IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34138 Trst, G, D'Annunzio 27/E, tel./fax 040/630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst, 431. Poštni teko-c> račun (C.C. post.) Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
tednik
NOVI USI
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
ST. 1973
TRST, ČETRTEK 22. JUNIJA 1995
LET. XLIII.
»Sclavorum vicarius«
Pod gornjo oznako »slovanskega vikarja« je oglejski patri-arh v srednjem veku določil za nekatere kraje v Benečiji duhovnika, ki naj bo poleg furlanskih Za potrebe slovenskih vernikov. Gre za moderno koncepcijo du-snopastirske službe na jezikovno ntešanih ozemljih, kot jo npr. poznamo danes s funkcijo škofovih vikarjev. To smo izvedeli na nedavnem posvetu o Furlanih in Slovencih, ki ga je v Špetru priredila videmska nadškofija. Na lem zborovanju se je slišal pogu-nien in odločen glas vseh nastopajočih, furlanskih in slovenskih Predstavnikov Cerkve, pa tudi laikov. Vse priznanje videmski nadškofiji in sedanjemu nadškofa še posebej, kar pomeni globoko prelomnico s prejšnjo, zlasti Predvojno in prvo povojno cerkveno politiko.
Seveda lahko ta specifični pojem zgodovinske vloge cerkvenega namestnika razširimo na splošno področje ali bolje na današnjo vlogo pastirjev in nadpastirjev v zvezi z manjšinsko problematiko. Znano je, da so tudi papeži ~~ zlasti v zadnjem času — večkrat spregovorili o manjšinah. Naj omenimo le Janeza XXIII. in sedanjega sv. očeta Janeza Pavla H-/ nato pa še celo vrsto pomembnih dokumentov katoliške Čerkve o tem vprašanju. Kaj si od vsega tega konkretno pričakujemo?
Cerkvena politika je imela za Primorske Slovence, zlasti v polpretekli dobi, velik pomen, marsikdaj bolj negativen kot pozitiven. Spomnimo naj se nasilne odstranitve dveh nadpastirjev, nadškofa Sedeja v Gorici in škofa fogarja v Trstu. Povojno obdobje je sicer prineslo splošno izboljšanje, čeprav ne povsod enako in zaželeno. Zadnja desetletja smo Priča obetajočim spremembam in razvoju, zlasti v videmski in tržaški škofiji. Vloga škofa-nasledni-ka apostolov je tudi v tem, da spo-štuje po evangeljskem naročilu (»Pojdite in učite vse narode...«) Racionalno identiteto zaupanih jim vernikov in vse, kar je s tem Povezano. Zato si, recimo, nek oadpastir ne more in ne sme pri-v°ščiti žalitev slovenskih verni-a.b. Ulit H
Začenja se tekma s časom
Bodo politične volitve še to jesen?
Za italijanske notranjepolitične razmere je še vedno značilna velikanska zmeda. Mnogi so mislili, da se bo po referendumu z dne 11. junija ozračje nekoliko razjasnilo, vendar so se motili. Ključno vprašanje je še vedno politična stabilnost ali trdnost, ki je prvi pogoj za postopno odpravljanje hudih težav na vseh področjih.
Politične stabilnosti ne more na daljši rok zagotavljati sedanja »tehnična« vlada, čeprav je treba priznati, da je v svojem šestmesečnem obstoju uredila marsikateri problem. Med drugim je parlamentu predložila osnutek zakona o reformi pokojninskega sistema, ki ga morata zbornici čimprej odobriti. Predsednik Dini je pred dnevi spet izjavil, da je njegova vlada v bistvu izpolnila naloge, ki si jih je bila zadala ob prevzemu mandata. Zato bo prej ali slej odstopila, tako da bo od parlamenta odvisen nadaljnji razvoj dogodkov.
Tudi predsednik republike Scalfaro je pred dnevi poudaril, da bo razprava v parlamentu pokazala, če obstajajo pogoji za izoblikovanje parlamentarne večine, katere izraz naj bo nova vlada. V tej zvezi pa slika nikakor ni jasna. »Pol svoboščin« ni tako enoten, kot je kazalo še pred nekaj tedni. Berlusconi in Fini sta še vedno, tako se vsaj zdi, za takojšnji razpust parlamenta in razpis političnih volitev v pozni jeseni. Njuni prijatelji in zavezniki na desnici in sredini pa ne kažejo nobenega navdušenja za volitve že v letošnji jeseni. Pravijo, da ne bi bistveno spremenile položaja v državi. Raje bi videli, da bi še ta parlament izpopolnil volilno zakonodajo v skladu s splošnimi, a temeljnimi smernicami, določenimi na referendumu v letu 1993. Tedaj se je večina volivcev izrekla za večinski volilni sistem, ki je pomenil »začetek konca« prve italijanske republike.
Glavni tajnik Demokratične stranke levice D'Alema meni, da Italija ne more imeti »tehnične« vlade v nedogled. Če se v tem parlamentu lahko izoblikuje nova večina, naj ta tudi poskrbi za sestavo nove vlade. Če pa se bo izkazalo, da je to nemogoče, so politične volitve, po mnenju vodilnega
predstavnika največje levosredinske stranke, neizogibne. Za razpis političnih volitev se odločno zavzema predsednik Stranke komunistične prenove Cossutta, ki hkrati zahteva ponovno uvedbo proporčnega volilnega sistema.
Neznanko predstavlja Severna liga, ki je kljub osipu glasov na zadnjih volitvah še vedno vsega upoštevanja vredna politična sila, kar velja predvsem za italijanski Sever. Njen glavni predstavnik Umberto Bossi se sicer ne navdušuje nad idejo o razpustu sedanjega parlamenta, saj bi ta po njegovem lahko še odobril več pomembnih ukrepov: volilno reformo z uvedbo dvojnega kroga, protitrustovski zakon, zakon, ki naj ureja tako imenovani konflikt interesov (kot je primer Silvia Berlusconija, ki je politik in hkrati eden vodilnih podjetnikov na področju sredstev množičnega obveščanja) in spremembo 138. člena republiške ustave (v smislu federalizma). Severna liga pa bo na prihodnjih političnih volitvah gotovo nastopila samostojno, je dejal Bossi, in bo tudi imela pomembno vlogo na italijanskem političnem prizorišču. Na volitvah ne bosta, po njegovem, zmagali ne desnica ne levica, glasovi Severne lige pa naj bi bili spet odločilni.
Glede na tako različne poglede in na splošno zmedo, ki vlada
v državi, se zdi, da je sedanji vladi ministrskega predsednika Di-nija usojeno nadaljevati z delom. Dini je na obisku v ZDA, kjer se je mudil po srečanju vodilnih predstavnikov industrijsko najbolj razvitih držav (prisoten je bil tudi ruski predsednik Jelcin) v Hali-faxu, naglasil, da je politična stabilnost nujna, ker bi v nasprotnem primeru bili hudo ogroženi
Iz vsebine:	
R. Dolhar:	
Zapis z gostovanja SSG	
v Ameriki	(str. 3)
J. Bajc: Za maturante (str. 5)	
M.T.: Jadro	že prava revija
	(str. 7)
A. Brecelj:	
Spomini na	boje ob Soči
1915-1918	(str. 7-8)
uspehi gospodarske in finančne politike sedanje italijanske vlade. Parlament bi po njegovem moral pred svojim razpustom odobriti finančni zakon za leto 1996. To naj bi se zgodilo proti koncu septembra. Strokovnjaki so izračunali, da bi se moral mandat sedanje-D.L. Ulit 0
Predsednik Kučan o odnosih
Pred osrednjo prireditvijo ob Dnevu državnosti Republike Slovenije, ki bo v nedeljo, 25. t.m., v Cankarjevem domu v Ljubljani, je predsednik Milan Kučan priredil v torek, 20. t.m. tiskovno konferenco. Prisotni so bili številni slovenski in tuji časnikarji, med njimi uredniki slovenskih časopisov, ki izhajajo v tujini.
»Odnose med Slovenijo in Italijo — je med drugim dejal predsednik Kučan — urejajo natančne pravne listine, med njimi zlasti osimska pogodba. Rim zdaj zahteva, naj se ta pravna osnova spremeni. Pripravljeni smo vrniti nepremičnine, ki so še last slovenske države. Vrednost teh nepremičnin pa naj se odšteje od skupne odškodnine, ki je bila določena s pogodbo, podpisano v Rimu.«
Kar zadeva manjšini, morata obe strani, Slovenija in Italija, narediti svojo dolžnost. »Italija naj odobri globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, Slovenija pa naj podpiše sporazum s Hrvaško, ki naj zavaruje položaj italijanske manjšine v Istri. Manjšina je danes zaradi državne meje razdeljena na dvoje«.
