NO. 20
Ameriška Domovina
*jV*ei* I <=.<* Ill— HOTVtP
AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 30, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
”111^H-
ŠTEV. LX — VOL. LX
Washington dokazuje, da je George Kennan v Beogradu potreben
Tam bo lahko zasledoval delo “nevtralcev,” pa zvedel tudi za skrivnosti izza železne zaves'e.	<
WASHINGTON, D. C. — Politična javnost v prestolici je bila tako začudena nad imenovanjem prvorazrednega poznavalca komunizma diplomata G. Kennana na tako drugorazredno diplomatsko mesto bot je Beograd, da je administracija takoj začela razlagati nagibe, ki so jo pripravili do tega koraka. V obrambi svojega sklepa sicer trdi, da Jugoslavija ni več tako zanimiva kot domovina razkolni-škega komunizma, kot je bila nekdaj, da pa je Beograd postal mesto, kjer se kuha na debelo nevtralna politika. Tito se je s svojo idejo o nevtralnem bloku kolikor toliko vendarle uveljavil v Aziji in Afriki in ima prijatelje tam, kjer jih Amerika nima. Dalje ni Tito tako daleč skregan z Moskvo in Peipingom, da bi od tam ne mogel zvedeti stvari, ki do njih ne morejo diplomatje iz kapitalističnih držav.
Vse to sc bo gotovo dobro zdelo Titu in njegovim diplomatom, toda pušča odprto še ce!0 vrsto vprašanj, na primer: 2a železno zaveso je že toli-
v svoje strokovne govore vple-ko razkolništva, da človek ne tali tudi politična vpia-anja,
ve, kdo je razkolnik in kdo ni; nb je Moskva razkolnik za Peiping, ali je Peiping razkolnik za Moskvo? Ali pa je teorija o razkolništvu le plod do-h^djije, kot to trdijo bivši u-tdedni komunisti, ki so se naveličali rdeče tovarišije.
hudi namigovanje na nevtralni blok je zgubilo na vrednosti, odkar se ideja o nevtralni skupini držav ni ravno dobro obnesla na jesenskem zajedanju Združenih narodov. Obenem se ne da zanikati zanimivo dejstvo; čim bolj Tito vprje, da je neodvisen v svoji notranji in zunanji politiki, tem bolj dokazuje z dejanji, dn posnema tovariše v Mosk-v'- Ali pa morda Moskva posnema njega?
Za imenovanjem diplomat?
• i-Kennana za poslanika v ■Beogradu se morajo torej skri-Vati čisto drugi nagibi.
■---—o------
Finletter imenovan za poslanika ZDA pri NATO
Washington, d. c. —
Predsednik Kennedy je v so-boto imenoval Thomasa K.
fetter j a, letalskega tajnika y rumanovi vladi, za poslanici Združenih držav pri Severno atlantski obrambni zvezi v Parizu.
Pmletter je prevzel težko na-0ft°, da utrdi vezi med članicami NATO, kj so v zadnjih le-1 začele očitno popuščati.
>OU)WAVfc.
Vremenski
prerok
pravi:
Novi grobovi
Frank Stemberger
V soboto zjutraj je preminul na svojem domu 72 let stari rojak Frank Stemberger s 8613 Rosewood, Ave., doma v Verbavi na Dolenjskem, odkoder je prišel pred 45 leti. Bi? je navdušem delavec na društvenem in narodnem polju. Bil je član Društva Naš Dom št. 50 SDZ, Društva Tabor št. 139 SNPJ, ABZ št. 160, ter Društva sv. Imena. Zaposlen je bil pri American Steel & Wire Go. do leta 1955, ko je šel v pokoj. Poleg soproge Jennie, roj. Valencie, zapušča hčeri Sylvio Hazlett in Emily Weiler, sina Victorja R., vnuke in pravnuke ter brata Ral-pha in Jožeta (v starem kraju). Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, potem na Kalvarija.
-----o----
Generali in admirali so prišli pod cenzuro
Prepovedano jim je se spuščati v njihovih javnih govorih v politična vprašanja.
WASHINGTON, D. C. — Pod Eisenhowerjevim režimom je že kar prišlo v navado, da so generali in admirali
nad čemur se je najbolj jezi-o državno tajništvo. Vsi vojaški govori so bili namreč krepko protikomunistični.
Kennedyeva administracija je pa takoj prve dni vpeljala pravo cenzuro za vse govore odgovornih uradnikov fede-lalne uprave, ki jo vrši državno tajništvo. Tako je admiral Burke moral popolnoma predelati vsebino nekega svojega predavanja, dasiravno je šef jomorskih operacij. Podobna usoda je doletela govor gene-ala White, ki je šef štaba za /ojno letalstvo, časnikarji ni-m dobili pravice, da govorijo s pilotoma, ki sta se vrnila iz ruske ječe.
Zato pa drži Kennedyev tiskovni šef Salinger vsak dan kar dvakrat kratke tiskovne konference s časnikarji. Mož oa ni točen in govori izredno nitro. Vse to ne ugaja časnikarjem, posebno zamude jim hodijo narobe, ker kasnijo s wojimi poročili. Ne pritožijo se pa pri Kennedyu, kajti tudi predsednik sam je znan kot zamudnik iz navade.
Delno oblačno, naletavanje sneSa- Najvišja temperatura 22, najnižja 7.
Edward Murrow vodnik ameriške propagande!
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je izbral za vodnika Informacijske službe Združenih držav (USIA) Edwarda R. Murrow, znanega radijskega in televizijskega komentatorja za Columbia Broadcasting.
Murrow ima v svojem poslu 20 let sibušnje 'in je znan kot eden najsposobnejših na svojem polju. V dosedanji službi je imel okoli $200,000 letne plače, v novi bo dobil komaj desetino tega.
Pod njegovim vodstvom bo med drugim “Glas Amerike,” radio oddaje v angleščini in celi vrsti tujih jezikov po vsem svetu
Hruščev in Kennedy se bosta spomladi nemara le sestala
Poslanik Združenih držav pri Združenih narodih Stevenson je dejal, da bi Kennedy pozdravil priložnost “seznaniti se” s Hruščevim.
WASHINGTON, D. G. — Izjave Kennedya pred volivno zmago in po njej, pa tudi po prevzemu vodstva dežele so kazale, da se hoče novi predsednik izogibati osebni diplomaciji in razgovorom “na vrhu,” ki so prinesli lani svobodnemu svetu tolik neuspeh. Sedaj se je pokazalo, da bo do sestanka med Hruščevim in Kennedyem morda v marcu ali kasneje v letu le prišlo. Adlai Stevenson, poslanik ZDA pri Združenih narodih, je izjavil, da bi predsednik Kennedy pozdravil priložnost se osebno spoznati s Hruščevim. Pri tem je mislil na to, če bi se Hruščev zopet osebno udeležil zasedanja glavne skupščine ZN v marcu, kot se ga je lani v septembru in oktobru.
Kennedy je na tiskovni konferenci dejal, da o čim takem nima nobenih uradnih sporo-il iz Moskve. Izpustitev ameriških Igtalcev zajetih po sestrelitvi letala RB-47 v pre-telMetm stoletju nad Barensto-vim morjem severno od Sov-jetije je brez dvqm(a odstranili eno izmed ovir za sestanek. Teh je kljub temu še več, saj komunistični blok ščuva in povzroča nemire tako v Afriki kot v Aziji in Ameriki. Ti privedejo lahko do manjšega ali tudi večjega oboroženega spopada.
Hruščev je na poti po Ukrajini, kjer hoče osebno dognati vzroke slabe lanske letine. Moskovsko časopisje je objavilo Stevensonovo izjavo, brez komentarja, brez dvoma čaka, kako se bo Hruščev odločil.
če bi Hruščev le ne prišel v New York na zasedanje Združenih narodov v marcu, trdijo, da ni izključeno, da ne bi napravil Kennedy kratkega o-biska v Evropi pri vodnikih zavezniških sil, pa se ob tej priložnosti sestal v Ženevi ali v Berlinu tudi s Hruščevim.
Trenutno še ni nič jasnega, vsekakor pa je vidna težnja in pripravljenost za sestanek Kennedya in HrušČeva. O taki
Poslanik v Kongu na pati domov na posvetovanja!
LEOPOLDVILLE, Kongo,— Poslanik Združenih držav Clare H. Timberlake je bil pozvan domov na posvetovanja. Odpotoval je včeraj in bo verjetno ostal v Združenih držav en do dva tedna.
Položaj v Kongu se med tem slabša iz dneva v dan. Egipt, Maroko in Indonezija so se dokončno odločili odpoklicati svoje čete v okviru ZN iz Konga. Glavni tajnik ZN Hammarskjoeld išče čete v drugih državah, pa doslej brez posebnega uspeha. Vrhovni poveljnik čet ZN v Kongu Irec McKeown trdi, da mora imeti najmanj 20,()(}() mož, da bo mogel opravljati' najnujnejše naloge.
Za sredo je sklican Varnostni svet na razpravo o položaju v Kongu. Na eni strani mu bo predložena pritožba kongoške vlade proti Egiptu, na drugi pa pritožba držav, ki priznavajo Lumumbo za zakonitega predsednika kongoške vlade proti postopanju z njim.
------o----
Na smrt obsojeni fantič predmet zanimanja javnosti
OTTAWA, Can. -t- Preteklo soboto je bil v Sudbury obsojen na smrt z obešenjem 14 let stari Anthony Wayne Yensen, ker je umoril mater treh otrok v preteklem septembru.
V parlamentu je bil stavljeno pravosodnemu ministru vprašanje, ali misli predložiti spremembo kazenskega zakona, ki sedaj omogoča tudi smrtne obsodbe še na pol otrok. Minister ni dal nobenega jasnega odgovora, kljub temu ne dvomi nihče, da sodba ne bo izvršena, ampak bo fantič pomiloščen na dosmrtno ječo. Podobno se je zgodilo lani z mladoletnim Ste-venom Murrayem Truscott, ki je junija 1959 posilil in umoril 12 let staro deklico. Namesto na vešala, kot je določala sodba, je šel v dosmrtno ječo.
— Okoli 67 odstotkov odraslih Amerikancev nosi očala.
KITAJSKA SE ODLOČILA ZA POČASNEJŠI KORAK!
Komunistična kitajska vlada je popustila v svojih naporih za “veliki skok naprej,” ki naj bi ji pomagal čim preje ujeti svobodni zahodni svet v gospodarskem razvoju, r- To je brez dvoma le začasno, da si dežela pomaga iz sedanje stiske.
