odigravamo prijateljske tekme.
Igralski kader je ostal približno enak kot v minuli sezoni, le da je klub zapustil A. Vindiš (službene obveznosti). Še nekateri drugi igralci imajo službene obveznosti in morajo na teren, tako da jih ni po cel teden ali več. Skupaj z nami trenirajo mladinci, ki igrajo kot posojeni igralci v Cirkulanah za njihovo mladinsko ekipo. Na njihovo željo smo se dogovorili, da bi ostali še eno leto v Cirkula-nah in se nato priključili članom NK Leskovec. Moram pa omeniti še naš podmladek, tj. naše mlajše dečke, ki so lansko sezono osvojili 1. mesto v ligi MNZ Ptuj v kategoriji U-10, kar je lep uspeh in dodaten motiv za vzgajanje mladih igralce v domačem okolju.
Cilj v letošnji sezoni je sredina lestvice."
Nogometaši Leskovca so do sedaj odigrali dve pripravljalni srečanji: proti Gorišnici so izgubili 4:5, proti ekipi iz Žetal pa 1:4. Leskovec - Žetale 1:4 LESKOVEC: Krajnc, D. Jelen, M. Mlakar, Pernek, T. Mlakar, Šmigoc, Zavec, Kozel, G. Mlakar, Strmšek, Mlinarič. Igrali so še: Stopajnik, Fridauer, J. Železnik, M. Železnik, Cafuta, J. Jelen, Emeršič, Kmetec, Šmigoc.
ŽETALE: Kozel, Vodušek, A. Že-leznik, J. Železnik, Kojc, Žajdela, O. Pulko, D. Pulko, M. Železnik, Stres, Jus. Igrali so še: Butolen, Širec, Kamenšek.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Ženski pokal
Pričakovani rezultati
Verlak
SLOVENJA VAS: Vegelj, Šmin-tič, Tomčič, Ules, Erhatič, Gajser, Knez, Pleteršek, Ornig, Dreven-šek. Trener: Tone Sel.
Nogometaši Apač se v zadnjem pripravljalnem srečanju pred pri-četkom prvenstva v 1. ligi MNZ Ptuj niso izkazali in so v generalki pred prvenstvom visoko izgubili z gosti iz Slovenje vasi. V domačem taboru vsekakor ne morejo biti zadovoljni s prikazanim; to, da niso nastopili v kompletni sestavi, ne more biti izgovor.
Danilo Klajnšek
Letošnje tekmovanje v ženski nogometni konkurenci so pričeli s pokalnim tekmovanjem. Doseženi so bili pričakovani rezultati. Igralke iz Dornave so na domačem igrišču doživele visok poraz proti ekipi Teleing Pomur-je.
REZULTATI 1. KROGA: Dornava - Teleing Pomurje 2:11 (2:7), Rudar Velenje - Velesovo Kamen Jerič 9:2 (3:1), Jevnica - Maribor 5:1 (2:1
DORNAVA - TELEING PO-MURJE 2:11 (2:7)
Strelki za Dornavo: Katja Než-mah v 26. in Mateja Arnuš v 36. minuti.
DORNAVA: Alenka Murko, Laura Maksimovič (od 46. Lucija Hameršak), Saša Ljubec, Sara Go-renjak, Gabrijela Milec (od 60.
Foto: Črtomir Goznik
Igralke iz Dornave so na domačem igrišču doživele visok poraz.
Nuša Ploj), Katja Nežmah, Mateja Arnuš, Patricija Golob (od 46. Nataša Horvat), Martina Potrč,
Daša Veličkovič (od 60. Nuša Pernat), Jana Mohorko.
Danilo Klajnšek
Kolesarska sekcija športnega društva Radenci je pripravila že 16. rekreativni kolesarski maraton po Prlekiji. S štartnega mesta pri TK Bioterme Mala Nedelja se je skupno podal 401 kolesar, udeleženci pa so premagovali krajšo progo (20 km), mali maraton (45 km) in veliki maraton (90 km). Največ kolesarjev - 58, je prispelo iz ekipe Tondach Kri-ževci, najstarejša udeleženca pa sta bila 63-letna Ptujčanka Ivana Gajser in 83-letni Srečko Kocbek iz Maribora.
NŠ
Streljanje • Streljanje na glinaste golobe
Najboljša Dušan Hrga in Bojan Trafela
Lovska družina Žetale je v soboto izvedla tekmovanje v streljanju na glinaste golobe - za 2. pokal Tisovca. Prisotnih je bilo veliko ljubiteljev tega športa, ki so nastopili v posamični in ekipni konkurenci.
REZULTATI POSAMIČNO -ZA POKAL: 1. Dušan Hrga, LD
Leskovec, 2. Simon Skledar, LD Dravinja Majšperk, 3. Primož Turnšek, LD Borisa Kidriča Kidričevo.
NAGRADNA TEKMA - POSAMIČNO: 1. Bojan Trafela, LD Podlehnik, 2. Sergej Skledar, LD Borisa Kidriča Kidričevo, 3. Primož Turnšek, LD Borisa Kidriča Kidričevo.
EKIPNI VRSTNI RED: 1. LD Žetale I., 2. LD Borisa Kidriča Kidričevo, 3. LD Juršinci.
Danilo Klajnšek
Dušan Hrga s pokalom
Foto: DK
Foto: NS
Andrej Hunjet • Rekreativni triatlonec
Ironman je hoja po robu telesnih in umskih zmožnosti
Ko sem se odpravljala na intervju z rekreativnim triatloncem in ironmanom Andrejem Hunjetom, ki je letos prvič premagal preizkušnjo Ironman, se mi je ves čas vsiljevala misel, da je Ironman ekstremizem in ekstremizem je točka, kjer se užitek konča in se prične hazarderstvo, saj človek hodi po robu svojih telesnih in umskih zmožnosti. A po nekajurnem klepetu mi je bilo jasno, da Ironman ni ekstremizem, temveč je zanimiv šport, ki je dostopen tudi rekreativcem. Od športnika samega je odvisno, kako daleč je pripravljen iti in ali je pripravljen pokukati čez rob. Vendar, če se vsaj enkrat v življenju ne postaviš na svoj osebni rob, ali se resnično poznaš? Odgovor na to vprašanje boste našli v pogovoru z Andrejem. A to je samo njegova plat življenja. Nikoli ni prepozno, da postanete Ironman in se tako na zanimiv način spoznate.
»Tek mi je pisan na kožo«
Andrej Hunjet je človek, ki ima rad spremembe, saj je ves čas iskal nove možnosti športne izpolnitve. V mladosti se je navduševal za nogomet, saj zraven juda in šaha v občini ni bilo drugih možnosti. Že štiriindvajset let je jadralni pilot. Pred desetimi leti je navdušeno pričel poganjati pedale svojega dvokolesnika in se je udeleževal okoliških kolesarskih maratonov. Sledila sta tek in plavanje, v juliju pa se je prvič preizkusil v ekstremni disciplini Ironman. Ironman je sinonim za tri športne discipline, ki na videz nimajo nič skupnega, a če jih združiš in če temu sledijo zavidljivi kilometri, potem lahko z zagotovostjo trdimo, da gre za športni ekstremizem.
»Če bi me vprašali, katera disciplina mi je najbolj pisana na kožo, bi se odločil za tek. Pri skupinskih športih, kot je nogomet, košarka ...se mora športnik osredotočiti na igro, saj je od strategije odvisen ekipni uspeh. Tek pa je drugačen. Ko tečeš, lahko svoje misli prestaviš v druge
Kaj morate vedeti o Ironman preizkušnji?
•	Začetki Ironmana segajo v leto 1978, ko se je na Havajih petnajst triatletov spopadlo z ekstremno razdaljo.
•	Sestavljen je iz 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja, 42,2 km teka.
•	Prvi Ironman v Evropi je potekal leta 1982 na Nizozemskem.
•	V osemdesetih so v Ironmanu prevladovali Američani.
•	V začetku devetdesetih so Američani pričeli izgubljati svoj primat.
•	Prvo mesto v Ironman triatlonu danes, po mnenju večine, pripada Nemčiji.
•	Na Ironmanu Europe, ki ga vsako leto v začetku julija organizirajo v mestu Roth pri Nurn-bergu, je v zadnjih letih nastopilo po 2700 tekmovalcev.
•	Najtežje se je uvrstiti na svetovno prvenstvo na Havajih, saj na njem vsako leto nastopi le 1.500 najboljših svetovnih tri-atletov.
•	Že kar neverjeten podatek je, da se na tekmovanja v manj kot 24 urah prijavi in vplača star-tnino več kot 2.200 triatletov.
svetove. Med tekom lahko razmišljaš o vsakdanjih stvareh, za katere ti v življenju zmanjka časa. Pri teku si resnično sam s seboj,« je odločen.
»Samo obuješ copate in že tečeš«
»V osnovni in srednji šoli sem bil dober tekač, saj sem na šolskih krosih dosegal dobre rezultate. Nekajkrat sem se udeležil tudi občinskih tekaških preizkušenj (cca. 5 km), a ko je prišla družina in prva zaposlitev, sem šport zaradi pomanjkanja časa opustil. S tekom sem se 'resneje' ponovno srečal pred štirimi leti. Ljubezen do teka se je zgodila povsem naključno. S prijateljem Zoranom in najinima družinama smo se odločili za skupni dopust. Zoran me je že pred odhodom opozoril, da naj v svoj kovček vržem športne copate, ker bova ob jutrih tekla. Ideja se mi je takrat zdela neumna, a sem vseeno upošteval njegovo željo. Tako sem pričel teči in bil sem navdušen nad enostavnostjo tega športa. Samo obuješ copate in si že pripravljen.«
Na počitnicah mu je prijatelj Zoran predlagal, da se mu pridružim na Ptujskem triatlonu, ki je sledil čez 14 dni. Ker se do takrat še ni preizkusil v plavanju, ki je obvezna disciplina triatlona, sta s prijateljem v ovalnem hotelskem bazenu trenirala plavanje. Andrej je plaval žabico in bil odločen, da v prihodnosti izpopolni plavalno tehniko. Tako se je pričela njegova tekaška tekmovalna pot. V letu 2007 je tako sodeloval še na dveh triatlonih, v Murski Soboti in Kočevju.
Od žabice do kravla
»V tem času sem bil že včlanjen v Kolesarski klub Špica, ker pa sem želel izpopolniti še tekaško znanje, sem se včlanil v Tekaški klub Maraton Ptuj, ki mi je omogočil vadbo plavanja v Termah Ptuj. V tem času sem prišel v stik z Radom Ačimovičem, ki je bil v mladosti moj profesor
telesne vzgoje. Prav Radu se moram zahvaliti, da sem izpopolnil svojo plavalno tehniko. Tako sem v bazenu pridobil na času, saj je počasno žabico zamenjal hiter in eleganten kravl.«
Stroge diete in vadbeni programi? »Ne, hvala!«
Andrej Hunjet ni človek, ki bi se strogo držal diet in vadbenih programov. Pred preizkušnjami v svoj jedilnik vnese več ogljikovih hidratov, na samih preizkušnjah pa uživa preizkušene energetske ploščice in napitke, ki mu zagotavljajo dodatno energijo. Je mož intuicije, kar pomeni, da zna poslušati potrebe svojega telesa. Ko začuti, da je njegovo telo pripravljeno za preizkušnjo, potem ni stvari, ki bi mu stopila na pot. Na svoji poti je vedno vztrajen in odločen. V zadnjih treh letih se je udeležil veliko maratonov, kot so: pariški, graški, ljubljanski in dunajski maraton, na začetku julija pa se je prvič preizkusil v Ironmanu.
Premagati dvajsettisoč višinskih metrov
Tudi kolesarska zgodba o 800 km in 20 tisoč višinskih metrih je povezana s srečnim spletom okoliščin. »Prijatelj Daniel je imel naročeno nemško kolesarsko revijo Tour. Nekega dne je v reviji opazil mamljiv razpis. Kolesarji so lahko na natečaj firme Sigma poslali svojo kolesarsko zgodbo, ki je bila dokumentirana s fotografijami. Daniel se je zelo potrudil in svojo zgodbo pripravil v programu PowerPoint. Tako je bil izbran za udeležbo na kolesarski dirki TOUR-Transalp. Ker je bila dirka v dvojicah, je kot sotrpina izbral mene. Za tekmo sva izvedela konec maja, sama tekma pa je bila že mesec kasneje, zato je bilo zelo malo časa za priprave. Ker sva oba prihajala iz ravninske dežele,
so bili vzponi, ki so naju čakali, prava preizkušnja in svojevrsten izziv.«
Tekma je trajala sedem dni in je bila na profesionalni ravni. Podjetje Sigma, ki je bilo generalni sponzor tekmovanja, jima je pomagalo s sponzorski-mi sredstvi. Začetek prve etape je bil v Nemčiji in je vodil čez Avstrijo vse tja do Gardskega jezera v Italiji. Vsaka etapa je trajala od 5 do 6 ur. V sedmih dneh sta Andrej in Daniel pre-kolesarila 800 km in premagala 20 tisoč višinskih metrov. Za ta podvig sta potrebovala 45 ur. Preizkušnja ju je tako navdušila, da sta naslednje leto še z dvema prijateljema ponovno pognala pedale po vrhovih Alp in Dolomitov.
Prvo srečanje z ekstremizmom
Andrej Hunjet se je 3. julija letos prvič udeležil Ironman triatlonske preizkušnje v Celovcu in jo zmogel v zavidljivem času 10 ur in 56 minut (plavanje 1,21 ure; kolo 5,41 ure; tek 3,43 ure, 6,5 minute pa je bilo porabljenih v menjalnem prostoru). Svojih športnih podvigov se vedno loti kot projekt, kar pomeni, da si zastavi cilj, ki ga potem poskuša vztrajno doseči in preseči.
»To je bila moja prva daljša preizkušnja. Na preizkušnji je bilo vse zelo dobro organizirano. Dan pred preizkušnjo smo morali v poseben menjalni prostor oddati kolo in opremo za vse tri discipline, ki jih je komisija pregledala, da ustrezajo tekmovalnim zahtevam. Opremo smo obesili na posebna označena stojala. Za tekmo sem si pripravil dva sendviča, ki sem ju zavezal
na kolo in sta med preizkušnjo še kako prišla prav. Od vseh treh preizkušenj (3,8 km plavanja -180 km kolesarjenja - 42,2 km teka), sem se najbolj bal prav teka. Na koncu sem bil prijetno presenečen, saj sem preizkušnjo zmogel z neverjetno lahkoto in v času, ki ga nisem pričakoval.«
»Tekmovanja so postala družinski
izleti«
»Verjetno mislite, da za treninge porabim veliko časa in da je moj šport velika žrtev za družino. Pa to ne drži. Na tek se po navadi odpravim v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, ko punce spijo. Včasih se čudijo moji zagnanosti in vztrajnosti, saj se same zjutraj ne bi odrekle spancu. Čez dan sem z družino, in ko imajo punce svoje hobije, se posvetim plavanju in kolesarjenju. Ne treniram veliko, samo vzdržujem formo. Tekmovanja smo v zadnjem času združili v prijetne izlete. Družina se tako odpravi na potep po okolici, sam pa na preizkušnjo. Na Ironmanu so me punce spodbujale, a na koncu se je primerilo, da sem jaz spodbujal njih, saj so prehitro omagale.« (smeh). »Šport nas je na nek način celo povezal.«
Dragi 'špas'
»Večje slovenske tekaške preizkušnje nam v celoti ali delno krije Tekaški klub Maraton Ptuj in so cenovno dostopne. Ironman je precej drag, saj je za prijavo potrebno odšteti 425 evrov, k temu pa je treba prišteti še znesek zavarovanja, nakup majice, transfer na lokacijo .Ironman je dragi 'špas', a zanimivo je bilo, da
je bil celovški Ironman razprodan v dobre pol ure.«
» Imam srečo, da me v podjetju, kjer sem zaposlen, podpirajo in mi tudi finančno priskočijo na pomoč, a je vseeno treba še v lov za dodatna sponzorska sredstva.«
Ironman je dober psiholog
Andrej Hunjet med prijatelji velja za natančnega, točnega, discipliniranega, vztrajnega in odločnega človeka, sam zase pa pravi, da brez motivacije oziroma cilja ne more narediti niti kilometra. V športu ga vedno žene potreba po preseganju oziroma osebni perfekcionizem.
