Tih e b « « t / m d i um to reach the best customers mm GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKL MATTBR OCTOBKR ss. AT POST OFFICJt AT CHICAGO, LLL„ UNDER THE ACT Of MARCH sr* it7f. ZA ' bM' ŠTEV. (No.) 96. CHICAGO, ILL., PETEK, 9. DEC. 1931. A- ft. AMERIKANSKE NOVICE. STAVKA V CHICAŠKIH KLAVNICAH. Delavci Chicaških klavnic so za stavkali pretekli pondelek, ker so se jim zopet plače znižale. POROČILA 12 VOJAKOV ZA VLADNO PODPORO. Mrs. Helena Drexler iz Wau kegana je bila aretirana, ker so prišli na sled, da je šla od mesta do mesta in povsodi premotila kakega vojaka, da se je z njo poročil, da je dobila vladno podporo. Ko je dobila, je pobegnila v drugo mesto in tam enako naredila. Tako se je dvanajstkrat poročila. RAZGLED PO SYETU ' NIGRI LIČALI NIGRA, V Sioux City, la., so člani nekega tajnega društva nigrov obdolžili svojega člana Sam Jonesa, da je izdal društvene tajnosti. Pri seji je bilo 14 članov. Zgrabili so Jonesa, ga vlekli ven iz mesta in ga pri nekem mostu zunaj mesta obesili za vrv, da je visel nad vodo. Toda po čudnem naklučju se je vrv pretrgala in Jones je padel v vodo in se rešil. — Obdolženi so sedaj poskuše-nega umora. KAKO SO LJUDJE LAHKOVERNI. V Chicagi je neki Poljak Nor-wolski prodal hišo za $5.000, katere je dobil v denarju. Zunaj pred pisarno agenta, kjer je dobil denar, sta ga čakala dva tuja človeka, ki sta se mu pridružila in začela z njim govoriti. Govorila sta dobro polsko. Ko se tako govorili, povedala sta začudenemu Norwolskemu, da sta iznašla velikansko novo iznajdbo, po kateri sta vstanu s posebnim praškom denar tekom šest ur podvojiti. Norvvolski v svoji omejenosti in slovanski dobrodušnosti je takoj vr-jel in bil pripravljen poskusiti, če res to znata. Dal jima je res sto-tak, katerega sta lopova položila v zavitek popirja in "poštupala" ter zavila. Potem so pa čakali sest ur. In res, po šestih urah sta bila mesto stotaka v zavitku dva stotaka. V šestih urah čakanja v salonu seveda niso sedeli pri praznih mizah. Ko je videl Norwolski tako velik uspeh, je bil takoj pripravljen položiti v čudodelen zavitek vseh $5.000. Ko so tako zopet čakali novih šest ur, da se izvali novih pet tisoč, sta lopova s praznimi izgovori drug za drugim odšla, češ da naj Norwolski kar sam čuva zavitek, ker bosta v kratkem prišla o-ba nazaj. Prepovedala sta mu pa pogledati v zavitek preje nego prideta nazaj. Prismojeni Poljak je čakal res šest ur. Prišlo je polog že sedem oseb toda čudtadelnih iznajdbenikov ni bilo nikjer. Slednjič ga je premagala radovednost in pogledal je v zavitek. Toda kako se je prestrašil, ko je našel zavitek prazen. Lopova sta v petih urah imela dovolj časa. da sta odšla Bog ve kako daleč. Človek bi ne vrjel, da se še najdejo tako omejeni ljudje, da sedejo na tako neumne limance. TUDI NIGRI SE GIBLJEJO. Tudi unije črnih delavcev so se združile v skupno črno unijo in si ustanovile svoj glavni urad v Chicago, od koder bode glavni odbor vodil vse delovanje črnih unij. N0YICE IZ JUGOSLAVIJE. ... c « Preoblasten gospodar, gnani ljubljanski sokol okrajna oficial Anton Gregorič je bil te dm obsojen pred tukajšnjim sodiščem na 3000 K globe in povračilo stroškov, ker je napravil lažnjivo ovadbo proti svoji služkinji Frančiški Pogačar iz Hudega. Radi lažnive ovadbe je bila Pogačarjeva po nedolžnem zaprta 14 dni, sedaj* je pa prišla kazen za obrekljivca. Sodišče je izreklo,, da zakon ščiti enako čast služkinje kakor čast visokih gospodov in da tudi ljubjanski sokolaši ne smejo brez kazni delati lažnivih ovadb. EGIPT V BOJU ZA NEODVISNOST. Anglija ima tudi v Egiptu svoje težave. Adly Paša je zavrnil „pred-loge angleške vlade, katere je predložila Egiptu glede razmerja med Egiptom in Anglijo. Predloga dovoljuje Egiptu skoraj popolno neodvisnost. Samo Anglija zahteva, da ji Egipt dovoli, da ima v deželi svojo vojaško posadko, ki naj Angliji omogoči prosto poslovanje z Indijo skozi Suez kanal. Egiptčani tudi tega ne dovolijo. Koliko veljajo ministrski avtomobili? Mitroviška "Srbija" piše: "Samo vojno ministrstvo porabi 70 mil di ponudbo, da je pripravljen dobaviti ministrstvu zel promet 3 milijone železniških pragov iz bukovega in hrastovega lesa po ceni 120 do 130 kron za kos, t. j. za skupno vsoto 360 milijonov kron, ako mu država proda iz državnih gozdov 30.