HONG KONG. — Po dveh letih skrajnih naporov za “veliki skok naprej" in za povezavo vsega prebivalstva v komunah, je vlada komunistične Kitajske uvidela, da je začasno treba v prizadevanjih za komunizacijo malo odnehati in dovoliti ljudstvu, da pride do sape. V vrsti odredb je vlada omejila napore za industrializacijo in se začasno o-mejila na ohranitev in utrditev pridobljenega, posebno važnost skuša posvetiti kakovosti izdelkov in ohranjanju strojev in drugih tovarniških naprav. Komune se lahko dele v manjše kmetijske zadruge, ki so še vedno lastnice vsega premoženja, vendar pa lahko dajo posameznim članom manjše kose zemlje v lastno obdelavo. Ti lahko rede tudi po kakega prašiča in perutnino. Na ta način pridelano hrano lahki sami porabijo, ne da bi jim bil zaradi tega zmanjšan delež, ki jim gre iz skupnega pridelka.
Nova gospodarska politika Kitajske ni v komunističnem svetu nič novega, je le dokaz, da je prišla dežela v resne težave in mora za njihovo odstranitev iskati novih poti.
Podobno je Lenin uvedel, ko je nastopila v letih 1923-25 velika lakota v Rusiji Novo ekonomsko politiko, v kateri je dal kmetom pravico do svobodne obdelave zemlje in do pridel. kov, prav tako je odstranil vrsto ovir razvoju obrti in trgovine. Ko Se je gospodarski položaj v Rusiji popravil, se je Stalin vrgel z novo ihto v komunizaitijo. Preje dovoljene svoboščine (NEP) so bile preklicane in začela se je kolektivizacija kmetov, ob katere žrtvah celo sam Stalin ni ostal miren.
Podobno kot tedaj v Rusiji, sta stiska in lakota prisilili sedaj rdeče oblastnike na Kitaj-sikem k popuščanju. Kako dolgo bo to trajalo, zavisi od časa, ki je potreben za izboljšanje razmer.
Zadnje vesti
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Med vojaštvom predsednika Kasavubuja in onim, ki podpira bivšega predsednika Lu-imimbo, je prišlo do bojev v Vzhodni pokrajini, ki je sicer glavno oporišče pristašev Lu-mumbe.
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Gen. Humberto Delgado, vodnik uporniškega gibanja proti sedanji potrugalski vladi, je naročil kap. Galvao na ladji
na
Iz Clevelanda in okolice
l
K molitvi—
Člani Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu so vabljeni nocoj ob sedmih v cerkev k molitvi sv. rožnega venca za pok. Franka Stemberger, jutri pa k pogrebni sv. maši.
Samo še en dan—
Imigracijske oblasti opozarjajo vse nedržavljane, da je samo še jutri čas za prijavo naslova, kot je po zakonu določeno. Kdor se ne bi prijavil, ga lahko zadene občutna kazen in še izgon iz dežele.
Kdo je izgubil—
Včeraj je bila najdena v dvorani pod cerkvijo sv. Vida denarnica z nekaj denarja in ključi. Kdor jo je izgubil, naj kliče ON 1-3777.
Odbor za 1. 1961—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima za 1. 1961 sledeči odbor:	duh. vod. msgr.
L. Baznik, predsed. Marion Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0782, blag. Frances Macerol, zapis. Pauline Stampfel, nadzor. Frances Novak, Josephine Ambrožič in Dorothy Strniša, red. Julia Slogar, za mlad. dej. Frances Nema-nich, za Ohio Fed. Marion Kuhar, Mary Otoničar, Frances
Macerol, Dorothy Strniša;
Santa Maria, naj ostane ^	^	y m(j
visokem morju do Hitri o pol-1 ^ in okolici dne, ko bo v Braziliji prevzel 0dbor 2a 1961_
možnosti sta se včeraj nemara posvetovala v Parizu De Gaulle in Macmillan, predsednik angleške vlade, ki je prišel za konec tedna obiskat De Ganila in se posvetovat z njim o perečih mednarodnih vprašanjih.
Zah. Nemčija izdeluje načrt za pomoč tujini: S bilijonov dolarjev lokom prihodnjih 10 let
BONN, Nem. — Nemška vada izdeluje načrt, kako bi tekom prihodnjih 10 let dala tujini podpore v znesku 6 bilijonov dolarjev. Z ozirom na težave, ki jih ima Amerika s svojo plačilno bilanco, bo prevzela nekaj ameriških načrtov o podpiranju, ki jih naša federalna administracija ne 'misli nadaljevati.
Načrt bo moral biti uzakonjen; verjetno ga bo nemški parlament tudi kaj spremenil. Pri tem bodo iste težave kot pri nas v Ameriki: noben parlament ne glasuje rad za zakone, ki pbvezujejo tudi njegovega naslednika; najrajše odloča o podpiranju od leta do leta. Kako bo nemška vlada prebrodila to težavo, še ni jasno. V okvirnem zakonu bo predvideno tudi 600 milijonov
dolarjev za /tehnično pomoč gospodarsko zaostalim deželam.
Nemška vlada namerava letos plačati Ameriki 1.2 bilijona dolarjev. Odplačala bo nekaj dolgov kar naprej, plačala bo pa tudi naprej precej nemških naročil za ameriško o-rožje..
Oba načrta pričata o Ade-nauerjevem političnem pogumu. Njegova vlada stoji pred volivno kampanjo, pa si vendarle upa priti na dan z zakoni, ki pomenijo precejšnje breme za nemško gospodarstvo. Vse omenjene izdatke bo namreč moral kriti z najemanjem posojil, le nekaj malega bo plačano iz fondov, ki izvirajo še iz dobe Marshallovega plana.
Pilot Powers tud] upa na skorajšnjo svobodo
NORTON, Va. — Pilot znanega letala U-2, ki je bilo lani 1. maja sestreljeno nad Sverdlovskim v ZSSR, je pisal svojim staršem v Norton, Va., da upa, da jih bo kmalu videl, toda da ne smejo biti pre-optimistični.
Powersovi starši mislijo, da je njihov sin že zvedel, da je Hruščev poslal v Ameriko oba pilota z bombnika RB-47 in da mu to daje upanje, da bo tudi on prišel kmalu na svobodo.
V državnem tajništvu nočejo dati o tej zadevi nobene izjave.
------O-------
Dobili smo novo človeško pravico: do alkoholnih pijač!
WASHINGTON, D. C. — Na nekem našem letališču v Turčiji je naš komandant prepovedal vojaku “vporabo alkoholnih pijač.” Stvar je prišla pred vojaiško sodnijo, od tam pa na vojaško prizivno sodišče, ki je razsodilo, da komandant ni imel pravice, da z uradno avtoriteto vzgaja vojake v abstinenci.
Prepove jim lahko alkoholne pijače aamo takrat, kadar to zahteva “vojaška potreba.” Civilisti bodo gotovo poskrbeli, da ta pravica ne bo ostala rezervirana samo za vojake.
oblast novi predsednik Janio Quadros. Ta mu je obljubil, da bo Santa Mariji dovolil, da nemoteno izkrca potnike v katerem i z m e d brazilijskih
pristanišč, ne da bi se ji bilo bati, da jo zadrže.
PARIZ, Fr,— Paul Henri Spaak bo danes odstopil kot glavni tajnik NATO in se vrnil v politično življenje Belgije. Spaak je bil nekdaj vodnik belgijskih socialistov.
TOKIO, Jap. — Peipinški radio je objavil, da so čete Konga Le zavzele Muong Hien na poti iz Vientian v Luang Pra-
Glasbena Matica ima za 1. 1961 sledeči odbor:	predsed. John
Perencevic, 1. podpredsed. June Price, 2. podpredsed. Frank Ivančič, taj. Cecilia Valencie, 19315 Muskoka Ave., IV 1-1439, blag. Josephine Bradach; razsodišče: Carolyn Buda n, Frank Ivančič, Mollie Frank, Edward Kenik, Cecilia Valencie, June Price; knjižničarki Marie Babbitt in Cecilia Valencie, garderoba Josephine Bradach in Mollie Frank, nadzor. Carolyn Bu-dan, Ann Safred in Donald Ja-cin. Za letošnje leto ima GM na
sporedu 5. marca koncert, 5. no-
bang v Laosu. Pri tem je bilo ! vembra o	“Hoffmanove
baje 40 vladnih vojakov mrt-; pripovedke>, vih in ranjenih, 121 pa zaje-
tih.
Država Georgia popušča v boju proti integraciji
ATLANTA, Ga. — Guverner države Georgia je dal o-dobriti po državni zakonodaji vse zakone, ki jih je napovedal za obrambo segregacije proti stališču federalne administracije in vrhovnega federalnega sodišča.
Novi državni zakoni dovoljujejo volivcem posameznih šolskih okoliščev, da z referendumom odobrijo sklep šolske uprave, da se pouk v javnih šolah ustavi, da beli otroci ne morejo biti prisiljeni, da hodijo skupaj s črnimi v iste razrede itd.
Besedilo novih zakonov je vzeto iz podobnih zakonov, ki sta jih sklenili državi North Carolina in Virginia in ki proti njim ni nastopila federalna administracija in jih tudi ni o-sporavalo Vrhovno zvezno so-dšče.
Novi zakoni so veliko popustljivejši od prejšnjih, ki so integracijo ovirali, kjerkoli so le mogli. Sedanji zakoni bolj branijo segregacijo, kot napadajo integracijo.
Zopet letalska nesreča: 6 mrtvih
AMAGANSETT, N. Y. — V soboto se je na preskusnem poletu ponesrečilo B-707 jet letalo American Airlines. V letalu so bili trije letalski učitelji in trije učenci. Vseh šest je mrtvih.
Velikansko potniško letalo 707 ima prostora za 179 potnikov. Dvignilo se je z Idle-wild letališča, pa kakih 100 milj zahodno od tod v lepem vremenu padlo v morje.
-----o----
Muzej na Antarktiki
Na kraju, kjer je polarni raziskovalec Scot, pred pol stoletja postavil prve kolibe, so začeli graditi muzej, posvečen raziskovalcem Antarktike, še, vedno malo znane polarne celine. Muzejski ga gradi novozelandsko antarktično društvo, bo hranil predvsem predmete, ki so jih uporabljali antarktični raziskovalci.
TELEVIZIJA PO SVETU
Po podatkih UNESCO se je število televizijskih naročnikov po svetu zvišalo na 94 milijonov .Lastno televizijo ima 66 dežel s skupno 1953 oddajniki.
Ameriška Domovina
•/!■/%/» *:	>IO rv% I
mJSKSeaa
6117 St. Glair A ve. — HEnderson 1*0628 *— Cleveland 1, Ohia
National and International Circulation
PubUebed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Ptfeliaher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; 94.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 month* Friday edition $3.00 for one year
83
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 20
Mon., Jan. 30, 1961
Gradovi nad oblaki - v starem kraju
Nekateri ameriški turisti slovenskega rodu so tako zaljubljeni v Tita, da kar ne morejo pozabiti, kako imenitno so se imeli v starem kraju, ko so poleti obiskali svojo domovino. Kar naravnost trdijo, da jim je Tito že ustvaril “gradove nad oblaki.” Poglejmo, kakšni so na primer ti^grado-vi v Ljubljani, tako kot so opisani v ljubljanskem “Delu” 25. septembra lani.