»Ironman ni ekstremen zaradi tveganja. Tveganje je morda v morebitnem padcu s kolesa. Ekstremnost te discipline je v premagovanju telesnih in umskih zmožnosti, ki so pri vsakem posamezniku drugačne. Zato se z njim tudi vsak drugače spopada. Osebno se nikoli ne bojujem z vprašanji v stilu, kaj je meni tega treba in ne razmišljam, da bi odnehal, ko nastopi kriza. Imam svoj cilj in vztrajnost za njegovo dosego. Ne vem, kam me bo pripeljala športna pot in v njej tudi ne nameravam pretiravati, čutim pa, da imam še velik potencial.«
Ko sem končala intervju, se je v meni za konec porodila misel: »Človeški um v ekstremnih razmerah deluje kot valovanje morja ... Imaš obdobje strašne motivacije in obdobje padcev, ko želiš odnehati. Ekstremist pa ima um in motivacijo, ki prepriča telo, da iz sebe da več, kot je na začetku lahko pričakoval ... Potem je človek kot val vseh valov, ki premika meje razumnega.«
Aleksandra Jelušič
IRDN AN
Foto: zasebni arhiv
Strelstvo • EP Beograd 2011
Debevcu zlato, Mačku bron, obema kvota za London
Na EP v Beogradu streljanju z MK- in VK-orožjem ter puško šibrenico, ki se je z uradnim odprtjem pričelo v ponedeljek, 31. 7., in se bo končalo 13.8., smo v petek, 5. 8., spremljali vrhunec dogajanja za 12-člansko slovensko reprezentanco, ki si je z nastopoma Raj-monda Debevca v disciplini MK-puške 60 leže in Boštjana Mačka v disciplini trap priborila zlato in bronasto odličje, s tema dosežkoma pa sta strelca uresničila svoj glavni cilj v sezoni in se kvalificirala na olimpijske igre v Londonu 2012!
Debevec uvrščen na 8. olimpijske igre!
V kvalifikacijah MK-puške 60 leže se je Rajmond Debevec odrezal vrhunsko in se s svojim najboljšim dosežkom v sezoni, s 598 krogi, ki si ga je delil še s petimi konkurenti, uvrstil na 4. mesto, meja finalistov je bila postavljena s 597 krogi brez dodatnega razstreljevanja. Minimalna odstopanja med finalisti so obetala napeto serijo dodatnih 10 strelov, velik obračun za zmago pa so napovedovala že imena finalistov, ki bi jim lahko postavili glavna skupna imenovalca - starost in izkušnje. Čeprav nam je po koncu velikega zmagoslavja Debevec povedal, da je bil pred finalom zelo nervozen, je na predstavitvi pred finalom deloval izjemno sproščeno ter dajal vtis, da se bo zgodilo nekaj velikega. In občutek nas ni prevaral. Rajmond je v Beogradu pokazal enega svojih najboljših finalnih nastopov in z desetimi deseticami dosegel 104,8 kroga ter svojega najbližjega zasledovalca Rusa Artema Khadji-bekova prehitel za 2,3 kroga. O Rajmondovem dobrem dnevu in njegovi nepremagljivosti pa so se konkurenti prepričali že v sedmem in osmem strelu finala, ko se je z zadetkoma popolnih 10,9 in 10,8 dokončno prevesila tehtnica in je postalo že takrat jasno, da bomo Slovenci po španski Granadi v letu 2007 znova dobili evropskega prvaka. Tretje mesto je osvojil sicer prvi favorit prvenstva in najboljši na svetu v tej disciplini Belorus Sergei Mar-tynov, ki je v letošnji sezoni na tekmi svetovnega pokala z maksimalnim izkupičkom 600 krogov že sedmič izenačil svetovni rekord. Pred začetkom finala pa je v zraku viselo še drugo veliko vprašanje, kateri trije od šestih finalistov bodo osvojili olimpijske kvote, Belo-rus Martynov in Nemec Junha-enel sta jo že imela. Na koncu je to uspelo „starostnikoma" Debevcu in Hadjibekovu. Čeprav je na četrtem mestu ostal brez medalje, pa je bil po finalu zelo zadovoljen tudi Španec Javier Lopez. Preostali trije finalisti, Norvežan, Izraelec in Čeh, so bili sicer zelo blizu, vendar bodo morali na novo priložnost počakati še do zadnje olimpijske kvalifikacijske tekme z zračno puško - na EP na Finskem. »Čeprav z MK-pu-ško leže redkokdaj posegam v finale, sem naredil vse, kar je bilo treba in nisem storil nobene napake. Pred prihodom v Beograd je bila moja želja le olimpijska kvota, zlata kolajna je povsem presegla moja pričakovanja,« je uvodoma dejal
Foto: Simeon Gčnc
Rajmond Debevec in Boštjan Maček sta z dvema vrhunskimi nastopoma, zlatim in bronastim odličjem, v Beogradu poskrbela za slovenski dan v srbski prestolnici.
Debevec in dodal: »Po navadi so razmišljanja o uvrstitvi na olimpijske igre le breme, tako da se s tem nisem preveč obremenjeval. Vedel sem, da bo po uvrstitvi v finale treba vsak strel izvesti maksimalno, kajti finalisti so bili z izjemo Čeha Vladimirja Halode zelo kakovostni in izkušeni ter zmožni posegati po kolajnah, a danes je bil moj dan.«
Izjemno živčno in napeto je Debevčev finalni nastop spremljal tudi vodja slovenske reprezentance za puško in pištolo in njegov dolgoletni trener Lojze Mikolič. »Lahko rečem, da je bil današnji finale eden najtežjih v mojih karieri, lahko se primerja s tistim iz Sydneyja leta 2000 ali pa iz Pekinga leta 2008 z MK-puško v trojnem položaju,« je po zlati kolajni najprej dejal Mikolič in dodal: »Rajmond je v današnjem stresnem finalu, saj sta le dva strelca imela izpolnjeno olimpijsko kvoto za London, nastopil zares suve-
MK puška 60 leže	
1. Rajmond Debevec, SLO	598 + 104,8 = 702,8 Q
2. Artem Khadjibekov, RUS	598 + 102,5 = 700,5 Q
3. Sergei Martynov, BLR	598 + 102,0 = 700,0
4. Javier Lopez, ŠPA	598 + 101,5 = 699,5 Q
28. Robert Markoja, SLO	594
56. Željko Moičevic, SLO	591
MK pištola 50 m	
1. Andrija Zlatič, SRB	564 + 97,4 = 661,4
2. Leonid Ekimov, RUS	565 + 94,9 = 659,9
3. Joao Costa, POR	563 + 95,5 = 658,5
8. Andrei Kazak, BLR	563 + 89,6 = 652,6
14. Franck Dumoulin, FRA	555 Q
56. Boštjan Simonič, SLO	535
Trap	
1. Erik Varga, SVK	124 + 23 = 147 Q
2. David Kostelecky, CZE	123 + 23 = 146 + 3
3. Boštjan Maček, SLO	124 + 22 = 146 + 2 Q
6. Massimo Fabrizzi, ITA	123 + 20 = 143
69. Ivo Kompan, SLO	114
74. Matej Žniderčič, SLO	112
Foto: Simeon Gčnc
Rajmond Debevec si je v Beogradu z naslovom evropskega prvaka z MK-puško 60 leže pristreljal že osme OI!
Foto: Simeon Gčnc
Izjemno ponosen na dosežke slovenskih strelcev v Beogradu je bil predsednik Strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič, v pogovoru z Lojzetom Mikoličem, vodjo slovenske reprezentance za puško in pištolo.
reno in osvojil svojo prvo veliko kolajno z MK-puško leže, ki ni njegova paradna disciplina.«
Dosežek iz Beograda je nekaj posebnega tudi v osebni biografiji velikega Debevca, saj v tej disciplini še ni osvojil zlatega posamičnega odličja na evropskih in svetovnih prvenstvih, čeprav si z zračno, MK- in VK-puško že lasti 6 naslovov prvaka. Ne nazadnje pa je Debevcu uspelo uresničiti tudi zgodbo, ki si jo le s težavo lahko predstavljajo praktično vsi vrhunski športniki v vseh ostalih olimpijskih športih -kvalificiral se je na rekordne 8. olimpijske igre, kar je v več kot 30-letnem obdobju njegove vrhunskosti nekaj neponovljivega! Slovenska tekmovalca Robert Markoj'a in Žejo Moičevic sta s 594 in 591 krogi osvojila 28. in 56. mesto, slovenska ekipa pa si je v eliminacijah s 1777 krogi priborila 8. mesto ter za 4 kroge izboljšala ekipni DR.
Boštjan Maček z drugo slovensko medaljo poskrbel za nepozabni dan v Beogradu
Veliko zgodbo pa je v istem dnevu na trap strelišču s šibrovko pisal tudi drugi slovenski strelec, Prekmurec Bo-štj'an Maček. Tekmovanje v trapu je vedno razdeljeno vsaj na dva dneva in po koncu prvega tekmovalnega dne je pogled na skupne rezultate vseh 92 nastopajočih obetal veliko. Maček je v uvodnih treh serij ah pokazal izjemno streljanje in s tremi polnimi serijami po 25 zadetih tarč, skupaj še s tremi sotekmovalci, krojil sam evropski vrh. Tudi v drugem dnevu,
v petek, je Maček nadaljeval s svojo nezgrešljivostjo, ko je v četrti znova zadel vseh 25 tarč. Ker pa smo na letošnjem EP še drugič v zelo kratkem času, po tekmi svetovnega pokala na Pragerskem, videli veliko strelcev z maksimalnimi dosežki, kot jih pred tem nismo bili vajeni, je bilo jasno, da bo treba popolno streljanje nadaljevati vse do konca, če želi kateri od teh tekmovalcev sploh razmišljati o uvrstitvi v finale. Mačku je uspelo! V sedmem strelu zadnje, pete serije je sicer zgrešil enega goloba in si z rezultatom 124 zadetih tarč, zraven Slovaka Varge, edini varno pristreljal finalni nastop, ostalih šest tekmovalcev z dosežkom 123 zadetih tarč pa je v shot-offu šele trepetalo za finalno uvrstitev. Je pa že pred začetkom finala bilo
Foto: Simeon Gčnc
Boštjan Maček se je v Beogradu odlično počutil, to pa je pokazal tudi na strelišču, ko je s 124 krogi postavil nov slovenski DR in uresničil svoj življenjski cilj ter se uvrstil na OI!
Foto: Simeon Gčnc
Boštjanu Simoniču v soboto tudi s pomočjo svojega trenerja Dra-goljuba Poledice ni uspelo najti rešitve za motečo premočno svetlobo.
jasno sledeče: Mačku se je s tem dosežkom uspelo kvalificirati na OI London 2012! Eno od petih kvot za olimpijado pa so si priborili še Slovak Varga, nesrečno izpadli finalist Hrvat Ante Glasnovič, 10. Avstrijec Scherhaufer in 12. Belorus Kavalenka. Maček pa je s tem dosežkom postavil še nov slovenski državni rekord v osnovnem delu in kasneje tudi v finalu. Slovansko obarvani finale s Slovakom, dvema Čehoma, Rusom in Slovencem ter Italijanom ni postregel s takšno nezgrešljivostjo strelcev kot v osnovnem delu, največ 23 golobov pa sta zadela Slovak Varga, ki si je s tem dosežkom že priboril zmago, in olimpijski prvak Čeh David Kostelecky, s katerim se je Maček po 22 zadetkih v finalu moral pomeriti še v dodatnem razstreljevanju za 2. mesto, kjer je s 3:2 izgubil boj z nesrečnim zlatim olimpijcem, ki si bo moral mesto v ekipi za London priboriti še z dodatnimi internimi reprezentančnimi kvalifikacijami, saj sta si preostala dva češka tekmovalca (samo 2 tekmovalca iz ene države v eni disciplini smeta nastopati na OI) potencialni vstopnici že priborila na svetovnih pokalih oziroma prvenstvu. Preostala dva slovenska tekmovalca Ivo Kompan in Matej Žniderčič sta razočarala in se s 114 ter 112 zadetki uvrstila na 69. in 74. mesto, slovenska ekipa pa si je v konkurenci 24 držav z dosežkom 350 zadetkov priborila 17. mesto.
Ptujčana
Boštjana Simoniča ustavila premočna svetloba
V soboto je na MK-streli-šče na 50 metrov stopil tudi edini pištolski predstavnik slovenske reprezentance Ptuj-čan Boštjan Simonič in se s skromnim rezultatom 535 krogov uvrstil na 56. mesto. Po nastopu nam je Simonič zaupal sledeče: »Močan veter me ni motil, saj je pihal v smeri tarče. Malenkostno sem ga čutil, a je bil v tej hudi vročini kar prijeten in na rezultat ni vplival. Tekmo sem začel s precejšnjo tremo in si takoj priigral nekaj zaostanka. V nadaljevanju sem skušal nadoknaditi 'minus', v tej močni svetlobi pa enostavno nisem našel pravih rešitev. Danes se je na nek način ponovila zgodba iz letošnjega MK DP, kjer smo strelci bili soočeni z enako močno svetlobo, sam pa se v takšnih pogojih ne znajdem in imam zaradi tega velike težave,« je še dodal član SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, ki je na tukajšnjem evropskem prvenstvu pričakoval rezultat med 550 in 554 krogi. Naslov evropskega prvaka si je z rezultatom 564 krogov v kvalifikacijah in drugim najboljšim finalom priboril domači favorit Srb Andrija Zlatič pred Rusom Ekimo-vim in Portugalcem Costo, olimpijske kvote pa so šle četr-touvrščenemu Rusu Vladimir-ju Isakovu, 5. Švicarju Lukasu Grunderju ter 14. Francozu Francku Dumoulinu z rezultatom 555 krogov.
Simeon Gonc, STA
Šturmovci • Divjad uničuje pridelek
Bodo šturmovske njive „obdelovali" divje svinje ali kmetje?
Na njivah več lastnikov v Šturmovcih, med njimi tudi na njivah koruze in krompirja v lasti Franca Obrana, krdela divjih svinj že leta povzročajo sive lase in nemalo škodo kmetovalcem.