Slovenski predsednik je tudi ugotovil, da zahteva Evropska zveza od Slovenije nekaj, česar ni zahtevala od drugih držav, ko so zaprosile za priključitev. Mislil je predvsem na zahtevo o spremembi tistega člena republiške ustave, ki prepoveduje tujim državljanom nakup nepremičnin v Sloveniji. To vprašanje bo Slovenija uredila, ko bo postala članica Evropske zveze, o čemer pa se bo moralo izjaviti slovensko ljudstvo na referendumu, je dejal Milan Kučan. Ta bo tudi slavnostni govornik na nedeljski osrednji prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani.
1
Gospodarsko-politicni vrh v Halifaxu
V Halifaxu se je konec prejšnjega tedna sklenil vrh sedmerice industrijsko najbolj razvitih držav, ki se je zadnjega dne prelevil v politični vrh osmerice s sodelovanjem ruskega predsednika Jelcina. Veliki so sprejeli splošne izjave o potrebi po zagotovitvi stabilnosti v Evropi. Izrazili so globoko zaskrbljenost za poslabšanje položaja v Bosni, pozvali na premirje in politično rešitev. Jelcin je podprl uvedbo sile za hitre posege, sam pa si bo prizadeval za priznanje Bosne s strani Beograda. Omenil je možnost oblikovanja federacije med Srbi in priznanje federacije med muslimani in Hrvati. Čečenija je bila sicer v ospredju zaskrbljenosti, ni pa omenjena v pisnem dokumentu. Predsedujoči vrhu, kanadski ministrski predsednik Chret-tiene se je sicer ob prisotnosti Jelcina v sklepni ustni izjavi zavzel za politično rešitev. Vrh je izrazil Jelcinu solidarnost in obsodil zajetje talcev v Budjonovsku. Med razgovorom s Clintonom pa je Jelcin označil Čečence za teroriste. Clinton je v zadregi priznal, da se mora vprašanje rešiti v ok-
viru ruske notranje ustavne ureditve. Jelcin je dosegel na vrhu restrukturi-ranje dolga na prihodnjih 25 let. Veliki so sprejeli Jelcinovo vabilo na pomladanski vrh v Moskvi o jedrskem vprašanju. Vrh je podčrtal pomembnost Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij pri premostitvi kriz. Zavzel seje za prenovo svetovne organizacije. Ni prodrla namera o razširitvi stalnih članic Varnostnega sveta na Japonsko in Nemčijo. Zlasti Italija je izrazila nad tem zadovoljstvo, saj se zavzema za razširitev Varnostnega sveta na rotacijski ravni z novimi državami s pravico do veta. Na gospodarski ravni je bila v ospredju zavzetost za ureditev svetovnih finančnih tokov z večjo pristojnostjo mednarodnega denarnega sklada. Pomembna točka v razpravi je bilo vprašanje brezposelnosti. Zlasti Chirac se je zavzel za primerni pristop, tudi kar zadeva bedo tretjega sveta.
Italijanski premier Dinije na vrhu žel priznanje za gospodarske ukrepe svoje vlade. Prihodnji redni vrh sedmerice bo čez leto dni v Lyonu.
»Izgon« za slovenske frančiškane
Spomin na žrtve vojne in revolucije
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 22. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Zdravje je v naših rokah (Helena Bizjak); 9.00 IZ STUDIA Z VAMI:
9.15 Vladimir Levstik »Zapiski Tine Gra-montove«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.30 Mladi val;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda.
■ PETEK, 23. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI:
9.15 Vladimir Levstik: »Zapiski Tine Gra-montove«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Potovanje v otroški svet« (Jelena Stefančič); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.10 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 24. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Filmi na ekranih; 10.00 Poročila; 11.30 Iz Dopisnic z najbližjega vzhoda; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas (oddaja iz Rezije); 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tu 362875. Z vami kramlja Sergej Verč; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena. Janez Povše: »Srce brez potnega lista«; 18.30 Slovenska lahka glasba.
■ NEDELJA, 25. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Na lovu za tihotapci«; 11.00 Čakole na placu; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Janez Povše: »Srce brez potnega lista«; 15.00 Z naših prireditev; 17.30 Šport in glasba.
■ PONEDELJEK, 26. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: »Dr. Dor če Sardoč«; 10.00 Poročila; 11.40 Odprta knjiga. Boris Leonidovič Pasternak: Doktor Zivago; 12.40 Zborovska glasba: Zbori pred našimi mikrofoni; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ameriški portreti in srečanja;
15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Ena se tebi je želja spolnila.
■ TOREK, 27. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kraji pod Grmado v letih 1914-1918; 10.00 Poročila; 11.30 Boris Leonidovič Pasternak: Doktor Živago; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Literarne podobe: Trinajst za trinajst; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Teden Sergeja Prokofjeva; 18.00 Adam, kje si? Edvard Kocbek in njegov čas: poglavja iz biografije (Andrej Inkret).
■ SREDA, 28. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 10.00 Poročila; 11.30 Boris Leonidovič Pasternak: Doktor Živago; 12.00 Kraška makrobiotika; 12.40 Slovenske ljudske pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Politično udejstvovanje Ivana Marije Čoka; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Teden Sergeja Prokofjeva; 18.00 »Rosa L.« - kronika o neki revolucijonarki.
Na mestu, kjer je po vojni stalo taborišče na Teharjah pri Celju, je bila
18.	t.m. spominska svečanost ob 50-letnici povojnih pobojev domobrancev in drugih žrtev revolucije. Somaševanje je vodil mariborski škof Kramberger. S tem se je začel niz prireditev ob 50-letnici konca vojne, ki jih Spominski odbor posveča žrtvam povojnih pokolov, a tudi spominu na pot v begunstvo številnih Slovencev. V torek je bila slovesna maša v Vetri-nju na Koroškem, to nedeljo pa bo pred množičnim moriščem v Kočevskem Rogu.
Pred tem, v soboto, bo na Brezjah zahvalno romanje Slovencev po svetu. Med drugim bodo v Marijino svetišče prinesli kip Matere božje iz Lukana, torej Marijinega svetišča v Ar-
•#11! D
ga parlamenta končati najkasneje 20. septembra, če bi hoteli imeti volitve 5. ali 12. novembra. Začenja se torej tekma s časom.
Zadnje dni je nekaj zaškripalo tudi v taboru prof. Romana Prodija, uradnega kandidata leve sredine za novega ministrskega predsednika. Javno vprašanje mu je postavil Giorgio La Malfa, tajnik republikanske stranke. »Italijani se morajo dobro zavedati — je napisal za milanski Corriere della Sera — da Italija glede na svoje sedanje stanje ne bo postala članica sistema, ki ga predvidevajo dogovori iz Maastrichta. Danes — in
gentini, kamor romajo vsi tamkajšnji Slovenci, ne glede na politično prepričanje. Kopijo izvirnega kipa je včeraj pripeljala na Brnik nova skupina romarjev iz Argentine.
Spominske slovesnosti pa obsegajo še akademijo v petek v škofovih zavodih pri Ljubljani, sobotno mašo za domovino v ljubljanski stolnici in spominski koncert Resurrecturis v Čankarjevem domu v Ljubljani 29. junija.
1. julija pa bo na Lajšah nad Cerknim slovesnost ob 50-letnici konca vojne in v spomin, na žrtve vojne in revolucije na Primorskem. Med drugim bodo blagoslovili svetišče, ki je zraslo ob domnevnem grobu kaplana, pesnika Lada Piščanca in drugih cerkljanskih žrtev.
tako bo tudi v bližnji prihodnosti — Italija ni članica Evropskega denarnega sistema, kar pa je pogoj za pristop k enotni evropski valuti. Italija poleg tega ne izpolnjuje še marsičesa, kar predvideva Maastricht: gre za stopnjo inflacije, za obrestne mere, za razmerje med javno zadolžitvijo in narodnim dohodkom. Menin pa, da Italija ne more ostati izven Evrope, ne da bi to imelo zanjo usodne posledice«, je še napisal Giorgio La Malfa. Zato je pozval Prodija, naj o tem spregovori jasno besedo in mu očital, da to izredno pomembno tematiko povsem zanemarja.
Slovenski frančiškani bi morali po odločitvi videmskega nadškofa Battistija zapustiti župnijo Žab-nice in romarsko svetišče na Svetih Višarjah že konec tega meseca. Vest navaja frančiškanski pro-vincialat v svojem sporočilu. Razloga za odločitev videmskega nadškofa sta neuvajanje nadškofijskih smernic v pastorali z mladino in družinami ter nevestno upravljanje denarja, kar pa frančiškanski provincialat odločno zanika.
Odhod frančiškanov iz Žabnic in z Višarij bi imel tudi posledice za slovensko zamejsko skupnost.
Na to je stranka Slovenska skup- » nost opozorila nadškofa Battistija že 22. decembra lani, slovensko društvo Planika iz Kanalske doline pa je 21. januarja letos izreklo vso svojo zaskrbljenost Slovenski škofovski konferenci. Na odločitev videmskega nadškofa se je odzval tudi ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. V pismu nadškofu Battistiju opozarja, da bo odhod frančiškanov zbudil močan odziv v občilih ter da bi bila v nevarnosti tudi romanja treh dežel, ki so jih pričeli prav na pobudo videmskega nadškofa. Šuštar Battistija prosi, naj najde čim pravičnejšo rešitev.