Za ta dnevnik ni “nobena skrivnost,” da je že 1. 1959 ostalo v Ljubljani nedovršenih — reci in piši — 4,000 stanovanj! Do tega je prišlo, ker so planirali zidavo brez glave. Niso računali s tem. da jim lahko zmanjka gradbenega materijala, od cementa do stekla. Letošnje !eto^ so se pojavile nove težave. Zmanjkalo je denarja. Že začetkom 1. 1959 so se posušile blagajne občinskih skladov. Tudi industrija ni vtaknila v stavbeno gibanje okoli 1.2 bilijona dinarjev, kot je napovedala, ker jih pač ni imela. Zmanjkalo je tudi navdušenja med mnogimi reflektanti na nova stanovanja. Kako tudi ne? Ako živiš v stanovanju, ki sicei ni kaj prida vredno, pa stane na mesec par dolarjev, v najslabšem slučaju $10, kaj se boš potem brigal za novo stanovanje, ki bi bilo v vsakem slučaju veliko dražje.
„Tisti, ki so naročili nove stavbe, se za vse niso nič zmenili. Zidali so kar “na up.” Tako so prišla stavbena podjetja naenkrat do terjatev, ki gredo v bilijone dinarjev, in ki niso poravnane. Zmanjkalo jim je denarja, morala so ustaviti dela na napol dodelanih stavbah: Tako so na primer zastala vsa dela na treh nebotičnikih, ki stojijo med Ljubljano in Savo. Tako je bilo ljubljansko stavbeno gibanje zavoženo že koncem !. 1959 in se položaj ni zboljšal tekom 1. I960. Strokovnjaki namreč trdijo, da se da nabrati v Ljubljani denarja komaj za kakih 2,000 stanovanj na leto.
Kakšno naj bi bilo povpraševanje po stanovanjih? “V Ljubljani je približno 10 do 12 tisoč družin, ki še £akaio na rešitev stanovanjskega problema,” pravi “Delo.” To se pravi tretjina Ljubljančanov je brez pravega stanovanja, se morajo potikati v takih, ki bi se jih rajše znebili danes kot jutri. Položaj se torej ni bistveno zboljšal od 1. 1952, ko je magistrat tudi trdil, da tretjina Ljubljančanov živi pod streho ali v kleteh.
Ako bi torej za te reflektante hoteli postaviti po 2,000 stanovanj na leto, bi za zadnje bila postavljena šele čez 6-7 lea! Kam naj gre pa med tem prirastek na prebivalstvu? Da bo težava še večja, je treba vpoštevati, da postavljajo v Ljubljani vsako stanovanjsko hišo po par let. Zato pravi “De'o,” da so stanovalci kar zadovoljni, “če bo stanovanje vseljivo šele čez 3-4 leta.”
Ako je torej stanovanjska stiska tako huda, zakaj lju dje bolj ne pritiskajo na nove hiše? Odgovor leži na dlani: treba je samo pomisliti, kaj stanejo nove hiše. Zopet bomo navedli uradne številke ljubljanskega stanovanjskega sklada, ki so objavljene v “Delu” 26. oktobra. Urad navaja sledeče “orijentacijske cene” za posamezne vrste novih stanovanj:
samska soba v izmeri okoli 10 kv. metrov din. 600,000 garsonjera	20	1,200.000
enosobno stanovanje	32	1,920.000
dvosobno stanovanje	52	3,100.000
trisobno stanovanje	70	4,200.000
Kdor si hoče zasigurati tako stanovanje, dobi lahko 60% posojila, 40% mora pa sam prispevati k stroškom. Ako hočeš, torej dobiti po nekaj letih svojo sobo, moraš že sedaj po-položiti na mizo 240,000 dinarjev, pri trisobnem stanovanju par kar 1,680,000. Razumemo, da si le redkokdo more dovoliti luksus, da bi prišel do posesti takega “gradu v oblakih.”
11.
Kako pa postavljajo v starem kraju druge stanovanjske zgradbe?
V Ljubljani so zvedeli, kako lepo uspevajo v Ameriki moteli. Zakaj jih ne bi imeli tudi v starem kraju? Že 1. 1958 so mislili na to, toda šele spomladi 1959 je Investicijska banka pozvala interesente za posojila za motele. Predpisala je tudi, da morajo biti moteli “preprosti in ceneni. Gostu naj bi preskrbeli zgolj streho nad glavo, z garažami in majhno zajtrkovalnico. Motel naj bi bil namenjen samo poletni sezoni, nekako od 15. aprila do 15. oktobra. Do maja 1959 se je prijavilo šest reflektantov za posojila, banka je odobrila štirim za motele v Kranjski gori, Mednem, Otočcu pri Novem mestu in Postojni. Posamezne skupine motelov naj bi stale od 31 do 49 milijonov dinarjev.
Sedaj so se začele težave. V Postojni niso imeli gradbenega materijala, stvar se je zavlekla. V Otočcu niso mislili, kam naj speljejo kanalizacijo, morah so jo izkopati pod novo avtocesto, kar je podražilo projekt. V Kranjski gon so imeli v načrtu kar “odprte garaže,” motel je bil pa tako slabno planiran, da bi bili gostje v njem pozimi zmrznili. Morali so napraviti nov načrt, kar je povišalo stroške od 34
na 68 milijonov dinarjev. Največji cirkus je bil v Mednem. Tam so šele pri izvrševanju načrta ugotovili, da teren ni pripraven za motel. Manjka tudi ipitne vode, križ je s kanalizacijo. To je načrtnikom najbrže vdahnilo idejo, da bi pri motelu, v Mednem postavili še restavracijo za okoli 200 gostov, da “bi Ljubljančani lahko hodili na izlet.”
In kaj je rezultat takega postavljanja “gradov v oblakih”? Moteli razen tistega v Otočcu še danes niso gotovi, stroški so narastli za več kot 100%, banka pa noče dati dodatnih posojil. Moteli bi bili morali biti vporabni že koncem pomladi 1959. Kdaj bodo, nihče ne ve. Tako tiči v nedovršenih štirih motelih na desetine milijonov izposojenega denarja brez vsake koristi, je mrtev kapital.
Vse to so izvrtali radovedni časnikarji, investitorje vse to nič ne skrbi, saj niso odgovorni ne s svojim premoženjem, ne s svojimi dohodki, ne s svojo službo.
Letošnji turisti bodo v starem kraju lahko vsaj ogledovali te “gradove nad oblaki,” seveda, ako jim zagrizenost ne bo zalepila oči.
imiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
PennsyIvanski prepihi
(Poroča Majk)
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pittsburgh, Pa. — Do leta 1933	* SODISČA ALLEGHENY
je stala naša valuta (dolar) na | OKRAJA PREUREJAJO. — že
zlati podlagi. Toda mednarodne razmere po prvi svetovni vojni, v katerih bo vodile države druga proti drugi nekontrolirano gospodarsko in trgovsko tekmovanje, so* končno začele občutno ujedati naše narodno gospodarstvo. Sama zlata podlaga dolarja ni mogla preprečiti gospodar ske depresije. Rooseveltova administracija še le je odločno posegla v naš denarni sistem. Ukinila je doma zlato podlago dolarju in ceno zlatu je: dvignila z $20. na $35. za unčo. Zlatnike, /kakor tudi vse bankovce, ki so nosili tiskano garancijo, da so plačljivi v zlatu bo vpoklicali in novi bankovci od tedaj naprej niso in ne nosijo več tiskane garancije o plačljivosti v zlatu. To se je uvedlo doma. Za zunanji svet pa je ostalo jamstvo o plačljivosti v zlatu. To .zadnje, je zadnje dve leti povzročilo, da se je: “izcedilo” iz Amerike toliko zlata.
Novi gospodarski sistem, je počasi začel oživljati naše gospodarstvo. Počasi je šlo — a šlo je na ibdje. Druga svetovna vojna je gcEpodarsko upropastila Evropo in več in manj ves ostali svet. Izšli smo iz vojne kot zmagovalci in razdejanje nas ni doseglo, kakor je n. pr. Evropo in velik del Azije. Zadnja vojna je uničila za celo desetletje tudi vsako tujo gospodarsko konkurenco proti predvsem še deželam, ki so bile krive zadnje svetovne vojne in nas napadle, smo na široko odprli naše žepe in kašče. S tem so si opomogli. V zahvalo zato, zdaj že občutljivo konkurirajo proti nam v trgovini in povsod. Naše industrije to konkurenco že zelo občutno čutijo. V Washingtonu bi bili morali stati v tem oziru na straži. Treba je bilo, da bi bili uvedli nove določbe in predpise za marsikaj, kot n. pr. glede izvažanja kapitala in zlata iz dežele in za uvoz tujih izdelkov in blaga v deželo, kar n. pr. izpodjeda trg naši domači proizvodnji. Brez prave in gotove kontrole smo vozili v tem Oziru in radi tega tudi že čutimo posledice.
Zdaj je nastopila nova vlada, ki ji	načel ju j e demokratski
predsednik iz vrst mlajše generacije. Tako so tudi skoro vsi načelniki raznih zveznih izvršnih oddelkov. Novi mladi ljudje, z novim sodobnim gledanjem in razumevanjem na razmere in svet. Večinoma so to možje, ki so se kot fantje in možje borili v armadi na raznih frontah po svetu v zadnji vojni. Zdaj dozoreli možje v najboljših moških letih. Pred njimi pa stojij-io tisočere nove sitnosti in težave vseh vrst domače in tuje.
Na novo administracijo je zdaj prva in glavna skrb ureditev gospodarstva in domačega ognjišča. Poskrbeti je treba, da bo naše gospodarstvo doma uspevalo, da bodo brezposelni, katerih je zdaj kakor pravijo že nad šest milijonov zopet prišli do dela in zaslužka. To je za enkrat najpotrebnejša pa tudi najtežja naloga. Preureditev bo zahtevala gotovih žrtev, ter sodelovanja od nas vseh.
par zadnjih let se je tu in tam čulo ugovore proti redu in sistemu, po katerem se upravlja in vodli okrajna sodišča našega Allegheny okraja. Z ugovori so prihajali tudi razni nasveti, v katerih je bilo tu in tam nekaj dobrega, v nekaterih pa nič. Pravilni in praktični nasveti za take ustanove, kakor so sodišča, morejo priti le. od tozadevnih izšolanih in sposobnih strank, ki so v pravnih zadevah in poklicu doma. Zato so se obrnili za nasvet in priporočilo glede izboljšanja reda in sistema naših sodišč na znano pravniško in sodno vzgojno ustanovo “The Institute of Judical Administration” na newyorški univerzi. Ta je določila skupino tozadevnih strokovnjakov, ki so preiskali potrebe naših okrajih sodišč in so sestavili posebno poročilo, v katerem pravijo, da naš Okraj potrebuje najmanj vsaj pet na-daljnih sodnikov, za točno in hitrejše poslovanje sodišče. Naša sodišča so preobložena s tožilskimi slučaji in ni malo slučajev, da se včasih vlečejo pravde do blizu treh let, predho so končane. Premalo sodnikov je, slučajev pa več in več in vse zaostaja. Omenjena ustanova daje v svojem poročilu celo vrsto priporočil, kako naj se spremeni ves sistem. Predvsem svetuje:
1.	V civilnih tožilskih slučajih je treba hitreje poslovati in iste zaključevati.
2.	Nastavi naj se poseben upravitelj sodišča, katerega dolžnost naj bo paziti in skrbeti, da se shmčaji brez pravih potreb ne zavlačujejo z odlaganji.