Tudi letošnje leto ni izjema; sredi julija je namreč Obran ob pregledu svojih koruznih polj spet ugotovil, da so mu črede uničile velikanske zaplate koruze. Kot je povedal po pregledu vseh njiv, svinje uničujejo koruzo v središčih, ne ob robu njiv, zato na prvi pogled škode niti ni videti. Koruza na njegovih njivah je letos uničena na skupni velikosti dobrega hektarja od skupno desetih hektarjev zasajene koruze, nekaj manjša škoda pa je na njivah s krompirjem. Takoj ko je ugotovil škodo, je Obran o tem obvestil pristojno Lovsko družino Ptuj s prošnjo, da naj starešina oziroma gospodar skliče tričlansko komisijo za ocenitev škode ter
pripisal svojo telefonsko številko, da bi ga pred ogledom poklicali in bi jim lahko pokazal, kje vse je koruza uničena. Vendar pa od gospodarja Lovske družine Ptuj Stanislava Toma-niča od 22. julija, ko je poslal priporočen dopis, vse do danes ni bilo odgovora, niti ga nihče v tem času ni poklical.
Obran je upravičeno besen, ne le zaradi škode, ampak tudi zato, ker je bil ob prijavi lanske škode opozorjen, da naj obvešča takoj, ne z zamudo, očitno pa tudi upoštevanje tega opozorila ne koristi, saj se zdaj na obvestilo in prijavo o škodi ne odziva nihče. Čeprav je bila lanska škoda na njivah koruze nekoliko manjša kot letos, ven-
dar ne veliko, pa je nato dobil le 80 evrov odškodnine, kar se Obranu zdi norčevanje. Ob tem oškodovanec pravi, da če bo tudi letošnja škoda ocenjena po takšnih merilih, mu bo pripadlo morda nekaj evrov več. Če pa si dejansko izračuna zgolj odkupno ceno koruze, bi moral za odškodnino, brez upoštevanja vloženega dela in stroškov, dobiti vsaj 1800 evrov. Ob tem je prepričan, da trenutna škoda sploh še ni dokončna, saj koruza zori v različnih obdobjih, zato je pričakovati še dodatne uničevalske pohode živali. Divje svinje so namreč izbirčne in ne jedo popolnoma zrele koruze, ampak ko je v fazi mlečnosti.
kaj dosti meriti ali tehtati," je povedala Lidija Plavec.
Svoj sir pripravlja iz svežega vrelega mleka, ki mu doda kislo mleko. To je povsem naravni sir, kot so ga delali takrat, ko sirila še ni bilo na voljo. Preden ga da v model, ga še malo poso-li. Nekateri ga še sami dodatno posolijo, poprajo ali posujejo s papriko. Lidiji pa se zdi, da je še posebej uporaben za šopsko solato, žar in cvrtje. Pri žaru ga je treba popeči le čisto na kratko, ker sicer postane podoben žvečilnemu gumiju. Pravilno pečen pa je rahel in penast. Veliko mimoidočih je bilo navdušenih nad njim na prazniku sira na Ptuju.
Največ izdelkov proda na stojnicah v Mercatorjevih centrih, ki se jih udeležuje preko svetovalne službe. V tem primeru odpade tudi strošek najema stojnice, ki zna biti ponekod zelo
Črede divjih svinj, kot rečeno, uničujejo pridelke tudi drugim kmetovalcem na območju Šturmovcev, zanimivo pa je, da se ne valjajo in pasejo v vseh njivah koruze. Nikakor jih ne mikajo njive, kjer uspeva koruza sorte zobanka. Obran pravi, da sicer povsem razume, da živali pač povzročajo škodo, vendar tudi pravi, da imajo lovske družine koncesije in da morajo kot koncesionar nastalo škodo povrniti.
Jeza oškodovancev pa je toliko večja, ker svinje v tem območju sploh niso gojitvena divjad, pač pa se skozi zoreče njive sprehodijo, kot pravi Obran, preko hrvaške meje in Leskovca do Ptujskega jezera
in dravskega kanala. Po Obra-novih besedah bi lovci glede na to, da ne gre za gojitveno divjad tega revirja, lahko svinje odstrelili, ne glede na časovno omejeno prepoved odstrela, a jih enostavno, iz takšnih ali drugačnih razlogov, pač ne. Tisti med lovci, ki si je to upal narediti enkrat, pa naj bi bil skritiziran in osovražen med lovskimi kolegi, zato tega noče več. Meni tudi, da je nekomu očitno interes, da bi se svinje v Šturmovcih nastanile in tako postale gojitvena divjad, Štur-movci pa bi sčasoma postal izključno lovski rezervat brez kmetovanja.
Franc Obran z jezo v glasu zaključuje, da bo v skrajnem primeru poiskal pomoč pri pooblaščeni cenilki Branki Krajnc, ki bo to delo pač opravila namesto Lovske družine Ptuj, sledila pa bo pritožba na kmetijsko ministrstvo.
Tomanič: Ocenitev škode bo po prejetju vseh zahtevkov
Predsednik Lovske družine Ptuj Stanislav Tomanič je na
očitke Franca Obrana povedal, da bo komisija opravila potrebne oglede in ocenitev škode potem, ko bodo zbrali vsa obvestila vseh oškodovancev, saj divje svinje v teh dneh škodo še vedno povzročajo in tako še ni dokončna. Kot je še povedal, nima smisla, da hodi komisija na teren večkrat zapored zaradi naknadno povzročene škode, finančna ocena škode pa se doreče skupaj z lastnikom oz. oškodovancem, kar pomeni, da se slednji z višino odškodnine strinja, v nasprotnem primeru pa višino odškodnine določa Krajnčeva. Tomanič je še dodal, da je bila pred dnevi seja upravnega odbora LD, na kateri so sprejeli odločitev, da se vse kmete obvesti o tem, da bo komisija ocenjevala škodo potem, ko bodo podani vsi zahtevki, čeprav je vprašanje, ali bodo sploh imeli dovolj denarja za vso povzročeno škodo na kmetijskih kulturah. Povedal je še, da je res, da bi lahko lovci odstrelili divje svinje, razen vodeče samice krdela, da pa je med koruzo mladiče težko zadeti.
M. S.
Loperšice • Zlato priznanje za kuhan sirček
Sir in mlečni izdelki
Od lanskega leta deluje Sirarna Plavec v Loperšicah 15, nedaleč Ormoža, kjer Lidija Plavec iz mleka izdeluje najrazličnejše dobrote. Sprva je to počela bolj za družino, prijatelje in znance, odkar pa je bila kvaliteta potrjena tudi na Dobrotah slovenskih kmetij, se je odločila mlečne izdelke tudi prodajati.
Plavčevi imajo okrog 3,5 hektarja njiv, toliko tudi travnikov in nekaj gozda, kar pa ne omogoča preživetja štiričlanski družini. Zato je Lidija nekaj časa delala v Boxmarku, odkar pa so otroci postali večji in v počitnicah ni imela kam z njimi, je doma. S pripravo različnih izdelkov iz mleka se je ukvarjala že prej, vendar je bilo to namenjeno bolj ožjemu krogu prijateljev in znancev. Ker pa so ga vsi tako zelo hvalili, ga je „za hec" dala na ocenjevanje na Dobrote slovenskih kmetij in takoj dobila zlato priznanje. To ji je dalo misliti, da bi se morda lahko začela s to dejavnostjo resneje ukvarjati. Odločitev ji je olajšalo tudi dejstvo, da za liter mleka dobi le 25 centov plačila, kar se ji je zdelo premalo, zato se je odločila, da bo okrog 50 litrov mleka, ki ga dnevno dajejo krave na kmetiji, uporabila drugače in ga oplemenitila. Pri uresničitvi njenih idej ji je veliko pomagala ormoška kmetijska svetovalna služba, sploh pri registraciji in ureditvi potrebnih prostorov. Uredili pa so ji tudi vse potrebne analize in vzorčenje mleka.
Recept za pripravo sira, kot so ga kuhali nekoč, ji je povedala znanka, sama pa je dalje spraševala in eksperimentirala. „Prvikrat ni uspel, kot bi bilo treba, a če imaš doma pujse, ki pojejo ponesrečene poizkuse, ni velike škode. Drugič popraviš napako in enkrat le uspe. Več znankam sem že povedala recept, a le redko komu tudi zares uspe narediti sir. Jaz sedaj znam sirček narediti že po občutku, nič več mi ni treba
Foto: Viki Ivanuša
Lidija Plavec v Loperšicah še pripravlja sir tako, kot so to počeli nekoč in zanj je na Dobrotah slovenskih kmetij prejela že dve zlati priznanji.
visok. Precej kupcev pa se tudi vrača in jo poiščejo kar doma.
Krave, ki dajejo mleko za izdelke, se od aprila ali maja pasejo na travniku, saj je kvaliteta mleka odvisna tudi od hrane. Lidija Plavec se je letos Dobrot udeležila že drugič in poleg zlatega priznanja za sir prejela še dve srebrni za skuto in smetano.
Viki Ivanuša
Franc Obran je šokiran nad škodo, ki so jo na njivah koruze letos naredile črede divjih svinj, Lovska družina Ptuj kot pristojni koncesionar pa se na obvestilo o ocenitvi škode ne odziva.
Zgornja Sveča • Ocenjevanje borovničevcev
Kateri bo najboljši?
V organizaciji KGZS - zavod Ptuj, kmetije Lampret in okrepčevalnice Dolina Winettu pripravljajo v torek, 17. avgusta, v Zgodnji Sveči pri Stopercah prvo strokovno ocenjevanje borovničevcev v Sloveniji.
Kuhan sir je odličen za šopsko solato ali na žaru.
Kot je pojasnila Terezija Meško, koordinatorka svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji za območje Podravja, so se za prvo tovrstno strokovno ocenjevanje odločili zato, ker na ptujskih Dobrotah slovenskih kmetij ocenjujejo le čiste destílate, ki so sicer osnova za vse druge domače likerje. Ideja za to, da bi pripravili tudi strokovno ocenjevanje naravnega likerja iz domačega žganja in borovnic oziroma borovničev-ca za vso Slovenijo, je nastala na kmetiji Lampret, ki ima v Zgornji Sveči turistično-rekre-ativni center Dolina Winettu, kjer že dve leti pripravljajo praznik borovničevca. In tako so skupaj s kmetijo Lampret pripravili vse potrebno, na zavo-
Foto: M. Ozmec
V Dolini Winettu bodo odslej za vso Slovenijo ocenjevali borov-ničevec.
du pa so izdelali tudi poseben pravilnik za ocenjevanje ter k sodelovanju povabili priznane strokovnjake, ki sicer ocenjujejo žganja in destílate tudi na
Dobrotah slovenskih kmetij. Prvo strokovno ocenjevanje borovničevcev v Sloveniji bo v okrepčevalnici Dolina Winettu v torek, 17. avgusta. Ocenjevala jih bo strokovna komisija v sestavi: dr. Janez Hribar in dr. Andrej Plestenjak z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Milena Štolfa iz KGZS - zavoda v Novi Gorici, Esad Šabanovič, tehnolog iz Apisa, in Terezija Meško iz KGZS - zavoda v Ptuju.
Razstava borovničevcev, razglasitev rezultatov ocenjevanja s podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih priznaj in razglasitev slovenskega borovničevca 2011 bo v nedeljo, 21. avgusta, med 13. in 18. uro v okrepčevalnici Dolina Winettu v okviru 3. praznika borovničevca.
-OM
Foto: SM
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (19.)
Prvi delovni dan
Začel se je tako, kot se mora. Ob pol šestih pokonci, doza kave, zajtrk in kombi. Za prevoz na delo sem se dogovoril z nekim Francozom, Ba-stienom, ki je imel hipijevski kombi, zraven pa se je vozil še Italijan Luca. Skupaj z ostalimi smo naredili konvoj in se odpeljali proti vinogradom. Vinogradi so tu ogromni, vse se dela strojno, le nekatera dela in občutljivejše sorte grozdja obdelujejo ročno. In zato smo bili tukaj mi, najbolj kvalificirana delovna sila iz tujine. Če verjamete...
Nadzornik nam je najprej razdelil pogodbe, ki smo jih doma preštudirali in podpisali. Na Novi Zelandiji so pogodbe kar obsežne, ampak se jih ni treba striktno držati. Če ti kaj ne paše, se da ustno vse dogovoriti, prav tako pa lahko brez težav 'potunkaš' kakšno podjetje, ga daš v medije ali se pritožiš zaradi kakšne zadeve. Pri nas bi se vsi obesili na eno samo besedo, klicali odvetnike ter se tožarili do smrti. Nek papir pač mora biti podpisan, za ostalo se pa dogovoriš sproti in to je to.
Moj nadzornik se je imenoval Phil, bil je Kivi in je imel veliko znanja o vinogradih, zato je bilo z njim delati kar luštno. V ekipi nas je bilo kakšnih 80 ljudi, zato je bilo nadzornikov, ki so bili povečini iz Azije, več. Že v prvih petih minutah mi je bilo jasno, da ti še v življenju niso bili v vinogradu, pa tudi veči-
Bastian in Luca, kamerada v vinogradu
Foto: D. Zorko
Štajerec čaka na špricer.
na mojih 'sodelavcev' je bila bolj mestne sorte in so trto ter grozdje poznali le v tekočem agregatnem stanju. No ja, nikoli si nisem mislil, da mi bo znanje o gojenju trte in pridelavi vina kdaj koristilo na potovanjih, ampak tu so čez nekaj dni vsi spraševali
Foto: D. Zorko
Naš transport v vinograd
mene, kako in kaj. Prve tri dni je bilo treba dvigati žice, ki so napenjale proste veje v vrsti, kasneje pa smo trgali listje okoli grozdja, da smo naredili prostor in da je lahko posijalo kaj sonca v notranjost. Vsak vinograd, ki je tu res ogromen, ima menedžer-ja, ki odloča, kaj in kje se bo delalo. Cenena delovna sila iz Azije seveda ni imela pojma, kaj počnemo mi in kaj počnejo oni, zato smo se eni, ki smo se malce bolj angažirali, vedno prištulili zraven, ko je menedžer razlagal, kaj se bo delalo. Glavni nadzornik Phil nas je takoj pogruntal in nas pustil pri miru, medtem ko se je na ostale, ki so bili počasni in bolj lene sorte, prve dni vedno drl kot jesihar, zato so vedno spraševali mene in še ene tri, kako in kaj je treba delati. Pač niso imeli nobenih delovnih navad ...
Delo je bilo super, vsak dan 8-10 ur, spoznal sem pa res veliko ljudi. Čez kakšen teden jih je nekaj že odšlo, saj niso zdržali v vinogradu, jaz pa sem se spoprijateljil skoraj z vsemi. Le naši vrli Indonezijci, ki so igrali nadzornike, mi nikakor niso šli v promet. Bolj ko so skušali imeti avtoriteto, bolj se jim je lomilo, tako da so nazadnje samo stali in računali, koliko vrst je še do konca.
Lastnik podjetja je bil Indijec, kar podjeten možakar, nerodno je bilo le, da je vedno plačal minimalno urno postavko. Tu se tovrstni podjetniki imenujejo 'contractorji' (contract = pogodba, torej so pogodbeniki) in služijo samo od tega, da priskrbijo ljudi za delo v vinogradu, obiranju sadja ali za kaj podobnega. Za delo najamejo kar popotnike, ki jim ni težko nekaj tednov iti delat ter kasneje potovati naprej; trik je pa tudi v tem, da je popotnikov ogromno in jih zato ni težko nadomestiti. Ko eni gredo, pridejo drugi. Zato pa je bilo narejeno tako, da ni bilo za nikamor. Možak je bil malce odvisen tudi od nas, in ko se je zmenil za neko ceno, smo morali delati na normo, kar je pomenilo, da je toliko in toliko vrst treba narediti v npr. eni uri. Saj smo jih, ampak vinograd je izgledal, kot da bi šel skozi s silos kombajnom. In lastnik je bil vedno presrečen. Če pa bi se vlekli počasi, bi lahko šli po eni uri domov. Ja če tako hočejo, pa se bomo šli pač tako.