»Benečija v miru in vojni«
V zgornjem fojerju Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass, 20) bo vse do sobote, 24. junija, odprta doku-mentarno-fotografska razstava »BENEČIJA V MIRU IN VOJNI«. Umik: 9.-13. in zvečer ob prireditvah.
Prireditelj razstave je Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice.
»Sclavorum vicarius«
#111 D
kov, govoreč o kakem »slovanskem nacionalističnem besu«, ki naj bi povzročil fojbe, itd. Če gremo po tej poti — kaj pa je počel »italijanski nacionalistični bes« v temačnem dvajsetletju...!?
Naj zaključim to kratko razmišljanje še z zanimivim epilogom. Med simpozijem je bilo zgovorno omenjeno pismo papeža Janeza VIII., ki je obravnavalo napade nemških cerkvenih pre-napetežev na panonskega nadškofa Metoda, kasnejšega, skupno z bratom Cirilom, apostola Slovanov. Po tedanjih virih naj bi ob branju papeževih odločnih besed v Metodovo obrambo prizadeti nemški dostojanstveniki, rdeči od sramu, izginili v megli... Ali bi lahko to aktualizirali...?
Bodo politične volitve še to jesen?
Mittelfest posvečen Pasoliniju in Bartoku
19.	julija se bo začel v Čedadu četrti Mittelfest. Mesto bo do 23. julija nekakšen gledališki, glasbeni in plesni center Srednje Evrope, na kar so opozorili na predstavitveni tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila tudi predsednica deželnega odbora Alessandra Guerra in predsednik videmske pokrajine Giovanni Pelizzo. Kot je poudaril eden od umetniških vodij festivala Carlo De Incontre-ra, bo letošnji Mittelfest posvečen predvsem osebnostim, ki so zaznamovale kulturno ustvarjalnost v naši deželi. V prvi vrsti sta to pisatelj Pier Paolo Pasolini in skladatelj Bela Bartok. Pokrovitelj prireditve bo Dežela Furlanija Julijska krajina, organizator pa Deželna gledališka ustanova ob sodelovanju čedajske Občine, Ljudske banke, videmske Pokrajine in Trgovinske zbornice. Giorgio Pressburger, ki je tudi v vodstvu Mittelfesta, je poudaril, da bo to pravi praznik gledališča, glasbe, plesa, lutk in filmskih dosežkov Srednje Evrope.
26. Tabor slovenskih zborov
Konec prejšnjega tedna je v Šentvidu pri Stični potekal 26. Tabor slovenskih pevskih zborov. Tabor obsega sobotni večerni koncert, na katerem nastopajo le slovenski zamejski in izseljeniški zbori, in nedeljsko množično prireditev na prostem.
V soboto so v Avli osnovne šole »Ferdo Vesel« peli mešani zbor »Avgust Pavel« porabskih Slovencev iz Zgornjega Senika na Madžarskem, mešana zbora »Slovenski dom« iz Zagreba in »Bazovica« z Reke, Dvojezični zbor Pedagoške akademije iz Celovca ter — iz naših krajev — moški zbor »Jezero« iz Doberdoba, Dekliški zbor Devin, Zenska skupina »Stu ledi« in Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta.
Nedeljski nastop je prenašala RTV Slovenija; sodelovalo je več kot 200 zborov s 6000 pevci.
Geslo letošnjega Tabora je bilo »Oj, ta soldaški boben« in je bil torej — ob 50-letnici konca vojne — posvečen vojaškim ljudskim pesmim.
Slavnostni govornik je bil varuh človekovih pravic Ivo Bizjak, pevce pa je pozdravil tudi akademik dr. Anton Trstenjak. Združene zbore (ob spremljavi godbe policije) je vodil Igor Švara.
Zapis z gostovanja	SSG-	Toront ®
Petek. Stlačeni v premajhen, za ^20 dolarjev na dan najetim kombi-lem, potujemo proti Jugu. Vožnja je 2« našega šoferja dovolj naporna. Kanadčani imajo svoj dolgi majski vikend, ker je v ponedeljek državni praznik: Victoria-day, zato je v petek že Vse na cesti. Ceste pa na vsem kanadskem delu poti popravljajo, širijo. Vo-ztrno se ob jezeru-morju Ontario do Njagarskih slapov, ki jih danes vidi-m° bežno le z mejnega mostu. Po slokih kanadskih izkušnjah me je strah Pred vstopom v ZDA. Vstop je poznan kot strog. Vsem sopotnikom zabičamo, da gremo v Cleveland samo na dvodnevni izlet k prijateljem. Toda vse steče gladko, morda tudi zato ker obmejni policaj vidi italijanske potne liste, njegovi starši pa so doma 12 Palerma. Mi pa iz Trsta, kje pa je sploh to? Tam zgoraj na severovzhodnem robu škornja. Saj, svet je velik. Nadaljujemo pot nedaleč od obale je-zera-morja Erie.
Rafko dolhar
Na sliki so (z desne) Miroslav Košuta, Drago Jančar in avtor tega zapisa pred slovenskih domom v Clevelandu
Na robu Clevelanda nas sprejme v varstvo ljubeznivi slovenski honorarni konzul v Clevelandu, goriški ro-Jak, profesor Bonutti. Za namestitev ni več časa. Gremo naravnost do Kul-furnega doma, da si ogledamo dvojno, kjer bomo nastopili. To je velika stavba v viktorijanskem slogu. Zgrajena je s temno-rjavo opeko. Nad vhodnimi vrati je častitljiva letnica: ]9l9. Kdaj so torej Primorci že romali Cez lužo za kruhom! Tudi tukaj je seveda veliko parkirišče. Odkupili in porušili so pač nekaj okoliških hiš, saj drugače ni mogoče. V Ameriki, seveda. Sedeži v dvorani na srečo niso pritrjeni, zato jih lahko tako razporedimo, da se predstava dogaja kar med gledalci. Nekaj težav je z razsvetljavo, toda naša tehnika se dobro znajde. Nabere se kakih dvesto ljudi. Organizator se zanima, kdaj bo pavza, da bo vedel, kdaj bo dal kuhati kloba-se'- Pavza bo torej nekoliko daljša kot običajno, da pridejo obiskovalci do klepeta, piva in klobas, seveda. Tudi to sPada k družabnosti, saj so se pripeljali od daleč tudi zato, da se s prijatelji srečajo in pokramljajo. Zato je po predstavi zakuska kar v domu, ki je 20 to primemo opremljen. Po napornem dnevu so naši igralci, pa tudi sPremljevalci dovolj utrujeni. Namestijo nas po domovih. Šest nas sprej-me pod streho v krasni vili sredi gozda na severnem obrobju Clevelanda konzul Bonutti. Ima šest otrok, vsak lma v očetovi hiši svojo sobo. Sedaj Pa so odrasli in raztreseni prek pol Amerike. Trikrat na leto se snidejo, sedaj pa je hiša na razpolago gostom.
Sobota, nedelja. Nekaj počitka In prostega časa za ogled mesta se Vsem prileže. Obiščemo tudi konzu-Inrne prostore, ki bi jim jih lahko tržaški slovenski konzulat zavidal. Osred-
nji »šoping centri« so odprti tako v soboto kot v nedeljo. Tisti, ki se za to zanimajo, pridejo na svoj račun. V soboto zvečer poslušamo koncert clevelandskega simfoničnega orkestra, enega najboljših na svetu.
Cleveland je veljal včasih, poleg Ljubljane, za največje slovensko mesto. Še danes je tu številna slovenska kolonija, kakih osemdeset tisoč duš. Ob mojem skeptičnem zmajanju z glavo sem dobil pojasnilo: osemdeset tisoč ljudi se zaveda, da ima slovenske korenine in se torej ima za Slovence.
Nekaj manj kot deset tisoč pa govori ali vsaj razume slovensko. Vidimo slovensko ulico, od osrednjega velikega Kulturnega doma, ki bi ga bili veseli tudi v marsikaterem slovenskem mestu, slovensko faro z grozljivo fresko tragedije, v Rogu, pa slovenske knjigarne in prodajalne časopisov, slovenski radio, enega od treh, ki sicer oddaja le po eno uro na teden, in uredništvo Ameriške domovine, ter seveda pogrebno društvo, ki pač spada k vsaki narodni skupnosti.
(Dalje)
»Na prepihu časa« - nova knjiga A. Rebule
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu so v ponedeljek, 19. t.m., predstavili najnovejšo knjigo tržaškega pisatelja Alojza Rebule z naslovom »Na prepihu časa«. Knjigo, ki je izšla pri Družini v Ljubljani, so v Sloveniji predstavili sicer že pred desetimi dnevi. Gre za zbrane komentarje in razmišljanja, ki jih je Rebula napisal v letih od 1991 do 1994 za ljubljanski katoliški tednik Družina, kjer so izhajali v rubriki, katere naslov je bil Na prepihu. Poleg avtorja sta na predstavitvi bila prisotna tudi urednik Družine dr. Janez Gril in akademik dr. Stane Gabrovec.