3.	Nastavitev pet nadaljnih sodnikov.
4.	Povečanje in razširjenje področij okrajnih sodišč.
5.	Us#avi naj se in prepove obiiskavanja sodnikov po odvetnikih ali drugih, tekom časa trajanja kriminalnih slučajev.
T0 pravijo, bo mnogo pospešilo potek in odpravljanje tožil-stkih slučajev. Kako trdijo in navajajo zdaj, je bilo koncem julija lanskega leta na naših okrajnih sodiščih nad 6,000 tožilskih slučajev, ki so čakali rešitve in zaključka. Število se pa veča naprej, pravijo. Zat0 je preureditev, ki naj pospeši potek procesov na naših sodiščih nujno potrebna.
* DRUGE VESTI IZ NASE ZAPADNE PENNE. — Teh je do ti. Nekaj dobrih, največkrat pa veliko slabih. Ta zapadni kot pogostokrat imenujejo “Tri-State Area.” Je to pokrajina, ji je razdeljena in razmetana v področja treh držav, ki mejijo med seboj. To so naša “Panslo-vanija,” za zapadu država Ohio, od juga gori pa ima kakor zabodeno konico med Ohio in Penno država West Virginia. Tako ima pač razmetana svoje doline, bregove, ride in hribe po tem kraju naša majlka Zemlja. Ugovarjati preti temu se ne splača, to mi lahko ve rj am te. Treba jo je vzeti kakor je.
Nc stopimo k vestem, kaj je bilo kaj novega zadnje tedne v teh krajih? V Youngstownu,
ki je precejšno industrijsko mesto tik ob meji naše zapadne Perme, so kar na lepem oropali podružnico od “Mahoning County National Bank” ki posluje na Boardman Plaza. To so izvršili na 19. dec. 1.1. in odnesli so roparji najbrže še več kakor lani, ko so pred malo manj kakor enim letom 11. jan. 1960 odnesli $74,589. Rop s0 izvršili trije maskirani roparji na način, da so prišli na dom bančnega uradnika, ki je imel ključe od blagajne na banki. To je R. A. Macaulay, ki so ga zvezali 'in grozili njegovi družini. Macaulay se je prav v tistem času vrnil iz Clevelanda z družino. Ko so vstopili v dom so jih v istem hipu pozdravili trije maskirani roparji. Macau-laya so zvezali in njegovega sina. Zagrozili, če jim ne da ključa od banke in ne pove prave kombinacije od varnostne bla gajne na banki, da se bo slabo godilo njemu 'in njegovi družini. S stene so potrgali telefonske žice. Le eno so spregledali, ali niso opazili, da je bil telefon napeljan tudi v spalno sobo in po tem je Macaulayeva žena obvestia policijo. A vse je bilo prepozno. Rop go izvršili in pobegnili. To banko so zdaj že v tretjič oropali, kakor pravi poročilo.
- Blizu Ridgway v Ellk Coun ty je neki lovec ustrelil 44 let staro Mrs, Amelia Smith. Kdor koli je b'it tisti lovec se je moral ustrašiti in ustreljeno ženo zavlekel v grmovje in pobegnil brez sledu. Soprog ustreljene in njena dva sinova so našli mrtvo mater v gošči. Oblasti zasledujejo, a doslej še brez uspeha.
Tekom odprtega lova na srne sadnjo jesen v tej zadnji sezoni je bilo devet lovcev ustreljenih. V vsej lovski sezoni na vse vrste divjačino od septembra pa do božiča pa je bilo ustreljenih na lovih v vsej naši državi 26 oseb. To so lovske nezgode. Ali je lovski šport vreden toliko žrtev? Po mojem ne.
— Kakor povest o kozlu v zelniku se sliši vest, da je bil v Wellsburgu, W. Va. pred okrožnim sodiščem mirovni, sodnik neki Angelo Ciceolella, kateri je baje priznal, kakor pravi vest, da je poneveril okrog $20,000 od državnih skladov. Trdil pa je, da je vse povrnil, a vseeno, okrožni sodnik J. J. O’Brien ga je postavil za pet let pod sodnijsko nadzorstvo. Ciceolella je seveda ob službo sodnika. V afero pa pravi vest, da je bilo zaple tenih cela vrsta raznih okrajnih in krajevnih uradnikov, čuvanje “zelnikov” res ni zaupati vsakemu!
* PREDPUSTI NEKDAJ IN ZDAJ. — Na svetu se vse; spreminja, pa se spreminjajo (in mnoge iso se že) tudi Stare navade in običaji. Stare naselbine in naselja izginjajo na ljubo zahteve za širše ceste in vse raznih prostorov. Okrog našega “Špitoburga” so celo naši hribi, grebeni in ride dobili druga lica. Pridejo komisije s svojimi inženirji, pregledajo okolico in izrajtajo, kako je treba odrezati zdaj temu hribu, zdaj drugemu njegovo “puklo” in napraviti več prostora za auto ceste in čez par let se tako zgodi. Pokrajina pa dobi drugo lice. Kakor se spreminjajo pokrajine in okolice, tako se in še hitreje se spreminjajo stare navade in običaji. Pred 70 in 60 leti so ob predpu-stih po našem Butlerju, Hat-fieldu in tod pele harmonike, da je bilo veselje. Od vse povsod so prihajali slovenski pari na 57. cesto in tamkaj iso jih zvezavali enkrat za vselej. Vezali in zvezali so jih pa pokojni č. g. Jožef Zalclkar, č. g. Janez Bezeljak, za tem č. g. Janez Kranjec, potem č. g. Janez Mertel, za njim č. č. Jožef škur in za tem pa še zdaj sedanji č. g, župnik Matevž Ke-1 be. Razen zadnjega so že vsi po-: kojni! Bog jim bodi dober, vsi ' so mnogo žrtvovali in delovali za nas vse.
Veselo je bilo veselo nekdaj o predpuSfiu. Morda zato, ker smo bili mladi. Na marsikateri

AL PA NE 1
iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
p o o Q Q_0_0_Q_Q Q_Q Q o Q_Q Q ° ° p-Q-Q 0 ° Q Q °
Saj, vem, da ne bo prav, če vdenem v moje pripovedovanje tudi Cerlklane. Nismo si bili na roke mi fantički, ker so bili Cerklančki masa poredni in prehudi za nas Meniševčke, ki smo oili bolj krotki in smo raje odnehali, če je bilo videti, da smo v manjšem. Bili pa smo navezani na Cerknico in dokler si nismo postavili samostojne republike, smo bili pod Cerknico pri obeh gosposkah: cerkveni in posvetni. Pustili pa smo jim fronkarijo, krvavo rihto in žandarmarijo, s čemer mi nismo imeli časa u-kvarjati se. Od nedeljah je prišel v našo vas sluga iz Cerknice, ki nam je pod lipo po maši pre-
svatbi sem bil, na večih tudi za tovariša.
Pa ne samo o predpustu, tudi skozi vse letne čase so se vršile poroke in svatbe. Ako se ne motim, letos bo že 58 let, odkar se je poročil tu v Pittsburghu znani rojak bivši Pittsburžan John Tu-tin z Setnikarjevo Jennie (p. d. Feekinarjeva). To je bilo na torek sv. Jerneja 24. augusta 1903. Oba bivata zdaj že od leta 1910 v Clevelandu, Ohio, kjer sta dobro znana, Mr. John Tutin, če se ne motim bo slavil na svečnico dne 2. februarja svoj rojstni dan. Iskrene čestitam k njegovemu rojstnemu dnevu in želim, da bi jih še: mnogo dočakal zdrav in čil! Take dobre in poštene slovenske korenine, kakor sta Mr. Tutin in Mrs. Tutin zaslužita, da si ju prijatelji spominjamo' ob njihovih obletnicah.
Le škoda, da nismo bližje, da bi skupaj sedli h polnim glažkom in zapeli:
“Le vivat, vivat, ven ga spij,
le vivat, ven ga spij,
pa drugega nalij!”
Pa naj velja tako, vsaj v duhu zapeta in tu zapisana ta zdra. vička vrlima Mr. in Mrs. John Tutin!
— Vsem čitateljem lepe predpustne pozdrave in polne mere predpustnega veselja in spominov!	Stari Majk,
IZ NAŠIH VRST
Chisholm, Minn. — Priložen ček je za naročnino za list Ameriška Domovina. Srečno novo leto Vam želim. Nadaljujte dobro delo za vero in narod. S prisrčnimi pozdravi Vaš
John E. Schiffner, monsignor.
H* 4* V
Toronto, Ont. — Priloženo Vam pošiljam ček za obnovo naročnine za eno leto naprej. Dnevnik Ameriška Domovina je nam vsem v družini tako zelo pri srcu, da bi ga ne mogli več pogrešati. Najlepše pozdrave vsem, Frank Levec. * * *
Geneva, Ohio. — Veste, stara sem že 83 let, pa Ameriško Domovino čitam že vse, odkar je začela izhajati. Prejmem jo vsak dan že pred enajsto uro dopoldne in vso prečitam. Se Vam zahvaljujem in želim vse najboljše!
i}:	sR	*
Brooklyn, N. Y. — Obnavljam naročnino za celo leto. žal sem malo pozna zaradi smrti brata. Zahvaljujem se Vam za vso dosedanje točno pošiljanje Z listom sem v splošnem zadovoljna. Prijazne, najlepse pozdrave vsem
Mrs. Lia Rhodes.
citat vse ukaze, katere so naši gospodarji sproti prekleli, pa vendar lepo ubogali, da (bi ne bilo zamere in kaj napek. O žegna-mju smo pa dobili naposodo kakšnega gospoda iz Cerknice, ki nam je pomagal, da se: je vse izvršilo dostojno in prav. Največkrat je prišel sam g. dekan France Kunstlj, ki se je pripeljal v lepi kočiji in z dolgo vržinlko v ustih.
Z g. dekanom si midva nisma bila nikoli prav na roke. Zameril se mi je bil neke nedelje, da nikoli tega. Kaj vem, kako je prišlo, da sem šel v Cerknico k maši, če smo imeli pa doma dve vsako nedeljo. No, takrat sem šel v Cerlknico in ustavil sem se bolj zadej blizu vrat. Spredaj, blizu oltarja, si nisem upal, ker sem vedel, da so zbrani tam domači fantički, ki bi me, gotovo oščipali in osuvali, če bi med nje zašel. Ostal sem radi tega bolj zadej med možaki, kjer sem se prav varnega počutil in tudi vedel, da bom prej iz cerkve, pred-no me najdejo fantički.