Pripetljajev pri tolikih ljudeh ni manjkalo in marsikdaj smo koga kaj nahecali. Že prve dni smo napetnajstili dva Nemca, ki jih je seveda tu na tone, da delamo skozi na pogodbo in da se na koncu šteje, koliko je kdo naredil. In možaka sta začela delati za tri in tekati po vinogradu, da se je kadilo. Kvaliteta seveda ni bila na nivoju, so se pa vrli Indonezijci začeli spraševati, kaj se z njima dogaja. Uradna razlaga je bila, da gre za interno stavo, kar jim je sicer nekako šlo v račun, po tednu dni pa so ju le vprašali, za kaj gre. Na koncu nisi vedel, kdo bolj neumno gleda, saj nobenemu ni bilo nič jasno. Glavno, da smo se mi na koncu smejali obojim. (Nadaljevanje prihodnjič)
Ptuj • Tradicionalno tekmovanje ribiške družine
Ribiški car Drago Matajic
Ob rekreacijsko-športnem ribniku na Rogoznici so v nedeljo, 7. avgusta, pripravili tradicionalno tekmovanje ribiške družine Ptuj za ribiškega carja; za leto 2011 si je ta laskavi naziv prilovil Drago Matajič iz Ptuja.
Tekmovanja v lovu rib s plovcem za največjo in najtežjo ribo in naziv ribiškega carja za leto 2011 se je tokrat udeležilo le 22 ribičev. K dobremu in tekmovalnemu razpoloženju ribičev so svoje primaknile še ribe, saj so z veseljem prijemale. Sicer pa so se v ribiških tekmovalnih mrežah znašle le največ za nekaj ur, saj so jih v skladu s pravilnikom po zaključku tekmovanja in obveznem tehtanju vrnili v vodo/Največjo in najtežjo ribo, kar 5,3 kg
težkega krapa, je letos ujel Drago Matajič iz Ptuja in si s tem prislužil naziv ribiški car RD Ptuj za leto 2011. Drugo mesto in naziv prvega spremljevalca je dosegel Benjamin Pavlič, ki je ujel 3,5 kg težkega krapa, tretje mesto in naziv drugega spremljevalca pa Jernej Horvat s krapom, ki je tehtal dobra 2,5 kg. Novega ribiškega carja RD Ptuj za leto 2011 so svečano okronali in mu izročili ribiško carsko ogrinjalo ter žezlo.
-OM
Foto: M. Ozmec
Ribiški car za leto 2011 je postal Drago Matajič (v sredini), desno je prvi spremljevalec Benjamin - Mišo Pavlič, levo pa drugi spremljevalec Jernej Horvat.
Torek, 16. avgust Danes goduje Rok.
1443 so celjski grofje po dolgotrajnem boju podpisali s Friderikom
III.	Habsburškim dogovor o medsebojnem dedovanju za notranjeav-strijska gospostva in o priznanju knežjega položaja Celjskih grofov. 1832 se je rodil začetnik eksperimentalne psihologije, nemški psiholog Wilhelm Wundt.
1904 se je rodil ameriški biokemik Wendell Meredith Stanley. Leta
1935 je prvi izoliral virus tobačnega mozaika v kristalni obliki.
1918 so ustanovili v Ljubljani slovenski Narodni svet za slovenske
dežele in Istro. Narodni svet je bil nadstrankarska organizacija, ki
so jo ustanovili, da izrazi voljo slovenskega naroda o samoodločbi
in oblikuje neodvisno jugoslovansko državo.
1924 je bila ustanovljena Ljubljanska borza.
1947 je Velika Britanija svoj indijski dominion razdelila med Indijo
in Pakistan ter obema priznala samostojnost.
1960 je postal Ciper neodvisen pod vlado nadškofa Makariosa.
1977 je umrl pevec rock and rolla Elvis Presley.
Sreda, 17. avgust
Danes goduje Pavel.
Danes je slovenski državni praznik ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
1786 je umrl pruski kralj Friderik II. Veliki. Z vrsto zmag je zagotovil Prusiji položaj evropske velesile.
1887 se je rodil zadnji avstrijski cesar Karel I. (kot kralj Ogrske Krel
IV.).	Vladal je v letih 1916-1918.
1887 se je rodil Marcus Garvey, ki je z geslom »Afriko Afričanom« sprožil v ZDA nastanek tako imenovanega drugega črnskega nacionalizma.
1945 je bila razglašena neodvisna republika Indonezija. 1864 je umrl slovenski izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. 1917 se je začela enajsta soška bitka, ki je trajala do 15. septembra 1917. Najhujši boji so potekali na Škabrijelu. Pri Selih na Krasu se je fronta ustalila. Četrtek, 18. avgust Danes goduje Helena.
1227 je umrl mongolski vojaški voditelj ter eden najslavnejših vojaških osvajalcev v zgodovini Džingiskan, ki je združil mongolska plemena in svoj imperij razširil vse do obal Jadranskega morja. 1750 se je rodil italijanski operni skladatelj Antonio Salieri, znan predvsem kot učitelj Ludwika van Beethovna, Franza Schuberta in Franza Liszta.
1765 je po smrti cesarja Franca I. Štefana postal njegov starejši sin Jožef II. rimsko-nemški cesar.
1812 je Napoleon pri Smolensku premagal rusko armado. 1830 se je rodil zadnji Habsburžan, cesar velike Avstro-Ogrske, Franc Jožef I.
1914 je ameriški predsednik Wilson razglasil nevtralnost ZDA v prvi svetovni vojni. Petek, 19. avgust Danes goduje Ljudevit.
215 p. n. št. so v Rimu postavili enega od templjev Venere, starorimske boginje plodnosti, ki so jo pozneje izenačili s starogrško boginjo Afrodito.
1646 se je rodil britanski astronom John Flamsteed, prvi kraljevi astronom in vodja Greenwicha.
1808 se je rodil manchestrski izdelovalec strojnega orodja in lokomotiv James Nasmyth, ki je prvi izdelal parno kladivo za kovanje železa.
1848 je newyorški časopis Herald objavil poročilo o velikih najdbah zlata v Kaliforniji. Novica je sprožila »zlato mrzlico«, ki je v deželo pripeljala poleg zlatokopov tudi tisoče prevarantov in pustolovcev.
1883	se je rodila francoska modna ustvarjalka Gabrielle Chanel -Coco Chanel. Umrla je leta 1971.
1934 so dali Nemci Hitlerju neomejena pooblastila pri upravljanju države. Začel se je imenovati Fürer. Izraz je kmalu zamenjal naziv dotedanjega predsednika države. Sobota, 20. avgust Danes goduje Bernard.
1866 so ustanovili v Baltimoru delavski sindikat National Labour Union. Takoj po ustanovitvi se je začel bojevati za osemurni delavnik.
1901 se je rodil italijanski pesnik Salvatore Quasimodo. Nastopal proti nasilju in fašizmu. Leta 1959 je dobil Nobelovo nagrado. 1988 sta se po osmih letih vojne in okoli 500.000 mrtvih, od tega kakih 300.000 na iraški strani, Irak in Iran sporazumeta za premirje v zalivski vojni. Nedelja, 21. avgust Danes goduje Ivana.
1698 se je rodil v Cremoni Guiseppe Guarneri, človek, ki je dosegel največjo popolnost v izdelovanju violin. 1901 so v Detroitu ustanovili avtomobilsko družbo Cadillac. 1940 so po Stalinovem naročilu v Mehiki ubili Leva Trockega. 1968 se je začel v Trebnjem prvi tabor slovenskih naivnih slikarjev in kiparjev, ki so se pozneje imenovali likovni samorastniki. 1968 so na Češkoslovaško za »obrambo socializma« vkorakale vojaške enote petih držav Varšavskega pakta. Ponedeljek, 22. avgust Danes goduje Timotej.
1241 je umrl papež Gregor IX, ki je skupaj z nemškim cesarjem
Friderikom II. uveljavil inkvizicijo.
1862 se je rodil francoski skladatelj Claude Debussy.
1884	se je rodil ameriški filmski producent in distributer poljskega rodu Samuel Goldwyn. Bil je soustanovitelj družbe Metro-Goldwyn-Mayer.
1920 so ustanovili salzburški festival, ki je posvečen slavnemu mestnemu sinu Wolfgangu Amadeusu Mozartu.
Zanimivosti
Moje cvetje
Postanimo Rimljani
Ta konec tedna se bo Ptuj spet spremenil v karneval oziroma v festival starih časov. In tokrat ne bo to ne pust ne renesansa - tokrat se bomo istovetili s starimi rimskimi časi iz 1. stoletja našega štetja. Saj veste, v tistem času so res prebivali Rimljani v našem Ptuju, takratni Poetovioni. Bilo je nekoč...
Ker predvidevam, da se bo kar nekaj Ptujčanov in Ptuj-čank udeležilo vsega dogajanja, sem vam narisala nekaj rimskih oblačil, da bi vam pomagala iz zadrege, »kaj pa naj oblečem«.
Oglejte si skici, mogoče pa vam pomagata pri izbiri garderobe.
Vera
Rimska meščanka
Rimski senator
Zdravstveni nasveti
Arnica montana -arnika
Navadna arnika se je že v preteklosti veliko uporabljala za obkladke pri kožnih vnetjih, oteklinah zaradi poškodb, zvinov ali pikov žuželk, pri udarninah, vnetjih povrhnjih ven ipd. V zdravilne namene se uporablja cvet arnike. V obliki gotovih pripravkov lahko danes dobimo gele in mazila z arniko.
Homeopatsko zdravilo ar-nika je primerno predvsem za stanja, ki so jim vzrok različne poškodbe. Zdravilo je tem bolj učinkovito, čim hitreje po poškodbi ga uporabimo. Homeopatsko arniko lahko uporabimo tudi pred opera-
tivnimi posegi, saj pospešuje celjenje ran in preprečuje vnetja. V času operacije preprečuje prekomerne krvavitve in otekanje. Po operaciji zmanjša bolečine, prepreči nastanek modric. Ublaži tudi psihični in fizični šok.
Arniko s pridom uporabljamo tudi po pretirani telesni in psihični aktivnosti, npr. po hoji v planine, napornih treningih ipd. Zmanjšuje vnetje in občutek slabosti po porodu. Z arniko lahko lajšamo športne poškodbe in psihične travme. Primerna je za uporabo pri naslednjih težavah:
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
Hripavost, ki je posledica daljše preobremenitve glasilk zaradi glasnega govorjenja, petja, je indikacija, ki jo lahko zdravimo z arniko.
Zobobol, vnetja, otekline po obisku zobozdravnika (puljenje zob). Prav tako jo lahko uporabimo pri bolečinah in oteklinah dlesni zaradi nove proteze ali ortodontske-ga aparata.
Revmatične bolečine, predvsem pri starejših ljudeh, ki so nastopile po prekomernem naprezanju in sočasni izpostavljenosti vlagi in mrazu. Bolnik je izčrpan in utrujen, ima občutek pretepenosti, želi si počitka, a mu je postelja pretrda.
Globlje rane in operacije so prav tako primerne za zdra-
vljenje z arniko. Pomembno je, da zdravljenje začnemo čim prej po poškodbi, saj ar-nika pospešuje celjenje ran in preprečuje okužbe. Arniko lahko jemljemo pred načrtovanim posegom (operacijo) in s tem v času operacije preprečimo prekomerno krvavenje, otekanje in nastajanje strdkov. Z jemanjem po operaciji pa zmanjšamo bolečine, preprečimo nastanek modric in gnojenje. Zelo primerno npr. pri puljenju zoba.
Pri poškodbah mišic in zvinih arnika zmanjša bolečino in oteklino in ustavi nastajanje modric ter pospešuje zdravljenje. Lahko jo uporabimo proti bolečinam pri preobremenitvi mišic (»muskelfiber«), pri zlomih v kombinaciji z drugimi zdravili in pri gripi za lajšanje bolečin v mišicah in kosteh.
Hemoroidi in varice.
Homeopatsko arniko praviloma uporabljamo v nizkih potencah, npr C6 ali C10, dajemo jo tri- do petkrat dnevno po pet kroglic. Pri načrtovani operaciji pa že dan pred posegom. V stanjih šoka, večje travme in pri gripi dajemo višje potence, npr C30, dva-do trikrat dnevno.
Po naštetem in opisanem bi lahko zaključili, da je homeo-patsko zdravilo arnika nepogrešljivo v domači lekarni.
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm., Lekarne Ptuj
Poletja še ni konec
Ko so kombajni spet varno pospravljeni v garaže, se poletje obrne v drugo polovico. Običajno nas takrat obišče tudi hladen vremenski val in mnogi že razmišljajo o jeseni. Vendar poletja še zdavnaj ni konec. Res pa je, da nas zdaj čaka več pobiranja pridelka in manj novih setev. Nekaj vrtnin pa vendarle še lahko posejemo. Še vedno lahko sejemo letne solate, posebej ljubitelji mehkih solat naj jih zdaj ponovno posejejo, nizek stročji fižol, nizek grah, solate za mlade liste in azijske listnate rastline, rukolo, pa tudi mesečno redkvico, zgodnje sorte korenčka, kot je amsterdamsko in pariško, pa listnati peteršilj, blitvo za jesen in naslednjo pomlad, zdaj je tudi čas, da posejemo seme majskega srebrnjaka, bele čebule za naslednje leto. Veliko bolje prezimijo sadike, kakor je čebulček, ki zelo rada zacveti. Ljubitelji posebnosti boste posejali tudi stoletno čebulo, prav posebno čebulo, ki je vedno mlada in primerna za piknike. Sama sem bolj naklonjena presajanju sadik kakor direktni setvi semena, še vedno lahko presajate tudi cvetačo, brokoli, kitajski kapus in pogojno tudi endivijo.
Pobiranje semena
Zaradi vse večje krize se vedno več ljudi ponovno odloča za pobiranje semena in setev lastnega semena. Čeprav se na tak način ohranja veliko narodno bogastvo - domače sorte, je treba biti pri tem delu natančen, pozoren in tudi poznati nekatere zakonitosti. Vsem, ki si želijo nekaj več, predlagam, da preberejo kakšno knjigo o tem, saj je semenarjenje ena izmed težjih agronomskih ved.
Naj tukaj, kjer imam zelo malo prostora, zapišem samo nekaj osnovnih značilnosti.
Vedno odberemo najlepše rastline, najbolj zdrave rastline, tiste, ki imajo najlepše cvetove in si jih označimo, seme pa potem poberemo samo z njih. Samo tako boste naprej razmnoževali najboljši genski material. Majhne gomolje krompirja puščati za seme, velike pa pojesti je najslabše, kar lahko naredite. Solato, ki je prva pognala v cvet pustiti in pobrati seme, enako.