Gril je dejal, da si je s privolitvijo, da piše za Družino, Rebula vzel nase veliko breme, saj je s tem prevzel nalogo podati celovit pogled na kristjana v slovenski javnosti, na njegove težave in naloge.
Gabrovec je dejal, da je ta knjiga nekaj novega, odziv na vsakdanji dan, česar se slovenski kristjani še niso navadili, članki zaobjemajo široko problematiko, ki bi jo lahko razdelili v tri sklope: politiko, krščanstvo in spopad z modernim svetom, ki krščanstvu ni naklonjen.
Alojz Rebula je v svojem nastopu dejal, da te knjige ni navdihnila politika, ampak njegovo zanimanje za religiozno, nazorsko in moralno proble-
matiko. Poudaril je dolžnost kristjana, da nastopa v javnosti, na vseh področjih človekovega delovanja in vsakdanjega življenja. Občutek ima, da je danes slovenski kristjan še bolj odrinjen od kulture kot v času komunizma. V svojih prispevkih se ni izognil tudi ostremu polemiziranju z vidiki, ki so se mu zdeli za krščanstvo žaljivi, tako na slovenski kot na italijanski strani. Na njegovo pisanje v glavnem ni bilo odziva, vsaj v pisni obliki ne.
Med živahno razpravo je večkrat spregovoril dr. Gril, ki je med drugim dejal, da je v Sloveniji pri ljudeh ogromno neznanja glede vere in Cerkve. Obstajata dve Sloveniji, ki med seboj skorajda ne komunicirata, to pa pripelje do predsodkov in nesporazumov. Po podatkih, s katerimi razpolaga, polovica Slovencev Družine ne bere oz. je sploh ne pozna.
ic k k
Prireditelj prvih zimskih olimpijskih iger v novem tisočletju bo ameriško mesto Salt Lake City. Igre bodo leta 2002. Ameriško središče je bilo izbrano že po prvem glasovanju, ki je potekalo v Budimpešti. Salt Lake City je leta 1966 kar štirikrat poskusil s kandidaturo, a mu je vedno za las spodletelo.
Mladi na Radiu Trst A
Na Metnem sejmu«sodeluje 22 držav
mm
SflfifoEUROft
Slovenska stojnica na tržaškem razstavišču
(foto Kroma)
Podtajnik na ministrstvu za industrijo Luigi Mastrobuono je prejšnji teden slovesno odprl 47. tržaški mednarodni vzorčni sejem, ki se od letos imenuje »Poletni sejem«. Trajal bo do 25. junija. Na 15 tisoč kvadratnih metrih površine je s svojo ponudbo in prikazom delovanja prisotnih 200 gospodarskih operaterjev v predstavništvu 22 držav. Tržaški sejem je za te kraje nekakšno okno v svet, predvsem
kar zadeva stike s Srednjo in Vzhodno Evropo ter z državami Tretjega sveta. V okviru prireditve je več simpozijev, srečanj in predavanj, med katerimi so izvedenci poglabljali vprašanja gospodarskega značaja. Številni obiskovalci, ki vsako leto napolnijo prostore sejmišča pri Montebellu, pa imajo tudi priložnost za razvedrilo ter pokušnjo značilnih jedi nekaterih italijanskih dežel in sosednjih držav.
Srečanje z državnim sekretarjem Ostermanom
Zamejski kulturni stvarnosti se ne pišejo najboljši časi. Težave finančnega značaja v dobri meri omejujejo dejavnost in razvoj posameznih kulturnih segmentov in obenem preprečujejo vsakršno načrtovanje.
K temu je treba dodati še druge elemente, ki dvigajo zaskrbljenost in ki marsikdaj posameznikom in skupinam jemljejo potrebnih energij. Važ-
DEKLIŠKI ZBOR DEVIN in
FANTJE IZPOD GRMADE vabita na
ZAKLJUČNI KONCERT
V soboto, 24. junija, ob 20.30 v novi štivanski cerkvi. Kot gost bo nastopil M.P.Z. MEDVODE.
no je torej, da znotraj naše stvarnosti začnemo poglobljeno razpravo okoli teh vprašanj in da poiščemo primerne odgovore na zastavljena vprašanja. To velja tako v odnosu znotraj naše skupnosti kot tudi v odnosu do matične domovine.
V okviru takšnega razmišljanja sta Komisija za kulturo pri SKGZ in Zveza slovenskih kulturnih društev na srečanje v Trst povabili državnega sekretarja ministrstva za kulturo RS Jožeta Ostermana, s katerim se bodo
udeleženci 26. junija pogovorili v prvi vrsti o novem zakonu za kulturo ter sploh o vprašanjih kulturnega značaja, ki so vezana na odnose med zamejstvom in matico.
SKGZ in ZSKD
Čeprav se poleti večina mladih odloči za preživetje počitnic na morju, v gorah ali v kaki tuji državi, jih pa nekaj vseeno ostane doma in to iz enega ali drugega razloga. Vsem tem mladim bo tako tudi v poletni sezoni na naši slovenski radijski postaji odmerjeno nekaj časa. Od ponedeljka do petka bo namreč od 15. do 17. ure na sporedu sklop oddaj z naslovom »Poletni mozaik«. V tem pasu se bo zvrstilo nekaj ponovitev govorjenih oddaj, ki so jim poslušalci lahko sledili v zimski sezoni, uredništvo pa pripravlja tudi nekaj novih rubrik.
»S knjigo pod sončnikom« bo rubrika, v kateri bo Suzi Bandi predstavila razne knjige in poslušalcem svetovala, po katerem čtivu naj sežejo med počitnicami, ko je nekaj več časa, ki ga lahko posvetimo branju, »S knjigo pod sončnikom« bo na sporedu vsak četrtek ob 15.15.
Prav tako ob četrtkih bo ob 16. uri na vrsti še druga nova rubrika, ki bo imela naslov »Glas mladih«. Oddaja bo razdeljena na dva dela: v prvem bodo spregovorili mladi sami. Vsaka oddaja bo posvečena drugi temi — mladi se bodo pogovarjali o kulturi, o šoli, o zasvojenosti, o nasilju, o nestrpnosti, o svojem odnosu do vere in Boga, do zabave, do ljubezni, do spolnosti itd. V drugem delu oddaje pa bodo izjave mladih komentirali različni strokovnjaki in temo osvetlili še iz svojega zornega kota. Oddajo si je zamislila in jo pripravila Breda Su-sič.
Tu pa sta še dve oddaji, ki bosta potekali v živo; ob petkih bo ob 15.15 Maila Ozbič vodila oddajo »Kaj in kam konec tedna«. Svetovala bo vsem tistim, ki ne bodo imeli te sreče, da bodo kje na boljšem, in ki bodo svoje week-ende preživljali doma, kako na prijeten način preživeti sobotne in nedeljske večere. Opozarjala bo na vse prireditve, šagre in druge priložnosti, ki se bodo zvrstile v naših krajih.
Mladi pa so še posebno vabljeni k sodelovanju pri oddaji »Splash parade«, ki bo na sporedu vsako sredo ob 15.45 in ki jo bo vodila Breda Susič. Sami bodo lahko protagonisti te oddaje, če bodo sestavili svojo lestvico najbolj priljubljenih pesmi in jo čimprej poslali na naslov RAI, Radio Trst A, ul. F. Severo 7, Trst, s pripisom Poletni mozaik. Vsak teden bo povabljen v studio eden izmed poslušalcev, ki bo svojo lestvico tudi predstavil in tako sooblikoval oddajo. Kdor želi torej sodelovati pri tej oddaji, naj pošlje svojo lestvico desetih najbolj priljubljenih pesmi, kak podatek o sebi in svojo telefonsko številko na zgoraj omenjeni naslov.
»Kdo se boji ustave?«
Družbeno-politično društvo Edinost se je odločilo, da protestira proti izigravanju temeljnih človekovih in državljanovih pravic in svoboščin, saj sta zadnji dve mesečni zborovanji potekali sočasno s koncerti na trgu Unita godbe Giuseppe Verdi in godbe od Korošcev. Člani družbeno-po-litičnega društva Edinost ne verjamejo, kot piše v tiskovnem sporočilu, da so pristojne službe slučajno in po pomoti dale dovoljenje za sočasni koncert z mesečnim zborovanjem. Edinost bo tako organizirala ciklus protestnih manifestacij, ki bodo prav tako na trgu zedinjenja Italije od 11. do 13. ure jutri in v nedeljo 25. junija pod skupnim naslovom »Kdo se boji ustave? Kdo sovraži ustavo?«
* * *
Devinsko-nabrežinski občinski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da Godbenemu društvu Nabrežina dodeli prostore, v katerih bo lahko odslej vadilo. Godba bo tako dobila svoje prostore v nekdanji nabrežinski klavnici, ki je že več let zaprta, na podlagi brezplačne posojilne pogodbe. Pogodba bo trajala devet let, prostore pa si bodo morali člani društva urediti sami. Nabrežinska godba je imela dolgo let svoje prostore v občinski stavbi na vaškem trgu, v istem poslopju je bila tudi občinska knjižnica. Občina je to stavbo pred kratkim prodala.