-000 kub. metrov hrastovega in 30.-000 kub. metrov bukovega lesa in sicer bukov les po 20 kron kub. meter. Z ozirom na to bi dobila država 96 milijonov kron za 60.000 kub metrov hrastovega in bukovega lesa, "medtem ko bi morala plačati za en del svojega pridelanega lesa 360 milijonov kron, torej 250 milijonov več, kakor pa bi dobila od Petriča in njegove demokratske kompanije. Pri tem se pa mora vpoštevati, da velja v splošnem bukov les v najcenejšem slučaju — kubičen mete KATOLIŠKI Novi apostolski delegat za Japonsko. Msgr. Fumasoni Biondi, dosedanji apostolski delegat na Japonskem, je bil imenovan za tajnika kongregacije "Propaganda fide". Za njegovega naslednika je sv. oče i-menoval p. Giardinija iz reda Bar-nabitov, bivšega docenta v Londi-u in pozneje župnika pri S. Carlo ai Catinari v Rimu. P. )Giardini jje znan znanstvenik na polju teologije, filozofije in kanoničnega prava ter govori sedem jezikov. 8. decembra bo p. Giardini posvečen v škofa. 15 katoliških vseučilišč v Ameriki. t Kakor poroča Directorium of Ca^- ___T, . ~ * 300 kron, hrastov les pa to kroni thol!,c Colleges and Schools ima A- VELIKI NEMIRI NA DUNAJU. Na Dunaju s^o izbruhnili pretekli teden veliki nemiri. Ljudstvo je protestiralo proti raznim izkoriščevalcem in proti draginji. Zahtevajo tudi naj se popolnoma ustavi špeku-liranje in igranje z denarjem na borzi. Velika množica razgrajačev je pobila po glavnih ulicah vse šipe. Po največjih hotelih so razbili vse pohištvo. Po kavarnah so vse razbili, kar so dosegli. Veliko milijonov je škode. Božična številka "Edinosti" bo izšla teden popreje, da jo bodo lahko vsi, tudi najdalji naročniki, dobili o pravem času, pred Božičem. Izšla bo na 12 straneh, okrašena in povečana in zanimiva, da se je bodo gotovo vsi naročniki zveselili. KRALJICA CITA GRE V ŠVICO. Zvezne vlade so dovolile, da sme kraljica Cita iti v Švico, kjer bo njen sin operiran za slepičem, da mu bo stregla. Orlovstvo na Češkem se je razvilo v največjem sijaju. Pred tremi leti so šteli 30.000 članov, danes že 120.000. V katoliškem gibanju na Češkem orlovstvo nosi zastavo. Navečji svetilnik na svetu. Francoska vlada namerava postaviti svetilnik za zračno plovbo, ki naj bo največji na svetu. Stal bo na okrog 500 m visokem vrhu Mt. Afrique nekako 12 km od Dijona. Njegova luč bo z močjo enega milijona sveč svetila skozi 8 leč 320 km daleč. Svetilnik je namenjen za zračni promet Pariza z jugom. — Francozi grade tudi blizu Le Bourgeta letališče, ki bo menda največje v Evropi. lijonov dinarjev (!) za bencin za a v tomobi^je. Od te svote ne odpade niti ena dvajsetina na tovorne avtomobile. Kje je dalje bencin za luk-surne avtomobile ostalih ministrov? Pred vojno so imeli samo ministr-ski predsednik in minister notranjih # ™I»J°™>v kron. Diferenca 234 zadev kočije, drugi ministri so pa mil'J°nov kron bi prišla v korist de-hodili peš. Kaj n. pr. potrebuje mi- ™°kra^ke družbe, a na škodo dr- nister prosvete avtomobil?. Ce bi zadevo bl imel izvest! od" vse nepotrebne avtomobile prodali Vetmk in P°slane<= demokratske in izkupičku še pridejali vsoto, kolikor veljajo bencin, gumijevi, obroči in reparature, bi bilo državno po- Žeparji v Metliki. V metliki so prijeli in zaprli nevarnega žeparja Marka Rothmuellerja iz Petrovega sela, ko je v družbi še treh žeparjev segal ljudem v žepe in kradel. Roth-muellerjevi tovariši so ušli, njega so pa izročili v zapore okrožnega so*-dišča v Novem mestu. 