Pa komaj se je začela sv. maša, ko me neka nevidna sila, to se pravi: roka, pograbi za levo uho in me vleče naprej. Nisem se mogel ozreti, da bi spoznal sovražnika, ker rolka je bila močna in ni popustila, šla sva tudi tako hitro, da ni bilo časa, da bi ga bil brcnil v sinek, ali mu kako drugače pokazal, da se ne strinjam s takim postopanjem. Vpiti ali tuliti pa tudi ni kazalo na svetem kraju, čeprav ise mi je zdelo, da bom ob glavo, ali vsaj ob uho. Ko sva tako pr'ideiillra-la že dokaj spredaj, je roka odnehala, da sem dobil priliko pogledati nazaj, da bi videl, kdo si je upal položiti roko na me, ki nisem na vsem božjem svetu nikomer kaj žalega storil. Pogledam nazaj in vidim, da je bil g. dekan tisti, ki me je: bil “pomaknil višje” in ki je tedaj že vlekel nekoga drugega naprej. Sram me je bilo, da nikoli tega, ker sem čutil, da vsa cerkev zija vame, zmeneta, ki me: mora 'sam gospod tabant učiti spodobnega obnašanja v cerkvi. Pretipal sem uho, če je še tam, kjer sem ga imel zjutraj. Vse zdravo, čeprav me je močno skelelo. Stisnil sem se med nekaj možalkov, da nisem prišel preblizu fantičkov ter potem vso mašo premišljal o strašni krivici, ki se mi je zgodila. Hudo mi je bilo, ker sem vedel, da se ne bom mogel maščevati nad roko, ki me je mikastila po cerkvi. Sklenil pa sem, da ne bom šel nikoli več v Usto cerkev, pa če me še tako prosijo.
Dekan Kunstelj je bil Gploh zelo poreden, kadar je ustrahoval mlade nagajivce. Kadar je imel pridigo in je na prižnici opazil nemir med mlado svojatjo tam pred oltarjem, se je rado primerilo, da je pograbil za knjigo, iz katere je bral evangelij in jo je treščil med paglavce. Ce je zadela, je bolelo, ker gospod je imel močno roko.
Drugače je bil pa silno dober gospod in Cerklani so ga imeli radi. Kar jaz, pomnim, je bil tam. V župnišču ni imel pa nobene besede, kakor so mi pravili. Tam je bil gospodar hlapec Jože, katerega beseda je morala veljati, če ne je razgrajal, da je vse v krej letelo, če je Jože rekel da bodo drugi dan orali, ali opravljali to ali ono delo in je gospod dekan mislil drugače, je bil ogenj v strehi. Jože se je par-krat prikršendušil in gospod so takoj na vso moč hiteli: “Dobro, Jože, dobro, kakor misliš, da je prav.”
In o tem gospodu dekanu, ki že davno dekani' gori pri Stvarniku, bi rad eno zapisal, če mi ne bo šteto v napek. Samo zastran tiste zamere naj mi bo dovoljeno, da bom potem odpustil tisto parado po cerkniški farni cerkvi. Saj ne bom povedal nič napačnega, ampak samo to, kako je dobri g. dekan eno zagodel cerkniški posvetni gosposki, ki ga je mislila učiti paragrafov.
Torej o tem se bomo pogovorili drugič, čevam je prav tako.
Aleksander Petofi:
KRVNIKOVA VRV
ROMAN
“Da, jaz plačam. Tu je tudi denar za ostalo.”
“Tako je prav,” je besedičil krčmar. “Na njegov račun bi ga ne dal niti za naprstnik. Že vče-raj se ga je navlekel za lepo vsoto. Zadnje merice sploh ni rnogel plačati... umazan, raztrgan robec mi je dal za to.”
In krčmar nam je prinesel novo steklenico.
“Toda, prijatelj Gašper,” sem tou rekel, “ta mera je zadnja, denar mi je že pošel.”
“Saj bo dal tudi za prstan, ki ga imaš na roki.”
“Za to nič ne bo dal.”
“Zakaj ne?”
“Ker mi ne gre s prsta.” “Poizkusiva.”
“Toga ne bova poskusila.” “Verjemi ti, toda ne trudi se.” “Hm, morda ga imaš za spojin od ljubice?”
“Naj bo že, kakor hoče.”
“Pusti take neumnosti, dragi Prijatelj. Veš, kaj pravi Gvada-nyi? On pravi, da ‘ženski in ko-ftju verjeti nič ni, oba sta prepolna lažnjivosti...’ ”
Popila sva vino in se odpravita na pot. Ko sva bila na cesti, krčmar zamrmral za nama: “Dva prava ptička; ta dva se res krasno ujemata.”
Kolovratil sem dalje s svojo običajno, ravnodušno resnobo. Gašper Hiripi pa je predvajal nokaj izrekov iz svojega Gvada-nyija, nato si je potisnil kapo na oho, bil s petama ob cesto in pel:
“Imel sem še dva krajcarja, globoko pokopana,
Pa žeja me je zgrabila, bila sta izkopana.
Tako se mu godi, godi, kdor ima žejno grlo, dokler pokopališče ga ne bo požrlo.”
Pokopališče ... pokopališče ... Začel sem misliti na pokopališče.
14.
Hiripi res ni bil iz samoprid-nosti sklenil z menoj prijateljeva ... če najino zvezo smem Imenovati prijateljstvo. In zakaj ne? Ker sva bila razcapana, Potepuha in pijanca?
Bila sva si prijatelja.
Bil sem mu prijatelj, ker sem vedel, da me ne more prevarati, er nisem imel ničesar izgubiti na svetu. In da mi je on prija-toli. je dokazovalo dejstvo, da ^d mene ničesar ni mogel priča-°vati, a mi je bil vendar vdan. Hodila sva od kraja do kraja. ~H°ja naloga je bila, da sem ^čmi poiskal prenočišče, on pa 1° ITled tem obiskal župnika, u-Glelja, notarja, in kar je bilo še Pvenih ljudi in gospodov v vasi. /"asih je prinesel groše, drugič goldinarje. Izročal jih je meni. 'l^me imenoval drugače kot: “Moj blagajnik.”
Kdor je to slišal in je videl !r'ajino obleko, se je glasno sme-Jah Ne brez vzroka.
Kar sva nabrala denarja v ka-kraju, ga nisva vzela s se-°J eez mejo vasi. Zapila sva ga a mestu. Prav za prav ,gia je aPd Gašper, zakaj jaz sem svoj ° raje uporabil za jedačo. Ko aem namreč izprevidel, da vino lma nikakega vpliva več na-rne> sem opustil pitje in sem se pu. Polagoma docela odvadil. Hjatelj Gašper me je zaradi Zelo pomiloval.
„ Gh,’ je bolestno vzdihnil, 1 si torej zabredel na pot izpiljenosti, slačiš se vseh krepo-stl> stopaš s poti čednosti? Že | klim, da je svet od dne do dne ^olj pokvarjen, že spoznavam, tla za danes zlati
JANUAR
že
in
in
Madža
in jutri ne drži več Gvadanyijev izi-ek:	‘Je
aru n a s 1 a jša malvazija, 'ijegov najboljši balzam in ma-bhet, kadar mu edina apoteka je Vlnca polna klet.’”
Nekoč je planil prijatelj Hiri-
pi brez sape v krčmo, v kateri sem ga pričakoval, da se vrne s svojih obiskov, kot je imenoval beračenje, in je zakričal:
“Krčmar, dvajset tisoč žehtar-jev vina in za mojega blagajnika sedem tisoč tort in prav toliko fazanov in postrvi!”
“Kaj pa ti je, Gašper?” sem ga vprašal. iMoral sem se smejati nad dobro voljo, ki mu je sijala iz oči.
‘IKaj me vprašuješ? Kaj da imam? To imam, da se bliža konec sveta. Prijatelj moj, ti ne piješ več vina in upniki dobe brez terjatve svoj denar ... Reci torej, ali res ne gre svet k vragu? In ker ga bo konec danes ali jutri, dajmo jesti piti, kar nam poželijo usta oči. Ali vidiš to?”
“Vidim.”
“Če vidiš, povej, kaj je?” “Denar.”
“Tako je, brez dvoma, neoporečno. A koliko?”
“Petdeset goldinarjev.”
“Prav toliko. Niti vinarja manj. In ti ne omedliš od veselja?”
“Ne.”
“Tudi jaz ne. Toda misli si kako sem prišel do tega denarja. Še za časa, ko se je Andrej napotil v Jeruzalem, sem ga bil pogodil nekemu sošolcu, sem mu jih kar tako, veš, ker je bil ubog ko cerkvena miš. Prejle, ko sem prišel od župnika, sem stopil v neko gosposko hišo... in veš, kdo je gospodar tiste gosposke hiše? Saj niti ni treba, da ti povem, lahko uganeš. Spoznal sem ga, da sva nekoč vkup študirala, toda bil sem že davno pozabil, da mi je tudi dolžnik, da mi je prav on dolžnik. Jaz upnik, ha, ha, ha! Tisoč hudičev, še vedno nama niso prinesli vina ... Gospod oštir, vina! . .. Blagajnik, današnjega dne je le malo več, kaj misliš, ali se bo dalo do pojutranjem zjutraj požreti ta zaklad? Od sramu bom obupal, če nama do takrat ostane le krajcar v žepu. Skrbi, da me rešiš obupa! Tu imaš denar. Če misliš, da je preveč za naju, pokliči v cigane in jim vrži na cimbal, kar bo ostalo, razumeš? Človek bodi širokogruden!”
“Kaj pa je to?” sem vprašal in pokazal na culo, ki jo je bil širokogrudni tovariš vrgel na mizo, ko je vstopil.
“To? Hm, na to bi bil skoraj pozabil. To so obresti od dolgih let.”
‘"Kaj pa je v culi?”
“Spodobna obleka, tovariš, 1 katero lahko takoj zlezeš.”
“Jaz? Saj bo tudi zate dobra. “To je res. Toda prvo ti, nato jaz. Zakaj,” mi je rekel tiho, “kdo, za vrajga, bi mi kaj dal, če bi beračil v tako spodobni koži? Pomisli to.”
Ta razlog je držal, sprejel sem obleko. Ko me je Hiripi videl v nji, je čudeč se vzkliknil: “Tovariš, Gvadanyi je skoval nate sledeči verz: ‘Če se pokaže v uniformi, tako je zal, da v samem delfskem templju lahko bi stal.’ ”
V resnici, še sam sem bil vesel, ko sem se ogledoval od glave do peta. Bilo je že skoraj deset let, kar so mi skoraj neprestano le cunje pokrivale telo. To je tako dobro delo mojim očem, kot dobro dene sužnju, ki je pobegnil iz ječe, živa, zelena priroda. In če to obleko raztrgam? Potem bom zopet stari capin. Vedi Bog, da mi je bila ta misel grenka. Če človek pade, naj pade še tako globoko, lahko ravnodušno gleda na svojo pro-palost. Le če se zopet izkoplje kvišku in opere s sebe blato, se mu začne gabiti kraj, v katerem se je valjal.