Veliko ljudi se je konec prejšnjega tedna odzvalo vabilu glasbene zadruge Ars Nova in se na borjaču pri Terčonovih v Slivnem udeležilo koncerta, kakršnih ni veliko. Vse bogastvo slovenske ljudske pesmi — od Štajerske do Rezije — je namreč prikazala 11-članska ženska vokalna skupina Katice iz Ljubljane (foto Kroma). V čudovitem okolju kraške domačije so tako ljubitelji ljudske pesmi res prišli na svoj račun in lahko slišali bogat repertoar in spremne razlage. S sinočnjim koncertom glasbena zadruga Ars Nova nadaljuje s koncertno sezono, ki pozimi poteka v zgoniški športni dvorani, poleti pa se seli v tipično kraško okolje, kamor bodo v kratkem povabili Dalmatinsko klapo.
Za letošnje maturante
leposlovna,	filozofska
fakulteta v Trstu
V tej številki nadaljujemo s pregledom najpomembnejših fakultet v Trstu in Gorici v razmislek višješolcem, ki ravnokar opravljajo maturo. Skupno jih je letos okrog 200. Pisni del izpita je že za njimi, sedaj Pa jih čaka še ustno izpraševanje.
(Ured.)
leposlovna in filozofska fakulteta
Na tržaški univerzi je v okviru leposlovne in filozofske fakultete kar pet doktorskih tečajev. Študentje lahko po 4-letnem študiju dosežejo doktorski nuslov v leposlovju, v filozofiji, v zgodovini ter v tujih jezikih in književnostih, pet let pa predvidoma traja študij psihologije. Kandidati, ki se odtočijo za enega izmed teh tečajev, bodo morali opraviti od 19 do 25 izpitov in se odločiti za eno izmed smeri, N jih je fakulteta že vnaprej določila, kako lahko na primer izberejo pri študiju leposlovja klasično ali moderno suier, zgodovinski tečaji so razdeljeni na antično, srednjeveško, moderno in sodobno smer, študij tujih jezikov predvideva filološko-književno, jezi-roslovno-didaktično ter zgodovinsko-kultumo usmeritev, psihologija pa daje študentu možnost, da se usposobi na kognitivnem, psihobiološkem in evolucijsko-vzgojnem področju.
IVAN BAJC
Diplomiranci na leposlovni in filozofski fakulteti se lahko zaposlijo v lavni upravi in krajevnih ustanovah, v šoli, v založniških podjetjih, v časnikarstvu ter v radijskih in televizijskih redakcijah, psihologi pa se lahko zaposlijo tudi v službah, ki ustre-zajo njihovi specifični strokovni pripravi.
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Za tržaško pedagoško fakulteto poceni akademsko leto 1994-95 leto novosti. Z ministrskim odlokom name-ravajo namreč fakulteto preimenovati in uvesti naslednje nove študijske tečaje: doktorski tečaj iz komunikacijskih ved ter 3-letna diplomska tečaja lz Časnikarstva in socialnega skrbstva. Nespremenjeni pa bodo seveda ostali dosedanji tečaji; po 4—letnem študiju bodo lahko študentje dosegli doktorski naslov v leposlovnih vedah, v tujih jezikih in književnostih, v pedagogiki in vzgojnih vedah, tri leta pa Predvidoma traja diplomski študij, ki kandidate pripravlja za raznovrstno delo v osnovnih šolah in otroških vrt-°th. Poleg tega je fakulteta že letos vpeljala enoletni podiplomski izpopolnjevalni študij za srednješolsko pou-oevanje.
Diplomiranci pedagoške fakultete lmajo možnost, da se zaposlijo kot pro-
fesorji literarnih predmetov, kot nameščenci v javnih ustanovah, v založniških hišah, v časnikarstvu ter v radijskih in televizijskih uredništvih, diplomiranci vzgojnih ved pa se lahko zaposlijo tudi na socialno skrbstvenem področju.
* * *
Spomin na Tineta Debeljaka
»V tej hiši je bil 27.IV.1903 rojen dr. phil. Tine Debeljak, književnik, prevejalec, literarni zgodovinar. Umrl v Buenos Airesu 20.1.1989.«
Tako je napisano na plošči, ki so jo na pobudo in stroške občine Škofja loka postavili na pročelju hiše, kjer se je rodil Tine Debeljak. Ploščo so slovesno odkrili v četrtek, 22. t.m. Poleg domačega župana ing. Igorja Drakslerja sta spregovorila pisatelj Zorko Simčič in prof. Janko Moder. Za to priložnost je v Slovenijo prišel pisateljev sin, ki mu je prav tako ime Tine in je v Buenos Airesu glavni urednik tednika Svobodna Slovenija.
Spomin na žrtve kraških brezen
Prejšnjo nedeljo je bila pred bazovsko fojbo spominska svečanost ob 50. obletnici zgodovinskega obdobja, ki je poznal tudi to povojno strahoto. S skromno, a pomenljivo svečanostjo so se spomnili takratnih žrtev, ki so umrli v teh kraških breznih. Najprej so odkrili spominsko obeležje, ki spominja na obisk predsednikov Cossige in Scalfara, nato pa je škof Lovrenc Bellomi daroval mašo za žrtve fojb in vojne. Med homilijo je dejal, da teh žrtev ne smemo pozabiti, prav zato da se ne bi narodnostna nestrpnost nadaljevala. Bellomi je dodal, da moramo prav s pomočjo teh hu-
dih spominov ovrednotiti človekovo življenje in se iz tega nekaj naučiti. Tržaški župan My je poudaril, da so bile fojbe epilog hude tragedije etničnih in vojnih nestrpnosti, zato se mora Trst spomniti, je še dodal župan, na svoje žrtve, od tistih, ki so umrle v kraških breznih do tistih, ki so končale svojo pot v Rižarni in drugje. Svoj govor je Illy zaključil s pozivom, naj molitev, odprava nestrpnosti in ljubezen premagajo zlo, ki se je vkoreninilo v hudih časih pred petimi desetletji. Ob koncu je še spregovoril podpredsednik odbora za proslavitev žrtev fojb Marcello Lorenzini.
Prizor s svečanosti pred fojbo v Bazovici
(foto Kroma)
Družinska psihološka knjižnica
(2)
Kako se pomirimo (dr. Paul Hauck)
Večina frustracij, s katerimi se srečujemo iz dneva v dan, na srečo ni tako resnih in usodnih. Največkrat se človek pritožuje zaradi malenkosti, ki nam od časa do časa grenijo življenje, kot na primer, da se nam avto pokvari v trenutku, ko bi ga najbolj potrebovali, ampak nobena izmed teh ali podobnih okoliščin nas ne more izzivati do te mere, da bi se razjezili.
Tretji korak je prva prelomnica, na kateri se praviloma začnejo motnje, medtem ko četrti korak zmeraj in zanesljivo vodi v jezo.
Pri četrtem koraku hoče oseba doseči to, kar si želi. Pri petem koraku se v nas že začne kopičiti jeza. Doslej ste bili namreč samo jezni, vendar ne s sovraštvom in maščevalnostjo. šesti korak:»Slabe ljudi je treba kaznovati«.
S tem korakom ste dosegli stopnjo, od koder ni več vrnitve. Ne boste mirovali, dokler ne boste drugemu človeku prizadejali bolečine, ne zato, ker bi morda verjeli, da mu utegne koristiti, temveč zato, ker ste prepričani, da je ta človek tako slab
in ničvreden, da ne zasluži nič drugega kot muke in grajo. Večina med vami se bo gotovo strinjala s trditvijo, da je nadvse nespametno, če vas popade bes, kadar ne dosežete nečesa, kar ste si želeli, če gre pri tem za nepomembno malenkost. Eno najbolj škodljivih nagnjenj, ki nam je lastno vsem ljudem, je to, da radi delamo iz muhe slona. Ob nedolžnih primerih pretiravamo čez vsako mero. Nato pa se ustrašimo pošasti, ki smo jih sami ustvarili. Zaradi tega se pogosto razjezimo.
Včasih so ljudje, ki se najpogosteje in najbolj silovito razjezijo, v resnici najbolj plašni in boječi, namesto da bi bili, kakor bi bilo pričakovati po njihovem nastopu, nadvse odločni in samozavestni. Taki odrasli, ki morajo imeti zmeraj prav in ki vztrepetajo že ob misli, da bi se utegnilo pokazati, da se v nečem vendarle motijo, spadajo med najbolj negotove in nesamozavestne ljudi. Tako zelo se bojijo, da bi prišle na dan njihove napake, da postanejo nasilni, samo da se jim ne bi bilo treba soočiti z neprijetno resnico.