7 ^v™. f: ____I merika 15 katoliških vseučilišč, na Z, ozirom na to predstavlja 00.000'. „ kub. metrov omenjenega lesa naj-i kat!n ^d,ra l9 S°5. studentov (,z" manjšo vrednost 330 milijonov kron, ^ teh. >e ^ d'Jakini) Ame»" medtem ko ponujajo Petrič in kom-!ka\kjelJe svo^oda ,v Pouk"- 'e P™" •• , . . i kosila Evropo, kjer imamo katoliško panija demokratske stranke samo \ • ■ \ T . vseucilisce samgtjv Parizu, Lovani, Freiburgu, Milanu in Lublinu, torej samo 5. Na Nemškem ne čutijo prevelike potrebe katoliških vseučilišč. Samo novo vseučilišče v Kolinu na Reni nosi znak katoliške univerze, na vseh drugih vseučiliščih so cvetoče bogoslovne fakultete. Pojav katoliških vseučilišč je vsekako vesele znamenje v 20. stoletju, ki kaže, da se cel svet preraja v katoliškem duhu. stranke dr. Dušan Popovič. "Riječ" prinaša izjavo dr. Popoviča, da nima pri tej zadevi nobenega posla, sojilo nepotrebno, ker bi prihranili karfe nJe£ove ,osebe tiče- vendar Pa prav brzo zahtevane pol milijarde "e da ta Ponudba obst°- dinarjev." — Pravijo, da je tudi v Ja" JKol,ko da PonuJa «• Petrič to pot Ljubljani nekaj državnih avtomo- !a d?,mok/atskl tisk- ako mu da "dr- bilov odveč, ki ne služijo vedno le Zava tudl tokrat dober 2aslužek. ni • , -1 ~ ~ znano. za službene vožnje. ŠIRITE LIST "EDINOST* Elektrarna Zagrac na Dolenjskem. V Višnji gori se ustanavlja s kapitalom 6 milijonov delniško društvo pod imenom Elektrarna Za -grac". To podjetje si je stavilo nalogo, izkoriščati vodne sile reke Krke. Prva centrala bo v kratkem do1-gotovljena. Podpisovanje akcij traja od 15. okt. do 15. nov. Pri podjetju sodelujeta "Slovenska eskomp-tna banka" in "Ljubljanska kreditna banka." Kakor se vidi, bodo pri teh elektrarnah imele glavno besedo — banke. Ali ne bi bilo veliko bolj pametno, ustanoviti zadrugo? Banke že vedo, kje jim bo neslo. Krvava drama. V Lubnici blizu iZaječara (Srbija) se je pred par dnevi odigrala krvava drama. Nek mladenič je zapeljal pred letom dni: neko dekle in se nato poročil z drugo. Ta ostavljena deva jd noč in dan mislila na osveto, zagrabila ob ne-| ki priliki za revolver ter ubila nezvestega z dvema streloma. Nato se je javila sama oblasti. "Vse bo hudič vzel, če se bo na vse strani jemalo iz državne blagajne . . Pomenljive besede je izrekel žurnalistični starosta na račun sedanje vlade, ki je kupila ustavo, plačuje sokolske in samostojne izlete, dviga ministrske in poslanske plače itd. Božično številko "Ave Maria" smo te dni razposlali. Ker smo imeli v tiskarni zadnje tedne toliko d'ela, da z vsem "overtimom" nismo mogli doseči, da bi se bilo vse delo izvršilo, zato smo morali božično številko "Ave Maria" izdati kot število za 19. november in 3. december kar bomo pa pri drugi priliki nagradili svoje naročnike. AMERIŠKI SLOVENCI PODPL RAJTE ŠVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE! Iz zasedenega ozemlja. Vem, da ne bom nič dosegel, a povem pa le in se javno pritožim, kako se nam godi, če hočejo iti naši čez mejo po pošteni poti. Kako se dobi passa-porto? Najprej prošnja na karabi-njerje v obeh jezikih, potem roma ta na maršala, od tam na komisa-rijat, tam je taksa čez 28 lir, potem gre v Trst na jugoslovanskega delegata, tam stane 42 lir. In ko bi še hitro šlo! Po več tednov! Ta čas lahko vsi sorodniki v Ljubljani po-mro! Na meji spet štempel: odhod, nazaj grede spet: odhod. In če tudi imaš že iz Trsta pravico za tja in nazaj, moraš čakati na ljubljan-(Nadaljevanje na 3. strani.) Smrtna nesreča. 