Prav posebej vas opozarjam na pobiranje semena fižola. Če želite imeti zdravo seme, ki bo s sabo prineslo kar najmanj bolezni in težav za rastlino, potem za seme vedno pustimo prve, najdaljše in najlepše stroke, po možnosti naj tudi rastejo na najbolj zdravih rastlinah. To velja tako za sorte, kjer uživate stročje, kakor za tiste, ki jih luščite. Tam je to še posebej pomembno, saj ob luščenem zrnu ne vidite več, kakšen je bil strok, tudi če je zrno na videz zdravo, je bil lahko strok okužen in to bolezen nesete s semenom v naslednje leto. Prvi stroki so letos zdravi, saj so nastali v dovolj suhem, zračnem vremenu, ne veste pa, kaj bo v jeseni.
Vedeti morate, katere rastline so samoprašnice in katere tuje-prašne. Solata, fižol, grah se le malo ali pa praktično ne križajo med seboj in s svojimi sorodnicami. Druge vrtnine so tujeprašne. Cvetlice pa so skoraj vse tujeprašne. Posebej vas moram opozoriti na bučke. Oprašujejo jih čebele, ki lahko cvetni prah nesejo tudi do 500 m daleč. Pobiranje semena okrasnih bučk ni vprašljivo, saj bolj se bodo križale, bolj bodo pisane in zanimive. Nikakor pa ne smete pobirati semena jedilnih bučk in jih potem naslednje leto sejati in tudi jesti, če v bližini do 500 m rastejo okrasne bučke. Nekateri potomci bi lahko vsebovali tudi strupene alkaloide, ki povzročajo močne želodčne težave. Pa da se razumemo, to velja, če letos poberete seme, ga drugo leto posejete in plodove teh posejanih bučk uživate. Letošnje leto so kljub temu, da rastejo skupaj jedilne in okrasne, jedilne bučke seveda užitne.
Mnogi me sprašujejo, ali lahko poberejo semena hibridov. Danes je že veliko rastlin takih, ki imajo točno določeno materinsko in očetovsko rastlino, to je v bistvu hibrid. Primerjamo ga lahko, zelo na grobo s pasmo. Pri hibridu vedno vemo, kakšna rastlina bo iz semena zrasla, pri sorti je to včasih nekoliko bolj pisano. Očetovska in materinska rastlina pa sta v bistvu sorti, ki pa sta lahko zelo različni, ni pa nujno. Zato lahko naslednje leto iz tako pobranega semena zraste zelo pisan posevek. Običajno v njem ni veliko takega, kot pričakujemo. Zato semena hibridov zelenja-dnic večinoma ni smiselno pobirati.
Foto: Miša Pušenjak
Tudi pri rožicah, posebej pisanih mešanicah, si označite najlepše, najpolnejše ali najlepše barve cvetov in s teh poberite seme za naprej. Ostalo seme pa shranite, saj je seme mnogih enoletnih cvetlic užitno za ptice, prišlo pa jim bo najbolj prav pozimi, ne zdaj.
Seme naberemo opoldne ali zvečer, ko so rastline suhe. Posušimo ga na papirju v senčnem in zračnem prostoru. Nikoli ga takoj ne damo v vrečko in shranimo. Skrbno ga tudi označimo z imenom ali opisom cvetlice. Nikar se ne zanašajte, da boste rastline drugo leto prepoznali po semenu. Sušimo ga kakšen teden ali več, odvisno tudi od tega, kako zrelo seme smo pobrali. Nato ga shranimo v papirnate vrečice ali vrečice iz blaga. Plastične vrečice so neprimerne. Seme trajnic moramo vsaj za nekaj časa dati v hladilnik, enako naredimo tudi s semenom motovilca, seme fižola pa damo za teden dni v zamrzovalno skrinjo.
Miša Pušenjak
najboljšo country pevko, za ikono rdečih preprog, ima pa tudi najboljši country singel Mean in skladbo Back to December. Ob vseh že omenjenih nagradah pa je prejela še posebno nagrado, imenovano Ultimate Teen Choice, ki jo je prejela predvsem zaradi dobrega vzora, ki ga s svojim delom in obnašanjem daje mladim. Selena Gomez je dobila nagrado za najboljšo igralko v Disneyjevi televizijski seriji Čarovnik s trga Waverly(Wizards of Wa-verly Place), za najbolj vroče dekle, njena spremljevalna glasbena skupina The Scene pa za najboljšo skupino in singel leta za pesem Who Says. Med moškimi izvajalci je s konkurenco tudi tokrat
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverile stanje na vašem računu. Omogočile prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjale s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
S svetovne
glasbene
scene
V Los Angelesu so pred dnevi podelili MTV Teen Choice nagrade. Veliki zmagovalki letošnje podelitve sta bili Taylor Swift in Selena Gomez. Taylor Swift je prejela kar šest nagrad, saj so jo mladi gledalci omenjene televizije izbrali za najbolj priljubljeno žensko ustvarjalko, za
To je to
Selena Gomez
Foto:topnews.in
zlahka opravil Justin Bieber, ki so ga mladi gledalci izbrali za najbolj vročega fanta in za najboljšega pisca »tvitov«. Sedemnajstletnih je bil znova izbran za najboljšega moškega izvajalca in televizijskega igralca. Prireditev so s svojim nastopom odprle sestre Kar-dashian, zbrano občinstvo pa je zabaval tudi will.i.am iz zasedbe Black Eyed Peas. Vsi zmagovalci so prejeli zelo zanimivo nagrado, in sicer desko za »surfanje«. Med ostalimi dobitniki nagrad so še Cameron Diaz, Ashton Kutcher, zvezdnik sage Somrak Robert Pattinson, Blake Lively in ekipa serije Glee.
Revija Rolling Stone je med svojimi bralci izpeljala še eno zanimivo anketo, tokrat so izbirali najboljšo punk zasedbo vseh časov. Anketiranci te glasbene revije so največ glasov namenili ameriški zasedbi Green Day, sledi ji zasedba The Clash, tretje mesto pa je pripadlo legendarni zasedbi Ramones. Top 10:
1.	Green Day
2.	The Clash
3.	The Ramones
4.	Sex Pistols
5.	Dead Kennedys
6.	Iggy & The Stooges
7.	Black Flag
8.	The Misfits
9.	Social Distortion
10.	Bad Brains
®@®
Minilo je že dvajset let od izdaje legendarnega albuma Achtung Baby irske zasedbe U2. Člani te super popular-
ne zasedbe so se odločili, da bodo okroglo obletnico obeležili s ponovno izdajo svojega sedmega studijskega albuma. Ponovne izdaje bodo v različnih formatih izšle 31. oktobra letos. Najbogatejša bo Uber Deluxe verzija albuma, ki bo vsebovala šest zgoščenk, štiri DVD-je, pet singlov, 16 posterjev, knjigo, časopis in tudi legendarna sončna očala, ki jih je proslavil pevec skupine Bono Vox. Znana je že tudi cena te obširne izdaje, za vse zgoraj našteto boste morali odšteti 316,80 funtov. Album Achtung Baby je bil posnet v svetovno znanem studiu Hansa v vzhodnem Berlinu leta 1990, takoj po združitvi zahodne in vzhodne Nemčije. Album je predstavljal radikalen premik od njihovega dotedanjega zvoka in prejšnjega prav tako legendarnega in super uspešnega albuma The Joshua Tree. Producenta albuma sta bila slavna Brian Eno in DanielLanois.
Bivši mož Amy Winehouse, Blake Fielder-Civil, ki se trenutno nahaja v zaporu, kjer je pristal zaradi oboroženega ropa, je najavil, da bo najverjetneje napisal knjigo o življenju te legendarne pevke. Fielder-Civil je bil poročen z Amy v obdobju od leta 2007 do leta 2009, velik del materiala na njenem zelo uspešnem albumu Back To Black pa govori ravno o njem. V povezavi z Amy Winhouse je pred dnevi znani britanski časnik
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
2.	LAST FRIDAY NIGHT - KATY PERRY
3.	SUPER BASS - NICKI MINAJ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SWAGGER JAGGER - CHER LLOYD
2.	SHE MAKES ME VANNA - JLS FT DEV
3.	GLAD YOU CAME - WANTED
NEMČIJA
1.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
2.	NUR NOCH KURZ DIE WELT RETTEN - TIM BENDZKO
3.	DANZA KUDURO - LUCENZO feat. DON OMAR
Po moje ...? (3. del)
Tudi drugi ljudje bi se lahko ravnali po lastni pameti, pa se večinoma ne ... To namreč pomeni vse preveč dela. Zakaj neki bi se človek ukvarjal z nečim, s čimer se je nekdo že pred njim? Moje skromno mnenje je, daje on on, jaz sem pa jaz. In zakaj bi nekomu verjel kar na besedo, ko pa imam vendar svoje, zaenkrat še povsem delujoče možgane.
A kdor hoče razmišljati, mora tudi vedeti. Zato je treba gledati s široko odprtimi očmi, se izobraziti, kdaj pa kdaj prebrati kakšno knjigo in si ogledati kak film, ki ni romantična komedija. O vsem tem je treba razmišljati, se spraševati, dvomiti ter se poglabljati v druge in v vase, misli premlevati, razglabljati o njih s samim seboj in z drugimi, jih morda ovreči in zanikati ter ustvariti nove. In potem, na koncu, si je treba na podlagi vsega izvedenega in preudarno premišljenega izoblikovati mnenje, stališče, morda ustvariti načela. Kajti ko brodiš po zaraščenih poljih ter si utiraš pot, naletiš na razpotja. Takrat se je treba odločiti za smer in to storiš na podlagi lastnih mnenj, po lastnih načelih.
Zato je o stvareh in dogodkih treba imeti mnenje. Treba ga je imeti! Sovražim, ko mi kdo reče kaj v smislu: »Moraš pa res o vsem imeti mnenje ...» Da, moram ga imeti, ker ne prenesem prozornih ljudi, ki nimajo mnenja o ničemer in ki nimajo nikakršnih načel, ob tem pa še morebiti blebetajo o morali. Moralen človek se sprašuje in ima svoje stališče. Moralen človek razmišlja, kajti morala je lahko plod samo in izključno poglobljenega razmišljanja. Ljudi brez obraza, ljudi, ki jih sploh ne opaziš, ne prenesem!
Ljudje bi morali več razmišljati, se bolj poglabljati in več dvomiti. In ob tem bi se vsakič morali vprašati, ali s svojimi dejanji komu ali čemu škodujejo. Ker tega ni, družba bolj ali manj stagnira. Duhovnega napredka praktično ni, ker večina ljudi ni pripravljena stopiti na svojo pot in nečesa narediti po svoje. Kot gre besedilo My way. Kaj človek je, kaj sploh ima? Če nima sebe in če ne reče tega, kar resnično čuti, pač pa uporablja besede klečečega, potem nima ničesar, večina ljudi nima ničesar. So prazni, brez vsakršne vsebine. Če bi se vsak človek na tem planetu pred vsakim dejanjem vprašal, če se mu to zdi prav, če bi ljudje v navodila dvomili in se ob njih spraševali, kaj sami mislijo o njih, skratka če bi ljudje mislili s svojimi glavami, bi bil ta svet mnogo lepši in vsem bi se godilo bolje.
Zdaj pa, ko množice raznim posameznikom po navodilih delajo čistine v goščavi, jih tlakujejo in preko polagajo rdeče preproge, sami pa se nenehno klanjajo in klečeplazijo, to pač ni tako. Žal. Pa vendar vsakemu polagam na srce in ga prosim: misli s svojo glavo in pomisli na veličastni refren ... I did it my way ...
Matic Hriberšek
Daily Star objavil zanimivo novico, da se pop zvezdnica Lady Gaga dogovarja za snemanje filma, v katerem bi odigrala vlogo pokojne kolegice Amy Winehouse. Lady Gaga že nekaj časa načrtuje tudi filmsko kariero in omenjena vloga bi bila idealna za začetek njenega pohoda na filmska platna.
Popularna mlada rap izvajalka Nicki Minaj bo posodila svoj glas enemu izmed likov v novem delu popularnega risanega filma Ledena
doba (Ice Age: Continental Drift).Četrto nadaljevanje omenjenega filma naj bi se v svetovnih kinematografih pojavilo v prihodnjem letu. Med ostalimi znanimi glasbenimi imeni, ki se tokrat pojavljajo v filmu, najdemo tudi Jenifer Lopez in raperja Drakea. Nicky Minaj je pred kratkim plačala kazen v višini 1.000 jamajških dolarjev zaradi kletvice, ki jo je izgovorila ob svojem nastopu na festivalu Reggae Sumfest v Montego Bayu na Jamajki.
Janko Bezjak
Lestvi ca NAJ I
1.	THE SOUND OF SUNSHINE - MICHA FRANTI/SPEARHEADS
2.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
3.	BEST THING I NEVER HAD - BEYONCE
4.	WALK - FOO FIGHTERS
5.	LAST FRIDAY NIGHT - KATY PERRY
6.	CALIFORNIA KING BED - RIHANNA
7.	I'LL BE YOUR MAN - JAMES BLUN'
8.	SET FIRE TO THE RAIN - ADELE
9.	GLAD YOU CAME - THE WANTED
10.	YOU AND ME - MILOW
<
U AN -EEL
11. IT FEELS SO GOOD - STEVEN TYLE_. Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
solata s posebno klobaso* SREDA
kumarična omaka s krompirjem,
piščančji ocvrtki
ČETRTEK
dušeno sladko zelje, restan krompir (po
želji še kranjska)
PETEK
ocvrte girice, krompirček, tatarska
omaka
SOBOTA
perutničke na žaru, zelenjava, sladoled NEDELJA
cvetačna juha, puranji zrezki v gobovi
omaki, njoki, solata
PONEDELJEK
zabeljen stročji fižol s smetano in ocvirki, malinova strjenka
*Solata s posebno klobaso
Sestavine: Pol kolobarja posebne klobase, 2 paradižnika, 3 trdo kuhana jajca, 1 zelena paprika in 1 rdeča paprika, 20 dag sira, malo narezane čebule, sol, poper, kis, olje.
Zelenjavo očistimo in narežemo na koščke, prav tako na koščke narežemo sir in klobaso, jajca olupimo in narežemo, nato pa vse skupaj damo v skledo in začinimo po okusu.
**Puranji zrezki v gobovi omaki
Sestavine: 4 puranji zrezki, 750 g šampi-njonov, 1 večja čebula, 3-4 stroki česna, 2 žlici moke, ščep origana, ščep majarona, ščep timijana, po želji malo vegete, sol, poper, 1,5 dl sladke smetane.