Očitanje krivde je poglavitna posledica jeze. Obsojanje z očitki se začne porajati tedaj, ko začnejo ljudje enačiti krivdo in krivice oziroma storjene napake s tistimi, ki so jih storili. To ne pomeni, da morate vsakomur, ki vas je prizadel, odpustiti njegovo ravnanje, gre le za to, da se morate naučiti več odpuščati in ničesar pozabiti. Odpuščajo pa lahko samo zdravi in v sebi močni ljudje; slabotne in negotove osebnosti tega preprosto ne zmorejo. Stopnja, do katere lahko odpuščate ljudem okrog sebe, ne da bi se to sprevrglo v vašo slabost, je imenitno merilo vaše zrelosti. Z odpuščanjem tudi drugim omogočate, da rastejo in se razvijajo. Namesto da bi jih kritizirali, jim vcepljali občutek krivde in jih spravljali v podrejeni položaj, jim lahko z ljubeznivo velikodušnostjo utrjujete samozavest in prepričanje, da v vaših očeh niso človeška bitja brez vrednosti, ter jim s tem pomagate odpravljati njihove napake.
Za ljudi, ki se naskrivaj sovražijo, dvomijo v svoje sposobnosti in so silovito prepričani, da so vsi drugi boljši in več vredni od njih, so ljudje, ki hodijo skozi življenje z repom med nogami. Preden se boste prihodnjič, ko nečesa ne boste mogli doseči, pošteno razjezili, temeljito premislite, koliko škode si lahko prizadenete.
Jelena Stefančič (dalje)
Dvajset nagrajencev Sklada Dušana Černeta
V prejšnji številki našega lista smo obširno poročali o poteku svečanosti podelitve letošnje nagrade Sklada Dušana Černeta msgr. dr. Kazimiru Humarju iz Gorice. To je bila dvajseta, se pravi jubilejna nagrada tega sklada. Danes objavljamo seznam vseh dvajsetih nagrad, ki jih je sklad podelil posameznikom in društvom ali organizacijam. Letošnja svečanost podelitve je bila 10. t.m. v komorni dvorani Katoliškega doma v Gorici.
1976
1977
1978
Kulturno-verski list DOM iz Benečije
za ohranjevanje slovenske identitete in krščanske omike Revija Zaliv iz Trsta
za vzgajanje k nacionalni samozavesti, demokraciji in odprtosti Goriška Mohorjeva družba za dragoceno poslanstvo pri širjenju omike, duhovnih vrednot in narodnostne zvestobe
1979 — Pevski zbor PLANINKA iz Ukev v Kanalski dolini
za gojitev naše pesmi in besede na ogroženem in izpostavljenem koščku našega zamejstva
1980 — Slovenska zamejska skavtska organizacija
za vzgajanje naše mladine v zdrave in odgovorne pripadnike narodne skupnosti
1981 — Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem
za širjenje glasbene kulture v službi duha, lepote in slovenskega čutenja
Trinkov koledar
za dolgoletno kroniko in zgodovino Benečije ter za širjenje zanimanja za ta del zamejstva tudi med ostalimi Slovenci Ljudski Radio Gorica
za povezovanje med našimi ljudmi z modernim sredstvom obveščanja, ob gojenju vrednot, ki imajo davne korenine Zbor Fantje izpod Grmade za umetniško delo, prepleteno z globokim čutom za prijateljsko povezanost s skupnostjo zavednih ljudi ob zahodni meji domovine 1985 — Revija Iz vest j e iz Trsta
za dragoceno dokumentacijo o življenju našega povojnega šolstva Revija Mladika iz Trsta
za nenadomestljivo vlogo pri ohranjevanju naše kultivirane besede in pri spremljanju slovenskega življenja pri nas, v matici in v zdomstvu Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici za povezovanje kulturnega in prosvetnega snovanja vseh, ki so požrtvovalno na delu v znamenju slovenske in krščanske omike Univerzitetni profesor Martin Jevnikar za življenjsko delo na šolskem in kulturnem področju, s posebnim poudarkom na njegovem najvišjem prispevku naši skupnosti, to pa je Slovenski primorski biografski leksikon 1989 — Slovenska klasična gimnazija v Trstu
ob njeni 40-letnici, z globoko zahvalo za njen humanistični delež pri ohranjevanju slovenstva na teh tleh
1982
1983
1984
1986
1987
1988
1990 — Marijina družba v Trstu
za njeno neprecenljivo socialno poslanstvo ob globoki zasidranosti v zvestobi narodu in Bogu
1991 — Pevovodja in prosvetni delavec Ivo Kralj
za njegovo požrtvovalno delo za skupnost, ki ji je vse življenje vlival tudi lastno vero in optimizem
1992 — Slovensko kulturno društvo Jadro iz Ronk v Laškem
ki zvesto in vedro ohranja pri življenju plamenček naše besede in zavesti na robu naše jezikovne meje
1993 — Prof. dr. Stanislav Soban
ki je svoje obširno pravno znanje posvetil rasti in obrambi slovenske skupnosti v Italiji
1994 — Pevski zbor Rupa-Peč
ob 60-letnici njegovega neprekinjenega delovanja v imenu pevske kulture, sloge in slovenske samozavesti
1995 — Msgr. dr. Kazimir Humar — Gorica
Polemika zaradi table na Colu
Nadaljuje se polemika, ki jo je začel Sardos Albertini s svojim izzivanjem zaradi table na Colu, ki opozarja na boje devetega korpusa partizanske vojske za osvoboditev Trsta. Glede tega je zavzela stališče tudi sekcija Slovenske skupnosti za občino Repen-tabor, ki je na svoji zadnji seji odločno zavrnila poskuse, da bi v občinski svet in krajevno skupnost vnašali nesporazume in nestrpnost z izzivalnimi pobudami. Te prihajajo iz znanih krogov, ki hote mešajo narodnostne in razredne pojave, boj za svobodo
in nasilje revolucije, vzroke in posledice tragičnih dogodkov na naših tleh v tem stoletju, je rečeno v tiskovnem sporočilu repentaborske sekcije Slovenske skupnosti. V bistvu želijo kri-minalizirati slovensko prebivalstvo in zanikati njegovo trpljenje in upor, ki je spadal v široko protifašistično fronto. V sporočilu je tudi rečeno, da je žalostno, da se je pridružil kampanji proti tabli tudi krajevni občinski svetovalec Pola svoboščin Guerra, ki zajema iz stare ropotarnice tržaške desnice.
NOVICE
Se ni konca dolgi zgodbi v zvezi s prodajo škedenjske železarne. Na tržaškem sedežu Zveze industrijcev so se pred dnevi soočali predstavniki zelo verjetnih novih lastnikov, družb Bol-rnat in Lucchini, vladni komisarji in sindikalni zastopniki zaposlenih delavcev. Beseda je tekla o postopkih za prodajo škedenjskega obrata, predvsem pa o usodi zaposlenih. Med temi je namreč veliko takih, ki bi lahko odšli v pokoj, saj imajo dovolj dolgo delovno dobo. Ti delavci pa imajo seveda pravico do odpravnine. Ker je teh veliko, gre torej za vprašanje ne-
Tržaški oktet v Vili Primc
Kulturno društvo Barkovlje je v nedeljo priredilo celovečerni koncert Tržaškega okteta. Prireditev je bila v Vili Primc na Greti, kar ji je dalo še poseben pečat. Pobudo za koncert v tem še vse premalo izkoriščenem večnamenskem prostoru je dalo društvo samo, rajonski svet za Greto. Rojan in Barkovlje pa je brez večjih težav osvojilo. Glavno vodilo organizatorjev je bila želja po medsebojnem poznavanju in spoštovanju. V tem duhu je potekal tudi koncert sam. Tržaški oktet je v dvorani, kjer žal ni bilo prostora za vse, odpel glasbene stvaritve iz romantike in renesanse, v drugem delu pa je občinstvu ponudil staroslovanske li-(foto Kroma) turgične pesmi.
kaj milijard, kijih nova kupca jasno nočeta izplačati, saj gre za dediščino prejšnjih uprav škedenjske železarne. Sklenjeno je bilo, da bodo v kratkem soočanje nadaljevali na rimskem sedežu ministrstva za industrijo.
* * *
Kmečka zveza je takoj po neurju, ki je prizadelo vso tržaško pokrajino, nastopila pri občinskih upravah in pri deželni upravi, da se v korist prizadetih izkoristijo možnosti vsedržavnega solidarnostnega sklada. Z namenom, da bi pristojnim oblastem olajšali delo pri cenitvi škode, ki mora biti opravljena v roku tridesetih dni, vabi Kmečka zveza vse prizadete kmete, da škodo čimprej prijavijo v uradih zveze. V poštev prihaja škoda na stavbah, rastlinjakih, podpornih zidovih, kmečkih oziroma poljskih poteh itd.