(Dalje prihodnjič)
llajMMtl*'
ummmmm
,29]l30i[3l]i li
KOLEDAR
društvenih
prireditev
FEBRUAR
4.—Gospodinjski klub na Jutro-
vem bo pripravil večerjo z golažem in maškeradno veselico s plesom.
4.	—Družabni klub Baragovega doma priredi večerjo s plesom
za člane in njihove prijatelje v Baragovem domu. Pričetek ob 7. uri.
5.	—Slovenski oder bo podal v
Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Molierjevo komedijo “Namišljeni bolnik”. Začetek ob pol štirih popoldne.
11.—Štajerski klub priredi pri Erštetu za svoje člane in vpeljane goste predpustno veselico (maškerado).
11.—Baragov dom priredi veselo pustovanje. Pričetek ob osmih zvečer.
11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi maškeradno veselico v Domu zap. Slovencev na 6818 Denison Ave.
11.	—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi družabni večer v šolski dvorani.
12.	— Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Veselo pustovanje”.
Ga'ji2.—V novi dvorani pri Sv. Vidu bo predpustna veselica s plesom.
MAREC
5.—Glasbena Matica poda koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih.
11.-12.—Sejem, modna razstava in predstave peke v farni dvorani pri Sv. Vidu pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze v Ohio. Modno razstva-vo bo pripravila Grdina’s Bridal Shop.
19.—Slovenski oder bo podal v dvorani pri Sv. Vidu Gregori-novo pasijonsko igro “V času Obiskanja”.
APRIL
9.—Pevski zbor SLOVAN poda
svoj pomladanski koncert v AJC na Recher Ave.
MAJ
7.—Podružnica št. 47 SŽZ praznuje 30-letnico svojega obstoja z okusno večerjo in domačo zabavo.
7.—Pevski zbor TRIGLAV poda
letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu MATER INSKO PROSLAVO.
NOVEMBER
26.—Pevski zbor SLOVAN poda v AJC svoj jesenski koncert
Idora, ki je zgradil kamniti most ! čez 1000 m široko ter do 20 m j globoko Donavo.
Podatki o graditvi niso ohranjeni, most pa so ovekovečili na kovancih in na Trajanovem stebru v Rimu. V celoti je bil dolg 1127 m, po zapiskih takratnega rimskega konzula je imel v vodi in na koipnem 20 stebrov, ki so še zdaj vidni tako na srbski kakor na romunski strani. Bil je 20 metrov širok. Domnevajo, da je imel 12 zidanih obokov, ki jih je povezovalo leseno ogrodje. Na Trajanovem stebru v Rimu kaže relief, kako je Apolodor izročil Traijanu načrt donavskega mostu. Kasneje so ta relief prenesli na Konstantinov slavolok.
Med vsemi velikimi stvaritvami starega veka je imel Trajanov most najkrajšo življenjsko dobo, komaj 20 let. Morda bi se v naš čas ohranilo več sledov te gradnje, če bi ne bila mostu uničila človeška zloba. Trajanov naslednik Hadrijan ga je dal podreti, češ da bi po njem lahko barbari vdirali iz Dalkije v Mezijo, v resnici pa je -hotel zabrisati spomin na priljubljenega cesarja.
Sredi prejšnjega stoletja so našli donavski brodarji v pesku pri Kiadovu glavo Trajanovega bronastega kipa, ki je nekoč stal pred mostom na južni strani. Bronasto glavo hrani beograjski muzej.	N.
goslovanske jeklarne. V okviru programa za tehnično pomoč je dobila $1.9 milijona. S to pomočjo je šlo lahko okoli 500 jugoslovanskih tehnikov na študije v tujino. Iz te pomoči so bili plačani tudi tuji strokovnjaki, ki so se udejstvovali v Jugoslaviji. Iz istega fonda je Jugoslavija dobila še nadaljna $2.3 milijona.
Največji znesek je dala A-merika v okviru fonda za gospodarski razvoj. Iz tega je dobila Jugoslavija posojilo v znesku $37 milijonov za nakup diesel železniških strojev in za kemično tovarno v Zagrebu. Jugoslavija bo lahko vrnila to posojilo v dinarjih.
Vsa pomoč znaša torej okoli $42 milijonov. Kongres je odobril pomoči za ves svet v znesku $3,226 milijonov, Jugoslavija je potem takem dobila nekaj nad en odstotek celotne pomoči.
-------o-------
tudivnjihovo leta do leta.
število pada od
Le 20 stebrov - ostanek "osmega toda" sveta
Zaradi upadle Donave so pred sto leti odkrili stebre Trajanovega mostu.
Leta 1858 je bila v Evropi hu- večje čudo starega vekaT da suša. Gladina Donave se je
tako znižala, da so morali opustiti rečni promet. Iz struge so se pokazali novi otoki, peščine in
Kennedy imenoval za novega poslanika ZDA v Beogradu D. Kennana
WASHINGTON, D.C. — Kennedy je imenoval diplomata G. Kennana za poslanika v Beogradu. Kennan je priznan strokovnjak za komunizem. Bil je naš poslanik v Moskvi, dal je prvo sistematično utemeljitev Trumanove politike do Kremlja, znano pod geslom, da je treba komunistično napadalnost zajeziti na vseh krajih. Ni mogel o-rati z Eisenhowerjevim režimom in se umaknil v življenje na univerzah.
Zakaj je Kennedy poslal
na
Rimski cesar Trajan (98—117) je mnogo storil za znanost in umetnost. V Rimu je ustanovil knjižnico, gradil je ceste in mo-
tudi razbitine davno potopljenih istove, izsuševal močvirja, za nje' j p^meroma manj'"važno” diplo-ladij. Pri Kiadovu pa so ljudje
~ dnh zakonov, ustanovil je	' najboljšimi poznavalci komu.
za nezakonske otroke m uvedel ^ m lnoma jasno_ j.
vzdrževalnmo. Na splo&no je
,	,	, .	^	menovanje napravi
veljal med sodobniki za dobrega
vladarja.
Bela vrana med časopisi
WASHINGTON, D. C. -Znani njujorški dnevnik New York Herald Tribune je na nek način izvohal novico, da bosta ameriška letalca, ki sta tičala v ruski ječi, osvobojena Za nameravano osvoboditev je zvedel celih 19 ur, preden jo je objavil predsednik Kennedy na svoji prvi tiskovni konferenci.
Na nasvet Kennedyevega tiskovnega šefa Salingerja je ni objavil, dasiravno bi mu objava strašno dvignila ugled med časnikarji. Pustil je Ken-nedyu, da jo prvi objavi ameriški javnosti.
Predsednik Kennedy se je tega postopka njujorškega dnevnika tako razveselil, da je glavnemu uredniku poslal po Salingerju posebno brzojavno častitko. Urednik jo je zaslužil, saj se ni dal premotiti od trenutne koristi za njegov list,’ ampak gledal bolj na naše narodne interese.
Ribicoffu je naložena skrb za begunce s Kube
WASHINGTON, D. C. — Kennedy je poslal tajnika za socijaln politiko Ribicoffa kar naravnost na Florido, ne morda na oddih, ampak na službeno pot. Ribicoff mora na samem mestu pregledati stanje kubanskih beguncev, ki jih je samo v Floridi nad 40,000 in živijo v veliki revščini. Organizirati mora prehrano in bolniško oskrbo in skušati dognati, kje bi se begunce dalo zaposliti.
Veliko beguncev je prišlo semkaj z rednim potnim listom, zadnje čase pa tudi brez njih. Vsi so dobili begunske pravice na podlagi pooblastila, ki ga ima predsednik, da jih začasno sprejme v deželo “na besedo.” “Začasno” bo v tem slučaju držalo, kajti velika večina se bo vrnila na Kubo, kakor hitro zmanjka tam Castra.
ZARADI SLABE VESTI
Britanska davčna uprava je dobila od neznanega državljana v pismu 50 funtov s pripombo: “Ne morem spati, ker sem vložil in ste mi potrdili napačno davčno prijavo. Če tudi v prihodnje ne bom mogel spati, bom poslal še petdeset funtov.
Ženske dobijo delo
opazili 16 stebrov znanega Trajanovega Ikamnitega mostu, zgrajenega leta 105 po našem štetju.
Svetovni tisk je takrat poročal o izredni senzaciji. V Kla-dovo je prišel zgodovinar Ka-nitz. Ko se je vrnil na Dunaj, mu je neki časnikar predložil ispijsieik “sedmih svetovnih čudes” — halikarnaškega mavzoleja, Keopsove piramide, svetilnika na Farosu pred Aleksandrijo, kolosa z Rodosa, Semiramidinih visečih vrtov v Babilonu, Zev-eovega kipa na Olimpu in Arte-midinega svetišča v Efezu — ter ga vprašal: “Katero izmed teh stvaritev najbolj občudujete?” Zgodovinar je odgovoril: “Zame ,je največji dosežek Trajanov most na Donavi. Menim, da je. ta ikamnita gradnja osmo in naj-
Hkrati z reformami v državi pa je pripravljal tudi armade za osvajanja novih ozemelj. Tako so rimske legije zavzele Daki j o (večino sedanje Romunije) in jo priključile k Meziji (velik del sedanje Srbije in Bolgarije). Dakijci so se srdito upirali, zato so Rimljani zgradili cesto skozi sotesko Djerdap, na katere spodnjem koncu je še zdaj viden v Skalo vklesan napis z imeni graditeljev.
Cesarju Trajanu pa ni zadoščala samo ta cesta, hotel je tudi-mest čez Donavo1.
Iz Damaska je poklical slovitega graditelja Apolo-
menovanje napravi v prvem trenutku vtis, da naša federalna administracija računa z možnostjo, da bo novo obdobje jugoslovanske politike postalo “izredno zanimivo”:	Djilas je na
svobodi, dinar pa na dnu. To že lahko nekaj pomeni.
-----o------
Ameriška pomoč Jugoslaviji tekom leta 1960
CLEVELAND, O.—Iz predsednikovega poročila na Kongres o podpiranju tujine v preteklem letu posnemamo za Jugoslavijo sledeče podatke: Jugoslavija je dobila posojilo v znesku $3 milijone za nakup koksa, verjetno za ju-
Letina v Ohio je bila lani nadpovprečno dobra
CLEVELAND, O. — Prve statistike povedo, da je bila lanska letina v naši državi nadpovprečno dobra, vsekakor boljša od one v 1. 1959. Farmarji so pridelali žita za živinsko krmo kar 10'' > več kot 1. 1959; koruze je prišlo na skladišča 163 milijonov mernikov; tudi zaloge pšenice so se povečale za 50'« , dasiravno letina zanjo ni bila tako doma kot prejšnje leto; tudi proizvodnja mleka, jajc in zelenjave je bila večja od one v 1959.