Puranje zrezke posolimo in popramo ter jih na olju popečemo. Ko so gotovi, jih vzamemo iz ponve in jih pokrijemo. Na maščobi od pečenja mesa prepražimo čebulo in česen ter nato dodamo šampinjone, ki smo jih predhodno očistili in zrezali na četrtinke. (Če ste nabrali ali dobili v dar katere druge vrste gob, še boljše!) Po dobrih 10 minutah šampinjone pomokamo, vse skupaj premešamo in dolijemo vodo. Omako začinimo z origanom, majaronom, timijanom, soljo in poprom, po želji pa tudi z vegeto. Ko smo omako začinili, dodamo sladko smetano ter po potrebi še vodo ali moko. Vse skupaj grejemo še kakih 10 minut na zmerni temperaturi in slastna jed je gotova.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com) -k-k-k
"Tako kot val ne obstaja zase, ampak je vselej udeležen v gibanju oceana, ne moremo nikdar izkusiti življenja sami, ampak moramo vselej deliti izkušnjo življenja, ki deluje povsod okrog nas."Albert Scweitzer •k-k-k
"Živijo samo tisti, ki se borijo." Victor Hugo
-k-k-k
"Življenje je kratko. Za mnoge ljudi je polno problemov. Večina nima pravega življenja. Zato je še tako pomembno, da življenje praznujemo, ga čuvamo in se borimo proti trpljenju in smrti." Phil Bosmans -k-k-k
"Kadar koli pridobite novo zanimanje, ali še več, do-sežete nov cilj, povečate možnosti za naboj svojega življenja." William Lyon Phelps -k-k-k
"Kdor starosti se boji, ni vreden, da dolgo živi." Božidar Eržen
-k-k-k
"Čakal boš na svoj srečni trenutek in zapravil življenje." Friedrich Schiller -k-k-k
"Tako kot dobro preživljen dan prinese sladek sen, dobro življenje prinese sladko smrt." Leonardo da Vinci -k-k-k
STARI
Srednješolec Marko želi obiskati prijatelja, ki leži v bolnici. Ker se ne znajde, vpraša mimoidočega:
"Stari, ali veš kje je bolnica?" "Še enkrat mi reči stari, pa boš v trenutku tam!"
SAMOSTOJNO PREHRANJEVANJE "Ali se vidva ne znata samostojno prehranjevati?" vpraša Metka babico in dedka. Oba sta presenečena nad vprašanjem.
"Kako to misliš?" jo vpraša dedek.
"Ja, včeraj je očka rekel mamici: 'A sedaj bova morala pa cel mesec še tvoje ta stare futrat?'"
TEZA
Janezek je vprašal očeta: "Očka, kako težek je moj penis?"
"Kakšnih 50 gramov!" "Koliko tehta pa tvoj?" "Moj tehta pa okoli 150 gramov."
Nato je Janezek vprašal še dedka:
"Dedek, kako težek je tvoj penis?"
"Precej težek mora biti, da ga babica ne more več dvigniti!"
KOLO
"Dedek, kam greš z mojim kolesom?"
"Na pokopališče!" "In kdo mi ga bo pripeljal nazaj?"
RAZLOG
"Zakaj si se poročil ravno z mojo mamo?" sprašuje sin očeta.
"Vidiš," se mož obrne k ženi, "tudi otroku to ni jasno."
RAČUNANJE
Oče je sina učil računanja: "Sinko, koliko je ena in ena?" "Šest!"
"Ne! No, poglej. Ti imaš eno liziko, jaz ti dam pa še eno. Koliko lizik imaš?" "Štiri!"
"Ne!!!" se je zadrl že iznervi-rani očka in na mizi zagledal jabolka.
"Poglej, v eni roki imam eno jabolko, v drugi pa še eno jabolko. Koliko jabolk imam?" "Eno kilo!" je odgovoril sin. "E, sin moj!" je žalostno zastokal oče. "Poglej, potrkam po mizi enkrat, nato pa še enkrat!"
"Očka, nekdo trka!" "To sem bil jaz!" "Kar vstopi!"
POMOČ
Deček se šepetaje obrne k materi:
"Mami, ali si vprašala očeta, ali mi bo kupil kolo?" "Sem, toda nič ne bo iz tega. Niti slišati noče o kolesu!" "Si poskusila tudi z jokom in živčnim zlomom? Pri tvojem krznenem plašču je to pomagalo."
KURNIK
Bojan je bil na počitnicah pri dedku in babici na deželi. Ker je vsak dan kaj ušpičil, ga je dedek za kazen zaprl v koko-šnjak. Toda Bojan mu je odvrnil:
"Ti me kar zapiraj v kurnik, toda jajc ti ne bom znesel!"
NEPAZLJIV
"Zakaj si pa tako pozno prišel iz šole?" je sina vprašal oče. "Moral sem ostati po pouku v razredu, ker nisem vedel, kje so Azori!"
"Potem pa drugič bolj pazi na svoje stvari!"
UGANKARSKI SLOVARČEK: ABAKA = ma-nilska konoplja, ABITANTI = obmejna vasica pri Kopru, CAG = pripadnik Cagov, tudi Čag, HETEROZIGOT = organizem, ki ima dva različna alela, IZAIJA = svetopisemski prerok, JURC = hrvaška gozdarska strokovnjakinja (Maja, 1954-, Zdravje gozdov), KANIGIN = sovjetski rokoborec, srebro na OI 1980 (Igor, 1956), KO LIGAR = slovenska skakalka v višino (Katarina, 1981-), TENERIFE = španski kozji sir.
■JB|S| 'j»|jeg 'ueye>| 'eujex 'ao|eu} 'epezi 'u&uex jo3| 'e|eiujou 'ga -ejeu 'apua} 'qa 'jolu 'pod '|op| '|gjo '|g '§|Ap '}o3!zojapi| '|nfeg eues>jo 'eiueqeiv 'etaa)! 'ojnf efe|A| 'pepws 'uue^ 'e^eqe 'oinzej 'eqojd :ouAejopoA 3XNVZIÎ1X 31 A31IS3H
íPoíHulajtz naí na iVE.touriE.tn íjilztul
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da smo se nedavno lahko spet prepričali, kakšna je razlika, če si podeželski ali mestni župan. Če si»podeželski«, boš moral sam odgovarjati za (ne) upravičene obtožbe, objavljene v medijih. Če si »mestni«, pa bo to zate uredila tvoja služba (zato pa je v mestni občini toliko (ne)potrebno zaposlenih). Ampak občutek, ki ga imajo občani ob mestnem ali podeželskem sračkanju, je enak: v vsakem primeru smrdi.
... da si v nekaterih osnovnih šolah očitno domišljajo, da, če od učencev zahtevajo petkrat več denarja za delovne zvezke, kot na kaki drugi šoli, je potem tudi njihov uspeh petkrat večji. Pa je v resnici petkrat večja samo njiva domišljavost.
... da so v Zvezdni dolini že na zunaj opazili, da so v njihovi veliki tovarni dobili novo metlo. Povečal se je vozni park.
... da je nedavna literarna nagrada na Holermuškem šla v prave roke, saj je nagrajenec težo svojega dela povsem konkretno dokazal in pokazal kar na odru.
... da smo včasih potrebovali sorodnike takrat, ko smo iskali službo. No, ptujski nogomet dokazuje, da je PIZDL (Poznanstva in zveze delovnega ljudstva) pomemben tudi v športu. Kdo pa je kriv Oplotničanom,
da imajo pri njih doma samo glasbene brate! Ptujčani imajo svojega človeka celo pri vrhu
Vidi se ...
... da je »tatumanija« zajela tudi najodgovornejše. Prvi mož praznujoče haloške občine je kljub nedavnemu srečanju z abrahamom s tatujem na vratu dokazal, da ostaja še naprej mlad po srcu.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
M
Foto: Slavko Feguš
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo poslal Slavko Feguš s Pragerskega in jo naslovil: »Radoveden pogled naše Bibe.« Biba si je najbrž mislila: 'Hej, kaj imaš to v roki? A je za pod zob?'
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		1		3		4		
5		2		8		9		3
	4		2		7		5	
3		7	6		5	8		2
	2		1		3		6	
6		4	8		2	3		1
	9		7		6		3	
2		5		1		6		9
		6		2		7		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	000
Bk	V	©©©	€€	0
Dvojčka	¥»¥	©	€	000
Rak	VVV	©©©	€€	0
Lev	VV	©	€€€	00
Devica	VVV	©	€€€	000
Tehtnica	V	©	€€	00
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strelec	VVV	©©©	€€	0
Kozorog	VV	©	€€€	000
Vodnar	V	©©	€€€	0
Rièi	VVV	©©©	€	00
Velja za teden od 9. do 16. avgusta 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej 2011. 1
Šink, horarni astrolog
znak - slabo,
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 22. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Klavdija Horvat, Cankarjeva 2, Ptuj.
Anekdote
O Ksantipi, Sokratovi ženi, obstaja prevladujoče mnenje, da je bila zelo zlobna. Kar pa je gotovo krivično - pa naj si vsaka ženska zamisli, kako je živeti s tipom, ki mu je glavna skrb sveta dolžnost do filozofije, ne pa do skrbi za družinsko blagostanje. Tako se je nekoč razjezila in pošteno ozmerjala soproga, nazadnje pa še pljusknila vanj smrdljivo vsebino iz nočne posode. Sokrat pa je menda čisto mirno rekel: »Sem si
kar mislil, da bo za grmenjem še deževalo.«
***
Angleški filozof Herbert Spencer je odlično igral biljard in je bil zelo ponosen na to spretnost. Nekoč je izzval mladeniča, ki so mu ga predstavili kot dobrega igralca - in izgubil. Do kraja užaljeni Spencer mu je dejal: »Dragi gospod, zmerna spretnost v igranju biljarda je dokaz dobre vzgoje; če pa je kdo v vaših letih že tako močan igralec, dokazuje, da je mladost kaj slabo porabil.«
***
Rado se dogodi, da spravi najpreprostejše vprašanje v zadrego tudi največjega učenjaka. To se je primerilo Darwinu, ko mu je njegova mala nečakinja zastavila naslednjo uganko:
»Kaj ima mačka, česar nima nobena druga žival?«
Darwin je dolgo premišljeval in ugibal in se nazadnje vdal. Deklica je bila na moč vesela, da je spravila svojega učenega strica v tako zadrego.
»Oh, dragi stric,« je dejala, »kaj res ne veš tega? Mucke vendar!«
***
Holandski filozof in literat Erazem Rotterdamski se ni držal štiridesetdnevnega posta, zato ga je papež grajal.
»Svetost,« se je opravičeval Erazem, »moja duša je dobra
katoličanka, želodec pa je luteranec.«
***
Zgodovinar in državnik Niccolo Machiavelli je napisal pomembno delo Vladar. Nekoč mu je nekdo očital, da je z njim naučil tirane, kako se polastijo oblasti. Machiavelli seje zresnil in odgovoril: »Drži, naučil pa sem tudi narode, kako naj tirane strmoglavijo.«
Slovo od Albina Piška
Milanu Ostrmanu v spomin
9. avgusta je prenehalo biti srce velikega Ptujčana Albina Piška, častnega občana MO Ptuj in dolgoletnega predsednika Turističnega društva Ptuj.
Od svojega Ptuja in vsega, kar je imel rad, se je poslovil nepričakovano. Še sredi julija je imel polno načrtov za svoje mesto: v letu 2012 bo mesto ponovno tekmovalo v mednarodnem projektu Entente Florale, v mestu ob Dravi pa naj bi pripravili tudi srečanje najstarejših mest EU.
Ko ga je februarja lani ob njegovem 80. rojstnem dnevu sprejel ptujski župan Štefan Čelan, se mu je zahvalil za vse, kar dela v korist mesta, za vso ustvarjalnost, nešteto pobud in idej. Teh mu nikoli ni zmanjkalo. Gre za vrednote, ki so lahko zgled tudi drugim v tem mestu, je menil župan in mu izročil eno najvišjih protokolarnih daril MO Ptuj, faksimile mestnega statuta. Albin Pišek, ki ni rad dolgove-zil, ker je bil človek akcije, se je skromno, kakršen je vedno bil, zahvalil za sprejem in dobre želje: »Sem človek, ki ima rad Ptuj, čeprav sem prišlek s Hajdine. Nisem zadovoljen z marsičim, kar se dogaja v mestu, imam še veliko idej in pobud,« je povedal in si zaželel, da bi vse hiše v mestu dobile urejeno podobo po vzoru Postojne, kjer bodo hiše obnovili tudi na račun občine v okviru hipoteke, če jih ne bodo obnovili lastniki sami.
V tretjem življenjskem obdobju se je v celoti posvetil skrbi za urejeno okolje. Tudi po njegovi zaslugi ima Ptuj štirinajst najvišjih priznanj za urejen turistični kraj in kristalni globus. Vedno, ko so prišli v mesto ocenjevalci Turistične zveze Slovenije, je bilo tu obsedno stanje. Dnevi pred obiskom so bili za mnoge mestne službe zelo stresni, ker je Albin Pišek želel, da je mesto,
27. junij 2011: Boštjan Klemen-čič, Savci 27, Frančišek Muhič, Velika Nedelja 10 a; Robert Potočnik, Pavlovci 10 h; Bojan Cimerlajt, Sv. Tomaž 16 ; Boris Lah, Velika Nedelja 4; Bojan Borko, Dravska 15; Kristijan Dogša, Pavlovci 6 b; Tomaž Munda, Kolodvorska cesta 2, Ormož; Jožef Krajnc, Lancova vas 40; Franc Polič, Hardek 45; Albin Majcen, Bratislavci 44; Leon Turk, Gerečja vas 32; Nuša Dovečar, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Štefan Petrovič, Strajna 45; Dejan Lukaček, Dolga Lesa 9, Ormož; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Mojca Kmetec, Apače 149; Gregor Muršec, Jurovska 33; Sašo Kaučič, Zamušani 18 a; Tina Otili Medved, 5. prekomorske 9; Joško Čučko, Ul. Heroja Kerenčiča 8; Aleš Meško, Hranji-govci 17; Miran Gajser, Njiverce vas 37 d; Boris Gorišek, Skrblje 8; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Anton Kos, Žetale 30; Simon Tovornik, Mihovce 43; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Aleksander Vogrinec, Križevci, Kokoriče 11; Milan Drevenšek, Trubarjeva ulica 14; Edi Gajšek, Orešje 149; Zlatko Intihar, Vlahovičeva 7; Sašo Zelenik,
ki si ga bo komisija ogledala, zgledno urejeno. Vsega se vedno ni dalo narediti, marsikaj je še ostalo kljub njegovi skrbi in jezi, ki jo je občasno stresal na občinske in komunalne ter še druge službe v mestu, če niso pokazale dovolj skrbi za mesto in jih je bilo treba opominjati. Čeprav so ocenjevalci pogosto videli tudi tisto, česar ne bi smeli, jih je Albin Pišek znal prepričati, da je Ptuj vreden najvišjega priznanja, saj je mesto biser, kakršnega ni v Sloveniji. Ko je Ptuj začel tudi na izdatno Piškovo pobudo tekmovati v mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu in pozneje med ocvetličeni-mi mesti, so mnogi nejeverno zmajevali z glavo in se spraševali o tem, ali mesto to sploh potrebuje. Vedel je, da mesto s takšno kulturno-zgodovin-sko dediščino in prihodnostjo, ki je še ni izkoristilo, mora v svet, mora pridobiti nova znanja, izmenjati izkušnje, ideje, da bo v svetu opozorilo nase. »Doma« je bil tudi vpar-tnerskih mestih, kjer so dobro poznali njegovo delo, še posebej v Burghausnu, kjer so mu junija letos ob desetletnici pobratenja med mestoma izročili zahvalno listino za negovanje in poglabljanje stikov med mestoma, in v Banski Štiav-nici. Predstavniki obeh mest so ga pospremili v žalnem sprevodu do njegovega poslednjega počivališča na novem
Podvinci 2 c; Tihomir Marciuš, Arhitekta Novaka 7, Murska Sobota; Franc Križan, Gabrnik 52; Ivan Kole-nič, Sakušak 15 a; Branko Spolenak, Gorca 21 b; Peter Aurednik, Klopce 24; Marija Polanec, Krčevina pri Vur-bergu; Martin Stojnšek, Kupčinji vrh 36; Aleš Vindiš, Dragonja vas 8 a; Janez Vidovič Stanov, Lovrenc na Dr. polju 67; Jelka Kolarič, Gomilci 12; Robert Ošlaj, Senčak pri Juršincih; Jolanda Roškar, Zg. Senarska 23 d; Ivan Hentak, Gubčeva 5; Aleš Kru-šič, Polenšak 32 d; Stanko Brumen, Pacinje 3 a; Marjan Vrtič, Gajevci 11 a; Miran Horvat, Zagojiči 23; Aleš Živko, Ljubstava 32; Adrijana Ro-šker, Vranji Vrh 34, Sladki Vrh; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66 a; Matevž Mo-horko, Apače 3, Lovrenc; Ivo Belec, Čakova 48, Sv. Jurij; Marjan Cajnko, Nova vas 100 b; Igor Glažar, Bukovci 116 a; Sonja Kovačec, Zamušani 43; Marko Caf, Kaniža 14 d, Šentilj; Anton Murko, Gorca 57; Robert Cestnik, Zagrebška cesta 113; Dejan Peršuh, Pleterje 47; Simon Plešivč-nik, Hmeljarska c. 17; Simon Belna, Maistrova 20; Florijan Felicijan, Me-linci 14 a, Beltinci; Tomaž Klaneček, Strelci 14 a, Markovci.
ptujskem pokopališču.