* * *
Rojanska šola je brez imena
Prva posledica tako imenovane »racionalizacije« šolstva na Tržaškem je, da je rojanska šola ostala brez imena. Slovenska nižja srednja šola Fran Erjavec v Rojanu se bo namreč odslej imenovala »Državna nižja srednja šola Ivan Cankar — oddeljeni oddelek v Rojanu«. Tako je namreč zapisano v dopisu, ki ga je prejela šola s tržaškega urada šolskega ministrstva. Ministrstvo in skrbništvo sta torej začeli takoj po koncu šolskega leta uveljavljati odlok o združitvi rojanske s šentjakobsko nižjo srednjo šolo.
. List »Jadro« postal še prava revija
Malokdo v zamejstvu, kaj šele v matici, ve, da v Laškem, kot z eno besedo označujemo področje od Tržiča do Soče, živi in deluje večje število Slovencev, ki se zbira v Slovenskem kulturnem in rekreativnem društvu Jadro s sedežem v Ronkah. To društvo ima velike zasluge, da je slovenska prisotnost v samih Ronkah, a tudi v Tržiču in drugih okoliških krajih ne le opazna, ampak tudi kvalitetna m dragocena ne samo za ta delček narodnega telesa, ampak za vso našo skupnost.
To nam potrjuje tudi nova, 7. šte-vilka imenitno tiskanega društvene-8a glasila, ki tudi nosi ime Jadro.
Gre pravzaprav za pravo revijo, saj objavlja tehtne članke in celo prali ve študije, ki zadevajo omenjeno področje. Tako nas v branje uvede čla-n_ek Lidije Rupel z naslovom Gradisa v goriški pokrajini, ki je oprem-ljen z zanimivim fotografskim gradi-v°rn. Polno dragocenih informacij o Laškem in dejavnosti tamkajšnjih Slovencev bo bralec našel, ko bo prebral kratke novice, ki jih podpisuje Karlo Mučič pod naslovom Mogoče ne veš, da:. Graziano Benedetti (Be-
nedetič) je prispeval lep članek o naravnem bogastvu, ki ga predstavljajo lagune. O tem piše v sestavku z naslovom Kjer letijo galebi — Čar la-gunskega sveta v Furlaniji Julijski krajini. Karlo Mučič je med najbolj plodnimi sodelavci glasila Jadro, saj je prispeval še članke Novice o morju, Kraški hrast za Tržič, O ronški krvodajalski družini, o Angloameriškem zračnem napadu na Laško, predstavil pa je tudi vrsto obletnic v letu 1994 in v letošnjem letu. Med temi je največjo pozornost namenil 50. obletnici konca vojne in dogodkom v Laškem v tedanjem času; napovedal je še nekaj zanimivih obletnic izpred 170 in 75 let.
Štefanija Pahor in učenec osnovne šole v Romjanu Ivan Peric pišeta o človekoljubni pomoči, ki jo prebivalci Ronk in drugih okoliških vasi nudijo beguncem v občini Metlika. O gostovanju otrok iz pobratenih občin Metlike in VVagne v Avstraliji pa piše učiteljica Sonja Božič, ki predstavlja tri spise otrok na temo Združena Evropa za mir. Ti spisi so bili nagrajeni ob slovesni podelitvi evropske zastave ronški občinski upravi. Učenka
Nataša Marinkovič poroča o prikazu kiparskega dela, kot ga je učencem slovenske šole v Romjanu podal oče enega izmed tamkajšnjih učencev, kipar Angelo Simonetti.
Igor Komel je pod naslovom Dijaški dom v Gorici, pomemben kohezijski faktor tudi za Slovence iz Laškega, podal temeljit pregled gojencev tega dijaškega doma od ustanovitve do današnjih dni. V bistvu je nato govora o sodelovanju med občinama Škocjan ob Soči in Slovenj Gradec; o tem piše gospa I. Stanta. O bivši ulici Opatje selo v Ronkah piše An-uška Nardin, ki je za ta članek zbrala zanimive podatke o ljudeh, ki so živeli v tej ulici. Članek je opremljen tudi s starimi fotografskimi posnetki.
Naslednje strani so namenjene literaturi. Liliana Visentin je prispevala pesem Limbuš, Mirjam Rebula pa črtico Poletne noči.
Na koncu je še nekaj poročil. Marko Jazbec piše o Mladinskem raziskovalnem taboru — Laško 1991 in o zborniku, ki je izšel o tem. Isti je tudi napisal dragocen članek o delovanju Prosvetnega društva Srečko Kosovel, ki je deloval v Laškem od 1964 do 1974.
Članek, ki je dejansko organigram društva, je obogaten z zanimivim fotografskim in časopisnim gradivom.
V Jadru pridno sodelujejo tudi učenci slovenske osnovne šole v Romjanu. Ivan Peric je prispeval raziskavo z naslovom Kamnoseštvo, kamnolomi in kamnoseki pri nas.
Renzo Frandolič pa piše o javni rabi slovenskega jezika. Z zgodovinskega in narodnega vidika je zelo dragocen prispevek Slovenci v Casseglia-nu (vasici na levem bregu Soče), ki ga je napisal Egeo Petean. Tereza Ferfo-glia poroča o delovanju VZPI—ANPI v Ronkah. O slovenski šoli v Tržiču in okolici v prvih povojnih letih piše Bojana Daneu Don. Luca Perrino piše o društveni dejavnosti v Ronkah. V članku poroča o delovanju italijanskih kulturnih in rekreacijskih organizacij. V glasilu Jadro pa je na koncu objavljeno še razmišljanje Joška Vetriha Ob samostojni razstavi ron-škega slikarja Oskarja Beccia.
Branje tega glasila, ki šteje skupno 48 strani, nas bo gotovo obogatilo in navdalo z občudovanjem za požrtvovalno delo, ki ga društvo Jadro opravlja med rojaki v Laškem, a tudi za vse bralce slovenskega jezika, ki bi v roke dobili te strani.
M.T.
Anton Brecelj	(3)
Spomini na boje ob Soči 1915-1918
Z bojišč so prihajala porazna poročila.
Doletela me je naloga, ki sem se je najbolj bal; poveljnik mi je zjutraj na-r°čil, naj izberem sto dvajset mož, da jih jutri odpošlje naprej.
»Kar določite jih po seznamu, ki sem ga sestavil že davno,« sem se otepal.
»Ne, ne!« je odvrnil poveljnik. »Odbiranje je tvoje zdravniško opravilo. ^ar začni tukaj, v pomoč ti bo moj poročnik in pisar, potem pa odrinite k Posamičnim pododdelkom v Štivan, Tržič, Zagraj, Pieris in Červinjan. Voz Je pripravljen, pododdelki so obveščeni, čas prihoda pa sproti poročajte na-Prej.«
Misel, naj jaz prevzamem odgovornost za usodo posameznikov, mi je bila skrajno zoprna. Kje je izhod iz te muke?
Pred vsako četo sem najprej vprašal, kdo se prostovoljno javi za fronto. Tri vseh pododdelkih se je oglasil samo eden, starejši narednik, slok in suh «i°ž, ki se mu je že od daleč poznala jetika. Zavzel sem se, moža sem po-Znal, bil je Slovenec in menda poduradnik v Trstu.
»Vam ni treba nikamor, ko sem vas uvrstil v četrto skupino, med moštvo, sposobno za lažjo pomožno službo,« sem mu rekel.
»Jaz pa hočem na fronto, ker sem tega lenarjenja sit!« se je postavil na-rednik kakor užaljen.
»Ali me zvržete?«
»Nikakor! Krepka moška volja je najboljša sposobnost! — Kdo še hoče
sam?«
Ker ni bilo odziva, sem jim v kratkem govoru pojasnil položaj. Za zdaj rJa mora na fronto vsak tretji mož od prve skupine, kamor sem uvrstil za vsako službo sposobne obvezance. Naj se nihče ne izgovarja z malenkostnimi boleznimi, ki jih mora imeti po mojem mnenju vsakdo vsaj tri, da živi. Tako razširjeno in priljubljeno trganje po udih in trupu ali v glavi je kot vojaška bolezen prepovedano oziroma neupoštevano. Kdor se prej oglasi, prej opravi svojo dolžnost.
S takim prigovarjanjem sem dosegel ponekod, da se jih je oglasilo zadostno število, drugod pa sem jih dal določiti po žrebanju. Izločil sem od žrebanja dva moža, enega, ki mu je doma umrla žena na porodu, in drugega, ki mu je zgorela domačija.
Čez tri dni me je poklical poveljnik k sebi in mi vpričo vseh častnikov 'Zrekel po višjem nalogu strog ukor, ker da sem na službeni komisiji močno kršil vojaški red s svojim nevojaškim ravnanjem, in mi ukazal na raport k Vlšjemu poveljniku.
Podpolkovnik me je sprejel nepričakovano prijazno, da sem se skoraj zbal.