Na drugi strani je bilo na farmah zaposleno manj delovne sile kot 1. 1959. Na farmah je delalo samo 214,000 “družinskih delavcev” in samo povprečno 36,000 tujih. Sezonski delavci so bili v glavnem zaposleni na velikih farmah;
Iščemo žensko
srednjih let, ki bi opravljala o-sameli vdovi, na pol invalidki, lahka hišna dela po nekaj ur na dan. V fari sv. Vida. Privatna soba po želji na razpolago. Kličite MI 1-6700 po sedmi uri zvečer.	(23)
MALI OGLASI
Naprodaj
Trgovina s pijačami Norwood Beverage na 6104 St. Clair Ave. naprodaj. Ne zamudite lepe priložnosti. Oglasite se osebno. (20)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E 74th St.
HE 1-6607
Prijaters Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St.
V najem
Tri sobe, kopalnica in gorko-ta, spodaj, se odda zakoncema na Carl Ave. Na razpolago tudi garaža. Kličite EX 1-7562.
(21)
jjiiiimiiiimiimimimiiimiiiiiimiHiiiiiHiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmuimiisv
NAZNANILO!
LODI MANDEL
lastnik in lekarnar MANDEL DRUG na 15702 Waterloo Rd..
naznanja, da bo OD SEDAJ NAPREJ trgovina ODPRTA vsaki dan od 10 dop. do 6 zvečer ZAPRTA pa v sredo in nedeljo CEL DAN.
^iiiiimiiiimiiimiimniiiiiuiiimimmiMiiiiiiiiHimcuiiiimuimimiiiiiiiiiiiiiiiin)
Se priporočamo
ZA popka viti ali staviti novo streho ali ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
6
B
Pl
P
DOBRO DELO i— Pet let stari Danny Schneller v Denver ju, Colo. davni avto, ki ga \je napravil njegov oče iz — snega.
občuduje staro-
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.11002 Lakeshore Bhd.
Pokličite podnevi ali oonofi
HEnderson t-2088
Moderno podjetje
KEnmore 1-6300 Zmerne cene
******
rjrjTA*
Višarska polena
•piaal Narte Velikonja
I___________________________________________________
“Pa četudi,” je našel Matijec misel. “Četudi. Resnica je več vredna kot osmrajeno gnezdo.
Ali mara vrana, vidiš, še vrana ne mara zanj, če ga ji sraka o-nesnaži. Pa bi človek! Jaz bi mu rekel, da je resnica nad vse!”
“Da bi?”
“Bi? je potrdil odločno Matijec.
“Nad vsak dvom!” je še enkrat poudaril Matijec.
Prišla sta it cerkvi in obmolknila. Matijec je šel v klop, Klančar pa je ostal po zvonikom.
“Farizej!” je mislil Klančar, videč ga, kako se rine do klopi.
‘Farizej! SSrakoper bi rad sedel v gnezdo, pa se rine bliže Bogu.
In tak farizej!”
In mu je šla ta misel po glavi, da se je šele zavedel pri kirie-eleison.
“Usmili se me, Bog, usmili se me!”
In spet je
in na ves pogovor in spet pri evangeliju.
“Evangelij je resnica,” so peli na koru. In mu je šlo po glavi:
Resnica je evangelij. Resnica je nad vse. Prav praviš, resnica je
1
mislil svojo muko se zavedel
“Da, vdova!” je pritrdil Blaž ter strmel v križ. “Vdova! Zakaj vdova? Po kom vdova? In jaz vem zakaj!”
“Enkrat za trikrat!” je slišal Blaž župnika. “Samo danes, da boste razumeli. In kdor ve kakšen zadržek, kaj takega, da bi se radi tega ne smela poročiti, mora povedati. In še danes, še danes, jutri bo poroka.”
“Jaz vem!” '
Blažu se je meglilo pred očmi in je preslišal berilo in slišal evangelij.
“Resnično, resnično vam povem ...”
Takrat se mu je zdelo, da ! je križ zamajal nad oltarjem, da je planil ogenj okoli Kristusove glave ter ovil telo v rdeč plamen.
nad vse in je nad bajto in o-smrajenim gnezdom! O, je,” se je topil vase. “Strašna je, a je nad vse!”
In se je zavedel šele, ko je zvonilo k pridigi. Zapazil je poleg sebe Blaža, vsega zatopljenega v molitev in zročega proti velikemu misijonskemu križu nad stranskim oltarjem.
“On moli, ti pa misliš grde misli!” se je karal. “Za srečo o-troka bi rajši molil in za ženo-revico bolno bi molil, pa jo psuješ v mislih in izdajaš otroka. Otroka, ki ga je Bog tebi dal! Resnica je nad vse, resnica je evangelij,” mu je odpelo v možganih, kakor bi kljuval oster kljun v sence. “Resnica je nad bajto in osmrajenim gnezdom, tn tam sedi srakoper farizej!”
Blaž poleg njega pa je gibal z ustnicami vročo molitev ter s čudno razprtimi očmi strmel v Križanega.
“V zakonski stan hočeta stopiti ženin Martin Božič, nezakonski sin Marte, samski —” je slišal Blaž ter prikimal: Da, nezakonski! kakor da je njega vprašal in je slišal župnika že: “In nevesta Franca Mohor, vdo-
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Anna Somrak
ki je umrla 30. januarja 1958. leta.
Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad. Pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših Ti živiš.
Tvoji žalujoči:
SOPROG in OTROCI
Cleveland, 30. januarja 1961.
“In jaz molčim!” mu je šlo po glavi ter je stegnil roke predse. In se mu je zdelo, da je Kristus odtrgal desnico z lesa ter se mu z dvignjeno roko in sredi plamena bližal preko glav.
“Kriste!” je kriknil ter padel na obraz.
“O ti sveta pomoč! Ti sveta pomoč!” je dejal župnik s prižnice. “Nesite reveža ven, nesite ga na zrak in z jesihom mu o-drgnite senca. Neža, daj, pojdi in prinesi možem jesiha. Klančar, zagrabite ga, pod pazduho ga primite, lepo in položite na klop in če bi grizel, pa žlico v usta, da si ne pregrize jezika. Saj boste videli, ali mu je samo slabo ali ga je vrglo. Ce mu je samo slabo, drgnite ga z jesihom. Ali je že šla Neža? Le ne-sitega ven, no, še ti, Andrejev, pomagaj, lepo za noge. Tako!” je počakal župnik, da so možje odnesli Blaža.
“Bo že! Če se ne pazi, pride lahko smrt. Človek umre. Tako človek umre, pa ne ve, ne kdaj ne kako. Lahko sredi polja, lahko na stopnicah, lahko v vodi, sredi poti, posebno če ni nikogar zraven. Pa saj lahko vsakdo, da, vsakdo, mlada mati ali otrok, mladenič ali mladenka, vsak hip lahko umreš. Smrt ne potrka, da bi pogledal pri ključavnici in ji rekel: Zunaj ostani! O, ne! Ta bi bila lepa! Kajne, bi rekel: Zunaj ostani! Smrt pride neslišno in položi roko na tvoje srce kakor na nihalo, pa se ustavi. Ura se ustavi. Kaj pa duša? Ali si že mislil na smrt? Ali stojiš pri ključavnici pripravljen? Tako v starem lesu trka črv! O, če bi res trkal! Pa ne trka. Nevesti pred oltarjem je že položila roko na srce. Pred oltarjem! Ali je tvoja duša nevesta, da boš imel srečno smrt. Potem je vseeno. Samo da je tvoja duša nevesta!”
' In starček se je zjokal.
“Zato vas prosim, bodite pripravljeni, da ne bo Bog, ko me pokliče, mene bo prav kmalu, da ne bo rekel:	Kje pa imaš
duše-neveste? Ali ni v tvoji fari nobene duše-neveste?”
In ljudje, ki jih je bil dogodek pretresel, so padali na kole na in nihče se ni ozrl na Matij-ca, ki je že tudi klečal in molil eno samo prošnjo:
“Olajšaj ji, Kriste, težki križ ki si ga je naložila, da ga bo zmogla!”
In je molil in mislil na Franco in njene oklice.
“Naj ji bom jaz .Simon, Simon iz Cirene, nevesti spokornici!” V njem se je vse topilo od strašnega usmiljenja in bolečine.
24.
Tinetu ni bilo po volji, da je Franca hotela poroko na Brez-
-bo, povabil bi bil sosede in se postavil z najlepšo ženo v vasi, z gospodinjo gruntarico. Toda Franca je želela zijalom izpred oči, spominom s poti. In sta povabila samo Kosmača — Tinetovega brata in rednika —, njegovo ženo in Matijca. Tine je bil prejšnji večer o mraku zavil h Kosmaču.
“O, saj kar vem, kaj bi rad!” mu je stopil naproti boter. “Kakor sva se menila. Da ne boš hodil drugam in ker imam jaz knjižico. Sedi, Tine!”
Kosmač je nalil iz zelenke kozarček žganja ter ga porinil pred Tineta. “Zdaj bo pa le konec, Tine, kar na svoje zdravje ga pij, ti novi gospodar na Mohorjevim!”
Tine je povlekel požirek in dejal:
“Hud je!”
“Dober je — tak je samo za ženine,” se je smejal Kosmač. “Še enega!” Nalil je še sebi in sta trčila.
“Do dna, Tine!” je pomlaskal z jezikom, in ko je Tine izpil, je imel tudi Kosmač prazen kozarček. Tine ni videl, da si ga je Kosmač izlil v rokav. Nalil je tretjič in sta spet trčila in boter se ie samo dotaknil pijače ter si jo izlil na tla, ker ga je nagnal hud kašelj.
“Zdaj pa si mož! Kdo bi si bil mislil, da bo ono revše, ki so. ga nam pripeljali vsega bledega
in sestradanega, gospodar strehe mojega očeta! Ti si na vrhu, na, pij!”
Tine je postal zgovoren in pijača mu je tekla.
“Res, res — kdo bi si bil mislil. In po Vas, boter!”
Pri petem kpzarčku je udaril po mizi ves zadovoljen:
“Zdaj bo za hlapca Matijec ali pa — fc! Od hiše — fc! Zaradi njegovega bahaštva od hiše — fc!”
Ko je precej pozno mrmral proti domu:	“Zdaj gremo, o,
zdaj gremo, nazaj še pridemo,” je tiščal pod pazduho dvajset stotakov, ki mu jih je posodil Kosmač za svatbo. Posvetil mu je bil čez prag in dejal za njim: “Pazi, Tine, da ne izgubiš, tema je. Preveč imaš za ta namen, kar preveč si vzel.”
Tine se je zavedal, da je pijan od močnega Kosmačevega žganja, in je Zavil spat proti šupi. Zjutraj ga je sklical Matijec.
Zjutraj ob treh je že stal na-prežen voz. Matijec ga je bil napregel in sedel na kozla. Spočetka je sicer premišljal in mu je bila misel, da bo voznik, neprijetna.