V času njegovega predse-dnikovanja TD Ptuj je nastal ptujski Evropark, na njegovo pobudo so mladi tega okolja pričeli v okviru šolskih projektov spoznavati EU. Bil je ponosen na vse cvetlice, ki so rasle v mestu, na ocvetličena okna in balkone ter pročelja hiš, na nove cvetlične gredice v parku, ki jih je TD zasadilo ob svoji 120-letnici pred petimi leti. Takrat je Albin Pišek postal častni občan Ptuja. To najvišje priznanje mesta je prejel za dosežke pri promociji mesta doma in v tujini ter za vso skrb za urejeno okolje.
Še letos je želel posaditi gredico z novo slovensko vrtnico, ki naj bi simbolizirala 125-le-tnico delovanja TD Ptuj. Vsem v mestu je želel vcepiti skrb za lepo, urejeno, da bi cvetlice rasle na vsakem oknu in balkonu v mestu, da bi mesto dobilo svojo fontano, da bi bila urejena mestna tržnica, da bi mestno jedro očistili prometa... Prizadeval si je za polno življenje mesta, posejal številna semena, ki bodo zagotovo dala sadove. S svojim entuzi-azmom, da je vse mogoče, če ljudje le želijo, je okužil mnoge, zlasti še svoje sodelavce v TD Ptuj, ki bodo poskušali delo nadaljevati v njegovem duhu za mestni razcvet in pozitivno razmišljanje o svojem mestu. Zgledi vlečejo, naj tudi dela Albina Piška. Za vedno bo ostal ena od ptujskih legend, človek, ki so ga bile polne ulice in trgi mesta - zgodaj zjutraj, opoldne in tudi zvečer, ker je dihal z mestom in ker je imel Ptuj rad. Pustil je bogato dediščino, naj bo navdih vsem, ki bodo nadaljevali njegovo poslanstvo pri urejanju in skrbi za najstarejše slovensko mesto, da bo polno živelo, tako kot je tudi sam polno živel v mestu ob Dravi.
V imenu TD Ptuj: Majda Goznik
30. junij 2011: Petra Žnidarič, Ce-zanjevci 8, Ljutomer; Milan Roškar, Senešci 19; Robert Horvat, Kolodvorska 15, Središče; Darko Skleplč, Miklavž pri Ormožu; Andreja Prljol, Trnovcl 30; Danilo Janežlč, Grabe 8, Središče; Zvonko Marlnlč, Sodinci 59 a; Bernarda Skleplč, Miklavž pri Ormožu; Bojan Bratuša, Mezgovcl ob Pesnici 5; Ivanka Muraj, Levanjcl 2; Aleš Bedenlk, Doklece 7 a; Janja Hameršak, Gubčeva ul. 4; Branko Eržen, Vlčava 120; Peter Mlhellč, Ulica 25. maja 15; Emil Klrblš, Njiverce 29 b; Edvard Lubec, Blš 43; Franjo Ml-helač, Volkmerjeva 5; Andrej Orovlč, Kicar 61 a; Darko Emeršlč, Tovarniška c. 4; Slavko Krajnc, Lovrenc na Dr. polju 5; Oskar Šturm, Ralčeva 11; Emil Munda, Strnlšče 27; Mateja Rajh, Apače 294; Vlado Mohorko, Kungota 11; Milorad Lazlč, Ormoška 50 a; Tamara Štrucl, Mestni Vrh 106 b; Kristijan Gajser, Njiverce vas 37 d; Jože Bezjak, Mestni Vrh 88 g; Jernej Špendlja, Vitan 19, Kog; Jožef Rajh, Apače 294; Anton Peršuh, Trnovec 4 a; Štefan Jerenec, Dolena 53 a; Darko Jerenec, Dolena 53 a; Janko Zamuda, Tibolci 55; Boštjan Vauda, Krambergerjeva pot 1.
Tiho, pretiho je odšel. Odšel brez slovesa, brez stiska rok. Milan Ostrman. Skromen je bil vse svoje življenje. Skromno je dočakal sedeminsedemdeset let. Prehitro smo ga izgubili. Pogrešala ga bo družina, pogrešali ga bodo aktivisti Četrtne skupnosti Ljudski vrt, pogrešali ga bodo taborniki, planinci, pohodniki. In pogrešali ga bomo člani in članice Kluba brigadirjev Ptuj.
Za Milana bi lahko rekli, da se je rodil kot socialni in humanitarni delavec. To so mi o njem v teh dneh pripovedovali starejši Ptujčani, ko so izvedeli, da nas je zapustil. Res, Milan se je že v rani mladosti posvetil skrbi za malega, zdravstvene in socialnepomo-či potrebnega človeka. Sprva zaposlen kot socialni delavec na enoti zdravstvenega zavarovanja na Ptuju, nato pa je prevzel vodenje enote Zavoda za zaposlovanje in ga vodil vse do upokojitve.
Spomnim se najinega prvega srečanja leta 1976. Iz Ljubljane sem dobil kot predsednik takratne SZDL kritiko, zakaj je ob koncu šolskega leta 300 trgovcev in ekonom-cev v ptujski občini brez zaposlitev. Poklical sem ga in pov-
Kot piše STA, sta na Ptujskem jezeru v nedeljo malo po 19. uri trčila vodna skuterja. Pri tem si je ena oseba hudo poškodo-
prašal za rešitev. Ni mi mogel odgovoriti. Najin dogovor: greva skupaj po organizacijah združenega dela v takratni veliki občini Ptuj. Obiskala sva skoraj vsa, zlasti trgovska podjetja. Rezultat: skoraj vse nama je uspelo zaposliti. Kaj pa danes, se sprašujem. Najbolj, kar me je takrat navdušilo pri Milanu, je bila njegova prepričljivost in argumentiranost v pogovorih z vodstvenimi strukturami podjetij ter socialni čut do mladih, ki bi sicer ostali na cesti.
Pa zapisano, kar sem cenil pri Milanu, ni bilo vse. Ko smo leta 1977 ustanavljali Območni klub brigadirjev mladinskih delovnih brigad in udeležencev prostovoljnega dela ptujskega območja, je bil med ustanovitelji da-
vala nogo. Z reševalnim vozilom je bila prepeljana v ptujsko bolnišnico, vendar je pozneje zaradi hudih poškodb umrla, so sporočili s
našnjega Kluba brigadirjev Ptuj. V njegovi pristopnici in kartoteki piše: proga Kičevo-Brodice, III. Ptujska, trikrat udarna brigada leta 1948; proga Dobaj-Banjaluka, III. MMDB leta 1951; avtocesta Bratstvo-enotnost, odsek Le-skovac, kjer je bil Milan namestnik komandanta naselja »Rade Končar« leta 1960.
S teh prostovoljnih mladinskih delovnih akcij se je vračal z udarniškimi značkami, tako tudi v letih 1977-1989, ko se je s člani Kluba brigadirjev Ptuj udeleževal udarniških sobot in skupaj z brigadirji MDB Slovenske go-rice-Haloze pomagal graditi primarno vodovodno omrežje, napeljavo za elektriko in telefon v naših krajih kot bri-gadir-veteran. Milan nikoli ni manjkal na čiščenju okolja spominskih obeležij NOB, ki ga je organiziral klub, zlasti v Mostju in v Kicarju.
Po upokojitvi Milan ni miroval. Svoje humanitarno delo je nadaljeval v skupini Optimist. Ni mogel iz svoje kože. Želel je pomagati pomoči potrebnim. In takšnega se bomo spominjali, čeprav brez stiska roke in z izrazi zahvale, ko je bil še med nami.
Stanko Lepej
Centra za obveščanje RS. V nesreči so posredovali gasilci PGD Ptuj in Podvodno reševalna služba Ptuj.
UR
Foto: arhiv
Žal je opozorilo o nevarnostih Ptujskega jezera prišlo za udeležence nedeljske nesreče prepozno. (Fotografija je simbolična in ni v povezavi z nedeljsko nesrečo.)
Ptuj • Trčenje vodnih skuterjev na Ptujskem jezeru
V nesreči eden izmed udeležencev umrl
O nevarnosti zaradi nenadzorovanja voženj z motornimi čolni in vodnimi skuterji po Ptujskem jezeru smo v Štajerskem tedniku pisali pred dobrimi desetimi dnevi. Žal očitno prepozno, da bi lahko nadzorne službe storile kakšen učinkovitejši ukrep. Posledice so tragične.
Prireditvenik
Sreda, 17. avgust
12.00 Ptuj, DomKulture - Muzikafe: novinarska konferenca pred pričetkom festivala Dnevi poezije in vina
Četrtek, 18. avgust
19.30
20.00
slavnostna dvorana Ptujskega gradu: koncert vokalne skupine Plamen iz Toronta v Kanadi
Ptuj, pri III. Mitreju: uradno odprtje IV rimskih iger, prikazani bodo rituali, v katerih bo poveljnik Markus Antonius Primus prosil bogove za blagoslov
Petek, 19. avgust
9.00 do 18.00 Ptuj, Terme. IV rimske igre; rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime
15.00 Sedlašek, Kmetija in vinogradništvo Konrada Vaupotiča: dnevi odprtih vrat kleti vinsko-turistične ceste Haloze; degustacija vin, pridelanih na kmetiji, narezek in domači kruh
17.00 Terme Ptuj: IV rimske igre; zbor vseh rimljanov in rimljank ter priprava na večerno zabavo v rimskem stilu; ob 19. uri bo rimska večerja z zabavnim rimskim spektaklom, rajanjem in glasbo do 24. ure
19.30 Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: 42. festival narodno-zabavne glasbe
20.00 Vurberk, letni oder: veseloigra Frana Milčinskega - Gospodična Mici v izvedbi Gledališkega društva Vurberk
20.30 Slovenska Bistrica, grad: Starobistriški večeri kulture; gledališka predstava Svobodni zakon
21.00 Lenart, letni oder: LenArt; komedija Mestnega gledališča Ptuj »Prava baba« z Urško Vučak, režija Peter Srpčič
Kino Ptuj
Naj natakar ali naj natakarica po vašem izboru bo prejel/a:
3-dnevnipaket za dve osebi
•	1 x nočitev z zajtrkom
•	2xpoipenzion
•	1xaiacart večerja v novi Restavraciji Convent
•	Dvoposteljna soba v Hotelu Convent***{*}
•	Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo
taiakiaie plača na recepciji
Adria Ankaran
Izmed vas, ki boste pošiljali glasove bomo izžrebali:
1-dnnevipaketzz dve osebi
•	1 x nočitev z zajtrkom
•	Dvoposteljna soba v Hotelu Convent***(*l
•	Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo
>ataksase ¡plača na recepciji

Aj^J-jjjy
Gostilna.
kil,K
PTUJ
¡Si" „,J£"
Trenutni vrstni red:
DEJAN KOREZ - CAFE EUROPA PUB IVANKA KRAJNC - POMARANČA DRAGICA ESIH - RESTAVRACIJAZILA JANKO LAMPRET - DOLINA WINETTU ALEKSANDER ŠIKAR - GOSTILNA PP RENATA VESENJAK - BAR BIKERS CAFFE SONJA KRAJNC - HOTEL PRIMUS GELIKA BREZNIK-BAR GELIKA BRIGITA ZEMLJIČ - DIN DON
Akcija poteka od 1.7.-19.8.2011.
Zmagovatec/ka akcije bo objavtjena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objaviti izžrebane nagrajence. Obvestita o prevzemu nagrad boste prejeti po posti.
GLASOVALNIKUPON
nutukur/icu 2ott
Glasujem za:_________
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimek glasovalca: Naslov:
Telefonska številka:
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do 18.8.2011 na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
Četrtek, 18. avgust, ob 18.00: v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina Avtomobili 2; 20.10 znanstveno-fantastični akcijski spektakel Transformer-ji: temna stran meseca Petek, 19. avgust, ob 16.30 v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina
Avtomobili 2; 18.40 znanstvenofantastični akcijski spektakel Transformer-ji: temna stran meseca; 21.30 Art program: drama Zajčja luknja
Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo
Hftj nutukur/tcu , » PO^TJA zon. <
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov. RADIO TEDNIK PTUJ, D.O.O.; Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše natakarice oziroma natakarja.
DOM, STANOVANJE
IŠČEM enosobno stanovanje ali garsonjero na Ptuju. Tel. 031 261 436.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam, možna dostava. Tel. 041 893 305.
KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursus, Ferguson univerzal ali podobno, starejši ali novejši. Tel. 070 521 564.
PRODAJAMO rjave, grahaste in črne jarkice tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja. Prodaja poteka vsak dan od 1 7. ure dalje. Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33
MENJAM vino za drva. Tel. 031 546 121.
PRODAM 200-l vino - kvinto. Tel. 051 423 260.
PIZZERIJA SLONČEK na Ptuju išče delavca/-ko za samostojno delo v kuhinji, možnost redne zaposlitve, strokovna izobrazba ni pogoj. Tel. 031 390 953 ali 031 301 116.
OBVESTILO
Občina Dornava je objavila RAZPIS o prodaji stanovanj v stanovanjskem bloku v Dornavi 141.
Vsebina razpisa je na spletni strani Občine Dornava www.dornava.si. Objava bo v Ur. listu RS dne 19. 8. 2011.
Župan občine Dornava Rajko Janžekovič
NEPREMIČNINE
PRODAM vinograd s 300 trsi in vikend na območju Cirkulan. Tel. 031 666 143.
STAREJSO hišo na desnem bregu Drave, pri Ptuju, prodamo. Tel. 041 966 504 ali 031 547 783.
PRODAM dvosobno opremljeno stanovanje (42 m2) v Ljubljani - Šiška. Tel. 041 680 271.
NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po telefonu 041 81 77 37.