»Sedi!« je velel dobrodušno. »Da ne padeš v omedlevico, tako klofuto sem ti primazal. Poslušaj moje poročilo na višje poveljstvo: Črnovojniški obveza-nec zdravnik ta in ta se je izkazal za popolnoma nesposobnega v vojaški zdravniški službi, dasi ima baje v zasebnem življenju uspehe in ugled. Zato predlagam, da se imenovani zdravnik takoj odpusti iz vojaške obveze in nadomesti z izvežbanim vojaškim zdravnikom. Razumeš?«
»Dobro razumem, gospod podpolkovnik. Škoda, da mi niste prisolili takšne klofute že poprej, ko ste spoznali, da Čič ni za barko. Hvala vam zanjo tudi zdaj!«
Vedel sem, da je bilo podpolkovnikovo poročilo sproženo po prošnji bolnice za mojo razrešitev.
Teden dni kasneje sem slekel vojaško suknjo. Drevje se je obletalo, ko sem neslavno končal svojo vojaško službo. Nisem pa takrat niti slutil, da me čaka še daljša in težja — vojna služba.
* * *
Znamenite so bile v Gorici Binkošti leta 1915, ko je Italija napovedala vojsko Avstro-Ogrski. Toliko vrvenja ni bilo menda še nikdar prej in ga ne bo zlepa v tistem mestu. Državni in železniški uslužbenci z družinami so trumoma polnili vlake proti zaledju, v mesto so drevili prebivalci z desnega brega Soče, Brici in Furlani, da se na begu oddahnejo in počakajo nadaljnjih dogodkov, zakaj v večjem mestu se jim je zdelo bolj varno, kakor v manjših krajih. Vsi smo bili prepričani, da zasede Italija Gorico in okolico že drugi ali tretji dan po vojni napovedi in da se prične resen odpor na obrambni črti ob Nanosu. V tej veri nas je potrdil tudi oblastni proglas, naj sprejmemo sovražnika mirno in dostojanstveno.
Z avtom sem zdrknil še na rodni dom v gorenjo Vipavsko dolino, da se poslovim od svojcev, ki so se tudi odpravljali na odhod k znancem na »Kranjsko«, ker Vipavska dolina je bila takrat po splošnem mnenju določena za vojno torišče. Naglo sem se vrnil v Gorico, da ne bi bil po sovražni zasedbi ločen od svoje družine. Zvečer sem odšel še na vrt hotela Pošte, kjer smo se dotlej večkrat shajali v prijateljski družbi zavoljo pristnega plzenskega piva. Konec dolgega govoričenja je bilo ganljivo vsestransko slovo, da se prihodnje jutro znajdemo v državi, odrezani od plzenskega »prazdroja«.
Binkoštni torek je bil zelo dolgočasen, kakor razočarani smo se znanci sre- > čevali in se drug pred drugim čudili, da se ni zgodilo, kar smo vsi pričakovali kot neizogibno nujnost — italijansko zasedbo.
Te pa kar ni hotelo biti od nikoder. Tam v Brdih je nekaj pokalo, včasih je zabrnel zrakoplov nad mestom; neko noč nas je zdramil iz spanja silen trušč in ropot: velikanska zračna ladja je plula zelo nizko in počasi nad nami ter preiskovala okolje s slepilno se bleščečimi žarometi. Hodil sem gledat na Kostanjevico in v nadškofijski ronk pod Gradom, kaj se godi na zapadnem obzorju. Sabotinov greben je bil stalno »v ognju«, neprestano so na njem pokale granate, dvigajoč večje ali manjše oblake dima in zemlje v zrak.
(Dalje)
Vreme se počasi prilagaja koledarju \ novice
3
Vreme, ki se počasi prilagaja koledarju po daljšem obdobju dežja in razmeroma nizkih temperatur, je privabilo številne kopalce na deželne plaže. Živahno je v Lignanu in Gradežu. Veliko kopalcev je tudi v Barkovljah in v drugih tržaških kopališčih. Morska voda je povsod precej čista, tudi primerno topla je že, tako da se marsikdo veselo namaka v valovih.
S.K.P.D. FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ iz Števerjana
vabi na
25. FESTIVAL
Med Borovci v Števerjanu
Sobota, 24. junija 1995, ob 20.30
- Otvoritev festivala
- Odprtje razstave domačina Mirka Maraža
- Odprtje razstave briških vin
- Sledi ples z ansamblom Mak in pevcem Edvinom Fliserjem
Nedelja, 25. junija 1995, ob 20.30
- Ples z ansamblom Alpski kvintet
Deloval bo dobro založen buffet
Po nalogu tržaškega sodstva so aretirali več oseb, med temi podjetnike in častnike finančnih stražnikov. Vpleteni naj bi bili v znano afero lažnih računov v zvezi z vzdrževalnimi deli poveljstva Finančnih stražnikov v ulici Giulia v Trstu. Preiskava v zvezi z afero o lažnih računih za vzdrževalna dela vojašnice se je začela že pred nekaj tedni, ko so oblasti aretirale že štiri osebe.
* * *
Vozila, ki ne onesnažujejo okolja, niso več le fantastika. V Lignanu se je pred dnevi zaključil simpozij, na katerem so poleg predavanj pokazali tudi nekatere primerke vozil, ki so okolju naklonjena, saj jih poganja le tako imenovana zdrava energija. Poleg električnih vozil so strokovnjaki predstavili tudi avtomobile na ekološki pogon, oziroma pogon, ki ga pridobivajo izključno iz naravnih prvin brez kemičnih dodatkov. Po mnenju strokovnjakov je torej vse odvisno od avtomobilskih industrij, ki se bodo morale prej ali slej odločiti in uvesti proizvodnjo zelenih avtomobilov.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
Član
SV Združenje periodičnega tiska v Italiji
V visoki starosti 91. let je v ameriški zvezni državi Marpland umrl znanstvenik bolgarskega porekla John Atansoff. Ostal bo v zgodovini kot priznani oče sodobnega računalnika. Atanasoff bi se tega najbrž nikoli ne zavedel, če ne bi leta 1967 prišlo do pravde med družbama ENIAC, ki je za svoj patent zahtevala odstotke prt prodaji slehernega računalnika, in Honeywellom, ki je tej zahtevi ospo-raval. Med sodno obravnavo so preiskovalci ugotovili, da je Eniacov patent bil le inačica Atanasoffovega računalnika ABC iz leta 1939.
* * *
Poletni »Pajk's show«
V petek, 23. junija, bo ob 20.45 na sporedu poseben »goriški kabaretni večer«, oziroma poletni »Pajk's show«, ki ga prirejajo razne slovenske zamejske organizacije (Kulturni dom — Gorica, ZSKD, zadruga »Maja«, KD Briški grič).
Tokrat se bo »goriški zamejski cirkus« odvijal v domu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu (Bukovje, 6). Program pa bo ubran na temo »Triumf: od Vardarja do Triglava«.
Prireditev ima pretežno razvedrilni in satirični značaj, kakor je pač bilo s podobnimi prireditvami v preteklosti. Včasih je namreč le primerno, če svoje odlike in napake vidimo v nekoliko drugačni luči in še ob tem tudi nasmejemo.
Posebna gosta večera bosta tržaška kabaretista Boris Kobal in Sergej Verč.
Za vse ostale informacije ter za rezervacijo mest se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass, 20 — tel. 0481/ 33288), ter na društvo Briški grič v Števerjanu.
Kulturni dom v Gorici
Solidarnostni odbor — Gorica Solidarnostna akcija za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine
KDOR TAKOJ POMAGA, DVAKRAT POMAGA
Prispevek v denarju lahko nakažete na t.r. štev. 65250 pod geslom »SKLAD ZA BEGUNCE IZ BiH« pri Kmečki banki v Gorici.
Raznovrstno blago (obleke, obutev, igrače itd.) stalno zbiramo v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20) — tel. 33288.
Solidarnostni odbor
Krožek za dražbeno-politična vprašanja Virgil Šček in Moški zbor Fantje izpod Grmade
vabita v sredo, 28. t.m., ob 20.30 na sedež devinskih zborov na večer
NAŠ PRVI POVOJNI ČAS
Razgovor ob izidu štirih zgodovinskih študij o Trstu 1945-56
Sodelovali bodo avtorji: Nadja Maganja, Aleš Brecelj, Adri-jan Pahor in Bruna Ciani. Večer bo uvedel predsednik krožka V. Šček dr. Rafko Dolhar. Zbor pa bo zapel nekaj pesmi.
SVETOIVANSKA SKUPNOST prireja
Praznovanja pri Sv. Ivanu v Trstu
SPORED 23.6.1995: ob 20. uri v stari cerkvici pri Sv. Ivanu slovenska sv. maša s petjem. Po maši sodelovanje pri kresovanju v društvu »S. Škamperle«. 24.6.1995; ob 20.30 koncert vokalne skupine Resonet v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu. 25.6.1995: ob 9. uri procesija z narodnimi nošami, ob 10. uri slovesna maša v slovenščini s petjem.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi na predstavitev zbirke puntarskih pesmi
»ZA STARO PRAVDO«
ki bo v četrtek, 22. junija 1995, v komorni dvorani Katoliškega doma v Gorici ob 20.30. Na sporedu bo predstavitveni govor, glasbena točka in recitacije.