Nazadnje se je otresel tesnega občutka, ko je videl, da niti prostora ne bo v vozu za pet, in se je sam ponudil, ko je Franca ugibala, kdo bi vozil. Tinetu je brnelo po glavi kakor v panju in zdelo se mu je vse v megli.
“Le dobro se ogrni, Francka!” je dejal ter stopil z voza, da ji zavije noge v odejo. Zraven nje je sedela teta, ki je bila nadela okoli vratu vse zlate verižice iz skrinje, da so cingljale po prsih.
“Le nasproti sedi, Tine!” je dejala. “Zdaj je Francka še naša!”
In njen špičasti nos je dišal po brinjevcu.
“Kar skozi vas poženem!” je dejal Matijec ter švrknil po konjih. Pram je ostro potegnil, da je Francka plašno vzkliknila.
“(Kaj pa je, Francka?” se je o-zrl Matijec. V njegovih besedah je bila čudna skrb, briga in nežnost.
In gospodinji je šlo kakor ši vanka skozi srce:	“Francka!’
mi pravi in z glasom kakor France! V jutranjem somraku, ko ni razločila obraza, temveč le slišala glas, jo je čudno doj mil njegov pogovor s konji.
“Le počasi, Pram! Imamo še daleč! In ko boš tam, boš šele na polovico poti!”
“Boš šele na polovico poti!” je ponavljala sama pri sebi čudno grozo ter šklepetala od mraza z zobmi. Zavili so na široko državno cesto. Hiše ob sti so bile še zaprte, samo na koritu se je umival fant, ki je bil zlezel nekje iz šupe.
“Dež bo!” je zaklical. “Naša kokoš je pela pred petelinom!”
“Ne bo ne!” je dejal Matijec. Kosmač se je jezno ozrl na Tineta, ki se ni v svojih lenih, še pol pijanih mislih ovedel zbadljivosti.
Franco je zazeblo v duši.
(Dalje prihodnjič)
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 16» KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Frank Žnidar. — Vratar James Kastelc. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije VnebdVzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. In 25. v mesecu v Slovenskem domu. DruStvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od *250 do *1000 brea zdravniške preiskave ter odrasle od 1&. do 00. leta za zavarovalnino od *250 do *5,000 In do *2.00 bolnlfike podpore na dan
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Zamejc; vodja atletike in ske aktivnosti John J. Polž;
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
(»opšrvn sv. VID* ST. 2* KSK«
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Frank A. Turek,
podpredsednik Albin Orehek, tajnik John J. Polž, 1164 Norwood Rd., tel. HE 1-0955; zapisnikar A. Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, John Gornik, Joseph J. Nema-nich; vratar in zastavonoša Andrew
mladin-za-
stopnik za SND in N. A. banko Anthony J. Fortuna; zastopnika za Ohio KSKJ Booster Club John J. Polž in Albin Orehek; zastopnika za Ohio KSKJ dan. Daniel Po-3totnik, Anton Strniša in Frank A. Turek, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Drufitvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 4 šole sv. dda ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se začne pobirati ob 6:30 pred
>ejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V dru-Hvo se sprejemajo novi člani In članl-3e od 16 do 60 leta in se llm nudi pet vrst zavarovalnine od *250 do *5,000. Bolnlfika podpora znaša *7. In *14.00 oa teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list In karto m ravna nal se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Oman, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Emeric Kor-dan. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis Simončič; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako
drugo nedeljo v mesecu ob eni po-jah. Imel bi bil rad večjo svat-jpoldne v SND na 80. cesti. Spre-
jema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. O-an. predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, taj niča Josephine Winter, 3555 E. 80 ~L; blagajničarka Antonija Debe-k, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-'i za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federa cijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako t. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta Nudi naj novejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko, mladinski oddelek se sprejema ot roke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za leto 1957 sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Mar janca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241
Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Do rothy Strniša. Rediteljica Julia Slogan Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Mar janca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida soba št. 4 ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek od 6 do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6 do 8 ure v ravno istem prostoru.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. J. Oman, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtell, taj. Prances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Mary Škufca, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Helen Mirtel, Angela Gregorčič in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Hrovat. •Poročevalka; Helen Mirtel. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach. pod-predsed. Ludmila Glavan, finančni
in bolniški tajnik Joseph Grdina, 6205 St. Clair Ave.,,Tel. UT 1-4349:
blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsendk. Nadzornice:	Josephine Weiss, Anna
Palčič, Bogomir Glavan. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
tev AJC: Josie Cebuly, Josephine Ine Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 18 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica in blagajničarka Nettie Strukel, 473 E. 142 St., IV 1-5617; podpredsednica Albina Malavašič; tajnica in zapisnikarica Anna Strukel, 534 E. 143 St., MU 1-2083; nadzorni odbor; Albina Malavašič in. Josephine Grebenc. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Barkovich. Zdravniki: Dr. Skur id vsi ostali slov. zdravniki. Seje se vršijo 3. petek v mesecu v Slov, društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Louis B.
Baznik, preds. Pauline Stampfel podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoni-zar, 1110 E. 66, tel. HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica JVIolly Dež.elan. Nadzorni odbor:	Angela Virant. Antonia
Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobira v šoli tudi 25. v mesecu.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT, 9 SDZ
Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa, 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki: Frank Ahlin, John Postotnik, Bob Menard, vratar Anton Zadnik. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnosti Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel. tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Josephine Levstik, Pauline Sampfel, Mary Marinček. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršijo vsaki drugi torek v mesecu ob 7:30 zv. v Slov. narod, .domu, staro poslopje št. 3.
DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ
Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St.. IV 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor Frank Virant, Louis Mrhar if) Carl Smaltz. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Louis Mrhar, zastopnik za AJC v Euclid, O., John Komatar in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih V sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Alphonse Sajovic, podpredsednica Angela Derganc, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kil-deer Ave. tel. KE 1-2863; blagajničarka Ann Trohaj zapisnikarica Vera Troha. Nadzorniki:	Fran-
ces Globokar in Antonia Carr. Zastopnik za Jugoslav Center: Alphonse Sajovic; za Ohijsko ligo KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled novih kandidatov: vsi slov. zdravniki v Clevelandu in Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7»:00 uri zvečer.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby
Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Ulrick Lube, podpredsednica Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave, tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in del niških sej:	Ulrich Lube in Ray-
mond Zakrajšek. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Mary Drobnick, tajnica Theresa Popovič, 24631 Glenfo-rest Rd, RE 1-0562; blag. Molly Gregorc. Zapisnikarica Frances Perme. Redit. Frances Sokach. Nadzorni odbor: Ann Cooke, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek 6-krat v letu sledeče mesece:	ja-
nuar, april, maj, september, oktober in december v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rpv. Matija Jager, predsednica Rose Pujzdar, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd, tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumble in Nellie Pintar. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delaveskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman. predsednica Terezija Bizjak, pod-preds. Louise Zidaiuc, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave, Garfield Hts, O, LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Helen Tomažič, nadzornice: Anne Kresevic, Roselyn Shuster in Jennie Praznik, zastavonoša Eva ‘Ožbolt, zastopnice za S.N.D. na E. 80th St, šo Agnes Rus, An tonia Dolinar. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kre sevic, Za skupne podružnice: Jennie Cvelbar, Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v fe bruarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 na 8601 Vineyard Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ
Predsednik John Smuk, podpredsednik Joseph Trebeč, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd, tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Joe Smole, Frank Smole ml, Ivan Babnik. Upravitelj:	Frank
Smole, st. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik Mike Vidmar, pod' predsednik Frank Brancelj, tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 5609 Bonna Ave, tel. EN 1-2061; zapisnikar Matthew Penko. Nadzorni odbor: August De Fraine, Frank Majer, Jennie Shray; vratar Anton Pevec. Zastopnik za klub društev S. N. D.: Mike Vidmar. Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršij0 vsako drugo nedebo v mesecu oh 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave, v starem poslopju zgoraj.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 4” 185 St, IV 1-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean Golcler, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar John Adamic, za&topnik SND Igna«-Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči 'f Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.
DRUŠTVO BLED ŠT. 20 SDZ
Predsednik Frank Arnšek, podpredsednik Anton Škufca, tajnica Anna Mae Mannion, 10012 Anderson Ave, Dl 1-6136, blag. Apolonija Kic, zapis. Jakob Resnik, nadzorniki Andy Tumbi, John Krofi, Lillian Pelko; zastopnika za SND n3 E. 80th St.: Anton Škufca in Apolo-nia Kic; zdravniki dr. A. Perko, dr. J. Folin in Dr. A. Skur. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu v SNP na E. 80 St. ob eni popoldne.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Urbas, podpreds. Alojzija Čebular, tajnica Mary Camloh, 15726 Holmes Ave, LI 1-6245; blagajničarka Mary Komidar; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornice: Amalia Novak, Mary Matoh, Phillis Cermely; vratarica Jennie Koren. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev A. L. Bombach, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Arbor Ave., IV 1-5764; blagajničarka Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Anna Perko. Zastop. za Klub dru-
BKUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd, So. Euclid 2d, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražein-Amhrozio, zapisnikarica Angela Virant Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hoffert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DBUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr, IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM. ŠT. 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St, tel. IV 1-0319; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Predsednica Mary Koljat, Sylvia Banko, Martin Vogrin. Zastopniki za Dom: Toni Vrh, Louis Godec, Angela
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilj3’ podpredsednica Mrs. Rose SimenCi finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cheroke® Ave, IV 6-0462; zapisnikarica MrS; Mary Černigoj, nadzorniki: R°se Šimenc, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur h* dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2' sredo v mesecu ob 7:30 zvečer ^ Slovenskem domu na Holmes Av®-v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SD^
Predsednica Agnes Žagar, pod' predsednica Mary Filipovič, tajni' ca Alice Arko, 7816 Union Ave, E* 1-7540, blagajničarka Agnes Zagar» zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angel3 Gregorčič, Veronica Škufca. Se' je so vsak tretjo sredo v mesecu °° 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St-
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zarnlck, P?®' predsednica Anna Zalar, tajnic* Mary Jeraj, 5150 Thornbury Ro-t HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer-Nadzorni odbor: Mary Otoničar’ Emma Tofant in Dorothy Strniš8-Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr' ši vsaki drugi četrtek v mesecu 00 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsednik Stanley Pervanje-podpredsednik Henry Pervanje-tajnica Jennie Pugely, 10724 Pl>" mouth Ave, Garfield Heights, hd-LU 1-4230, blagajničarka Antoni3 Dolinar, zapisnikarica Theresa P1' stotnik, nadz. odbor: preds. Fran^ Žiberna, Helen Tomažič, Terezij’*. Bizjak. Zdravniki:	vsi pri2113^
zdravniki. Zastopniki za SND na ° St. Stanley Pervanje in Henry PeI' vanje, za SDD na Prince Frank Skrl. Seje se vrše vsak tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zV' na 8601 Vineyard Ave.