RADIOPTUJ
89,8'98,2° 1043
£tžy'&aka, budilka
n	"'ww. raaio-ptuj.ii
89,8 98,2 104,3 M ta
VSAK CBTRTHK OB 20.00 URI
A f
POP 7 TOP
POSKOČNIH
1.	Ans. UNIKAT-Sanjala sva
2.	ORKESTER PUST0TNIK-Venček
3.	Ans. SPEV - Ljubezen in pesem
4.	VAGABUNDI - Rad šel bi za srečo nocoj
5.	DOMEN Z VIŽARJI - Izgubljen dom
6.	PETKA - Muzike nič ne ustavi
7.	SREDENŠEK SEKSTET - Svet se naj vrti
1.	DRAGO J0ŠAR - Delo na črno
2.	SAŠA LENDERO - Dotakni se me tam
3.	ŠPELA GROŠELJ -V tretje gre rado
4.ŽAN	SERČIČ-Dajem ti vse
5.	MARJAN SM0DE - Prva ljubica
6.	ADISM0LAR - Če te ena noče te pa druga hoče
7.	ALEKSANDER MEŽEK - Makalonca
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasovnice poSljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
1
PTUJSKA TELEVIZIJA
pean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 16.8.
10:00 Ptujska kronika 10:15 Hrana in viro 10:40 Pregled teiina — pen. 11:00 SpoznapBse.com 11 ¡50 Art Ptuj 2011 — 9. oddaja 12:00 Ptujska kronika — por. 12:15 Povabilo na hava — pon. 12:50 Info kanal 15:20 2. Nogometna liga 15:50 B.A.S.E reportaža IG: 00 Koncert PiazzDlleky 17:00 Hrena in vino 17:30 Mote scena 1. Oddaja 17i0 Lokacija Slovenija 18:00 Ptujska kronika-pon. 19:15 Kultura na dlani 19:15 Info kanal 19:45 B.A.S.E reportaža- pon. 19:55 2. nogometna liga 20:25 Spoznjampse.com 21:15 Spoznavamo občine 21:30 Moto scena -2. Oddaja 21:50 Lokacija Slovenija 22:00 Ptujska kronika 22:15 Art Ptuj 2011 -9. Oddaja 22:25 Info kanal
Sreda 17.6.
10:00 Ptujska kronika-pon. 10:15 Hrana in vino 10:40 Spoznavamo občine 11:00 Spnznajmnsa.com 11=50 Art Ptuj 2011 - ID. Oddaja 12:00 Ptujska kronika - pon. 12:15 Modro 12:50 Info kanal 15:20 2. nogometna liga 15:50 B.A.S.E reportaža pon. 16:00 Mia Žnidarič 11:00 Povabilo nakara-pnn. 17:30 Pregled tedna - pon. 18:00 Povabilo na kavo 19:10 Kultura na dlani 19:30 Info kanal 19:45 B.A.S.E. reportaža 19:55 2. nogometna liga 20:25 Sp02najmose.com 21,15 Spoznavamo občine 21:30 Moto scena 1. Oddaja 21:50 Lokacija Slovenija 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:15 Art Ptuj 2011-10. Oddaja 22:25 Info kanal
Četrtek 18.9. 10:00 Ptujska kronika 10:15 Hrana in vino 10:40 Spoznavamo občine 11:00 Spoznajmoso.com 11:50 Art Ptuj 2011-11. oddaja 12:00 Ptujska kronika - pon. 12:15 Povabilo ria kavo - pon. 12:50 Info kanal 15:20 2. Nogometna liga 15:50 BASI reportaža 15:00 Koncert Trio Ahimsa 17:00 Hrana in vino 17:30 Moto scena 2. Oddaja 17:50 Lokacija Slovenija 18:00 Ptujslu kronika-pon. 18:15 Kultura na dlani 19:15 Info kanal 19:45 B.A.S.Ereportaža -pon. 19:55 2. nogometna liga 20:25 Spoznjamoso.com 21:15 Spoznavamo občino 21:30 Moto scena 1. Oddaja 21:50 Lokacija Slovenija 22:D0 Ptujska kronika -pon. 22:15 Art Ptuj 2011-11. Oddaja 22:25 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T?
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StB_______
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCH.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d...o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptuj • Po ponovni vključitvi v mrežo hostlov več gostov
Popotniki ponovno odkrivajo Ptuj
Potem ko je bilo mladinsko prenočišče Kurent kar dobri dve leti zunaj mednarodne mreže mladinskih hostlov, se je to posredno odrazilo tudi na obisku individualnih gostov oziroma popotnikov. Od 1. 7. lani pa je ponovno njen sestavni del, kar se posledično odraža tudi na boljšem obisku individualnih gostov.
Lani ob koncu zime je v javnost pricurljala vest, da je Ptuj izgubil svoj hostel Kurent, ker ga že od leta 2008 ni v mednarodni mreži mladinskih ho-stlov, ker je upravljavec, CŠOD, brez vednosti MO Ptuj že v letu 2007 izstopil iz mreže hostlov, še naprej pa je uporabljal znak youth hostel, na kar so takrat opozorili v Popotniškem združenju Slovenije, ki je pristojno za podeljevanje licence uporabe tega znaka. Če niso vključeni v IYHF (International Youth Hostel Federation) in če ne plačujejo članarine, tega znaka ne morejo več uporabljati, so bili jasni v Popotniškem združenju Slovenije. Zaščitni znak je v bistvu osnova, da si lahko v tej mreži. Zaradi te enostranske odločitve se je v obdobju, ko mladinsko prenočišče ni bilo v sistemu hostlov, občutno zmanjšal obisk tujih gostov oziroma popotnikov.
Kot je znano, je MO Ptuj leta 2003 mladinsko prenočišče predala v upravljanje z dvema funkcijama: kot hostel in kot mladinsko prenočišče za skupine CŠOD. Objekt je bil zgrajen tudi z denarjem države v 70 odstotkih kot hostel, tudi oprema je bila v okviru natečaja kupljena za hostel. Na nepravilnosti oziroma na to, da Mladinska prenočišča že od leta 2008 niso bila v registru youth hostlov, je ob koncu februarja lani opozo-
Foto: Črtomir Goznik
"Kurent" je od leta 2010 ponovno mladinski hotel, potem ko je leta 2007 izstopil iz mednarodne mreže youth hostlov.
ril poslanec Dejan Levanič, ki je takrat povedal, da je odločitev o tem sprejelo vodstvo CŠOD iz njemu neznanih razlogov. Za takšno potezo po njegovi oceni ni bilo nobenih argumentov, z vidika promocije našega mesta pa povsem nesprejemljivo. Ob tem pa je spomnil, da je v opremo mladinskega prenočišča finančna sredstva vložila tudi Mestna občina Ptuj, zato takšna enostranska odločitev CŠOD ne koristi nikomur, še najmanj pa občini. Pomembno je vedeti, da je mreža mladinskih hotelov
svetovno razširjena in promovi-ra takšna prenočišča vsem, ki iščejo nekoliko cenejšo nastanitev. Da pa Ptuj ne bi imel svojega mladinskega hotela, ki je bil zgrajen za te namene, je sprto z vsako logiko.
V vodstvu CŠOD, ki po pogodbi z MO Ptuj upravlja z mladinskimi prenočišči, dogodkov niso problematizirali tako kot drugi vpleteni v to zgodbo, saj po njihovem kljub izstopu iz mreže youth hostl mladinsko prenočišče Kurent ni izgubilo statusa, delovalo je v okviru
CŠOD in po svoji osnovni dejavnosti zagotavljalo osnovnim in srednjim šolam prostorske pogoje za izvajanje šole v naravi ter druge organizirane oblike izobraževanja, izpopolnjevanja, hkrati pa je nudilo tudi prenočitvene kapacitete vsem ostalim pohodnikom in individualnim gostom. Prenočišče je poleg osnovne dejavnosti še vedno bilo namenjeno poho-dnikom in drugim individualnim gostom, že kar nekaj let pa niso bili v sistemu t. i. hostlov, ker se jim je glede obsega po-
slovanja članarina iz tega naslova zdela absolutno previsoka in je zato z njihovega vidika bila ekonomsko neupravičena in nepotrebna. Članarina naj bi znašala okrog tisoč evrov letno, so takrat povedali upravljavci.
Ker na Ptuju kronično primanjkuje nočitvenih zmogljivosti, do izstopa iz mednarodne mreže hostlov v nobenem primeru ne bi bilo smelo priti, zato so se vsi vpleteni v to zgodbo lani potrudili po najboljših močeh, da je Kurent ponovno v mednarodni mreži mladinskih hostlov, je te dni povedal Dejan Levanič, ki se je angažiral pri vračanju MP Kurent na mednarodno turistično sceno. Obisk je letos ponovno boljši, ob organiziranih skupinah prihajajo tudi individualni gostje, v tem času od tujih največ Italijani, Francozi, Poljaki, ki za prenočišče brez zajtrka plačajo 21,71 evra. Za popotnike je lokacija Kurenta več kot odlična, saj je center Drava le korak od avtobusne in železniške postaje, prijazen pa je tudi do invalidov. V njem je na voljo 53 postelj v trinajstih sobah. Če pri njih ni prostora, popotnike napotijo do drugih ptujskih prenočišč, primernih za denarnico popotnikov, ki po svetu potujejo s skromnimi sredstvi. Ptujski hostel jim je pri srcu, ker kot pravijo, ima dušo.
MG
Dravci • Korpičev ribnik raj za potočne škržke
Orjaški potočni škržki med lokvanji
Znana turistična kmetija Korpičevih ima na svojem posestvu tudi ljubek manjši ribnik, ki je bil do nedavnega še ves prekrit z lokvanji. In ker so se lastniki odločili, da ga je treba po približno 20 letih malo očistiti, tudi zaradi nabranega mulja, so se tega opravila tudi lotili, pri tem pa naleteli na veliko presenečenje.
Med lokvanji, ob samem robu jezera, se je namreč udeležencem čistilne akcije prikazalo pravo „gnezdišče" orjaških potočnih škržkov. Gre za avtohtone slovenske sladkovodne školjke, ki pa so v naših vodah
vedno redkejše. Tudi potočni škržek ima v naši državi status prizadete vrste in je na seznamu zaščitenih oz. zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji. Večinoma je potočni škržek najden v potokih, kot pove že
ime, zato je bilo presenečenje toliko večje, ker je bil najden v ribniku, v katerega se ne steka noben potok. Zvonko Korpič je ob najdbi povedal, da se sicer spominja drobnih potočnih škržkov, ki so jih včasih našli
v potokih, vendar jih že dolgo ni več. Od kod bi se lahko te sladkovodne školjke tako zelo razmnožile v ribniku, mu sploh ni jasno.
Drugo presenečenje pa je velikost „Korpičevih" potočnih škržkov; ta vrsta školjke je namreč znana po tem, da v povprečju zraste od štiri do sedem centimetrov, najdeni so pa že tudi bolj redki primerki, ki so merili 11 centimetrov. Škržki, ki so se razrastli v Korpičevem ribniku, so v primerjavi s temi
Osebna kronika
Rojstva: Nataša Vidovič, Podvinci 44, Ptuj - deklica Ema; Darja Žerak, Žetale 31 b, Žetale - deklica Maša; Petra Bridges, Cesta v Rošpoh 45, Kamnica - deček Samuel Luca; Renata Štopfer, Pobrež-je 32 a, Videm - deklica Ajda; Nina Valentan, Apače 206, Lovrenc - deček Nik; Irena Ro-došek, Zg. Hajdina 153 a, Zg. Hajdina - deklica Manja; Nataša Krajnc, Rakuševa ul. 1, Ormož - deček Jaka; Anja Krajnc, Ljubstava 27, Videm - deklica Neja; Silva Petek, Trnovska vas 31, Trnovska vas - deklica Monika; Tomislava Očko, Hor-manova ul. 3, Rogatec - deček Tec; Andreja Botolen, Videm pri Ptuju 38, Videm pri Ptuju - deček Blaž; Vanja Serdinšek, Apače 183, Lovrenc na Dr. polju - deklica Danijela; Badmila Uroševic, Vinarska ulica 3 a, Maribor - deklica Lara; Jelena Kostic Jeremic, Rimska pl. 19, Ptuj - deček Nikola; Sanja Medved, Dragonja vas 40 a, Cirkovce - deklica Viktorija; Tamara Pučko, Novinci 12, Vi-tomarci - deklica Neja. Umrli so: Milan Klinc, Kicar 36, Ptuj, roj. 1953 - umrl 4. avgusta 2011; Ana Švetak, roj. Šobak, Vrazova ul. 1, Ormož, roj. 1948 - umrla 7. avgusta 2011; Marija Premzl, roj. Zagoršek, Slovenja vas 24, roj. 1929 - umrla 3. avgusta 2011; Elizabeta Rižnar, roj. Kristovič, Moškanjci 105, roj 1928 - umrla 1. avgusta 2011; Marija Pehan, Grajen-ščak 52, roj. 1927 - umrla 3. avgusta 2011; Marija Petrovič, roj. Bratušek, Pristava 46, roj. 1953 - umrla 8. avgusta 2011; Janez Matjašič, Grajena 48, Ptuj, roj. 1941 - umrl
6.	avgusta 2011; Milan Ostr-man, Kajuhova ul. 5, Ptuj, roj. 1934 - umrl 8. avgusta 2011; Jožef Butolen, Stanošina 40, roj. 1923 - umrl 9. avgusta 2011; Franc Toš, Ločič 6 b, roj. 1952 - umrl 6. avgusta 2011; Maksimiljan Bizovičar, Medribnik 9, roj. 1925 - umrl
7.	avgusta 2011; Janez Arnuš, Prvenci 25, roj. 1963 - umrl
8.	avgusta 2011; Rozalija Lenart, roj. Lenart, Stražgonjca 43, roj. 1913 - umrla 9. avgusta 2011.
podatki pravi orjaki, saj so praktično vsi veliki najmanj 10 pa tja do dobrih 15 in še več centimetrov; eden največjih med njimi, ki so ga Korpičevi čisto iz radovednosti stehtali, pa je imel kar dobrih 750 gramov!
Vsi, ki so pomagali pri čiščenju ribnika, so najdene velikanske potočne škržke za čas akcije previdno polovili in spravili v posodo z vodo, po koncu del pa jih je gospodar Zvonko spet vrnil v njihovo naravno okolje ribnika.
Zanimivo je, da je potočni škržek zelo natančen pokazatelj čistosti vode; je namreč zelo občutljiv na onesnaženje in prav vedno večje onesnaževanje naših vodotokov je razlog za njegovo izginevanje. V Sloveniji je bila ta vrsta v zadnjih treh desetletjih najdena in zabeležena le na 23 najdiščih, zato lahko vsi tisti, ki jih zanima videti, kakšen je orjaški potočni škržek, zavijejo kar do Korpičevega ribnika v Dravcih.
M. S.
Napoved vremena za Slovenijo
Zvonko Korpič je bil nad pa tudi sicer, po uradnih

velikostjo potočnih škržkov, ki živijo v njegovem ribniku, zelo presenečen; podatkih, so res nadpovprečno veliki.
Česevzdigujejozjt -Mitoza dež znak.	utrajpredse 15/28 .	dm megle \ 15/28 14/26	vzrak)fJ^ 16/27 V, i?
r* 12/21 18/28 Uv/ o P '	13/24 O 16/28 .'O	15/27 |	
Crs 19/29		CvJ	
r O ^^ ~20/271 \ J/ s \	t-tvir 15/25 C!? ---^21/28\/	16/26 f^S	X 17/28 /fci
Danes bo večinoma sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah nekaj nizke oblačnosti. Popoldne bodo v hribovitem svetu nastale posamezne kratkotrajne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, na Primorskem okoli 19, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem okoli 30 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno in spet bolj vroče.
Foto: SM