12 letna učenka Pavla Ogorevc, stanujoča na Ambroževem trgu, je vtaknila v usta natikalo za svinčnik. Tisti hip jo je posilil kašelj, natikalo ji je ušlo v dušnik in dekle se je zadušilo kljub hitri zdravniški pomoči. Vsled pomankanja mrtvaške krste. Pišejo nam iz Sladke gore: Po-sestnica Roza Karlinc pri Sv. Mihaelu, občina Sladkagora, je našla 5- t. m. svojega moža v ' listjaku, kjer je navadno spal — mrtvega. Da si prihrani stroške za rakev, ga je dva dni na to s pomočjo svojega sina Ign aca, naložila na voziček, pokrila s koruzno slamo in ga s kravami zapeljala v mrtvašnico na Slad-kogoro. Pri zaslišanju se je izgovarjala, da jo vse sovraži in ji zato nikdo ni hotel napraviti mrtvaške krste. Poizkus nove korupcije. — Zagreb. Znani finančni zaupnik demokratskega tiska Petrič je stavil vla- Brezverstvo. Troimenemu narodu preti nova nevarnost: prosfozi-darstvo. Ni še preteklo četrt leta, odkar so si ljubljanski "naprednja-ustanovili v neki kavarni svojo (Nadaljevanje na 3. str.) ^^^^^^^^^ £ IZŠEL JE V NAŠI TISKARNI NAJNOVEJŠI MOLI- TVENIK % a z z ?f $ z z z z ž I MOJ TOVARIŠ. Tako ličnega in pripravnega molitvenika kakor je ta, a-meriški Slovenci še nismo imeli. Molitvenik je vezan v črne platnico za odrastle in za mladino v bele platnice- Za dečke s krasno sliko prvo-obhajanca na prvi strani za deklice s sliko prvo-obhajanke. Molitvenik je tiskan z VELIKIM TISKOM. Obsega samo dvesto strani. Tako je knjižica zelo pripravna za v žep tudi za može. Molitvenik vsebuje tudi devetdnevnico na čast sv. Ani. S tem smo pa ustregli našim ženam in materam. V resnici bo ta molitvenik dobrodošel starim in mladim in bode kresen božični in novoletni dar za vsakega. Rojaki, segajte po tej knjižici! Cena: črne platnice s zlato obrezo................$1.00 bele platnice s zlato obrezo................ 1.25 Naroča se pri: "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, _ _ ________ ____ imperrecr m Original -EDINOST- EDINOST. OLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Izjaha dvakmt na teden. \ ~--- " Slovenian Franciscan Press. «•49 W. *snd St. Telepbeoe Canal ft. ADVERTISING RATW& ON APPLICATION. , IIL Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 184« W St., CHICAGO, ILL i4-clas* matter OcV n. 1919, at tke peet etfiee at Oti-eafo, Illinois, under the Act of March 3, 1879. vor. Kar bi moral vsak oče skušati poskrbeti svoji družifli je — lasten dom, da bodo otroci vedeli, kje so doma; da ne bodo kakor ciganje se potikali celo svoje življenje samo po tujih stanovanjih. Koliko otrok se izgubi zato, ker nima doma! Kako lepo bi bilo, ko bi oče kupil svoj dom. Ko odrastejo-otroci in začno služiti, bi jim pa rekel: "Otroci, toliko dolga imam še na domu. Dom bo itak Vaš! Pomagajte mi ga plačati! Dajte od svojih zaslužkov vsaki toliko. Ko bo plačan, bomo imeli lasten dom. Ako ga bomo prodali, bo pa vsakdo dobil nazaj, kolikor je uložil v dom/' Tako bi oče navadil svoje otroke varčevanja in navdušil bi jih ža sodelovanje, da bi radi sodelovali s stariši in se čutili z njimi eno, česar danes po naših slovenskih ameriških družinah toliko pogrešamo. Zato, rojaki po vseh slovenskih naselbinah, ustanavljajte si stavbin-ska hranilna in posojilna društva! Irska zmaga. Blagor narodu, ki ima v svojem velikem času velike može za svoje voditelje, ki se zavedo, da ni njih žep, tudi ne njih premoženje, da, ne celo njih življenje.nič v primerni z vzvišenimi nameni, za katere gre in za katere treba žrtvovati, če treba tudi vse to. Tak narod bo zmagal in.mora zmagati! Narod Sweeneyev je narod prihodnosti. Blagor voditeljem, ki pravilno vodijo narod, ki si pa znajo v velikem -času dobiti zaupanje naroda, da jim popolnoma zaupa, bolj kakor pa raznim agentom nasprotne stranjke, katere navadno nasprotnik pošilja v njegove vrste, da bi mu vzeli zaupanje do voditeljev, da bi jih tako oslabili in dosegli svojo zmago proti narodu. Kakor narod brez značajnih voditeljev ne bo dosegel ničesar, tako še bolj značajni voditelji ne bodo dosegli ničesar brez značajnega naroda za seboj. Irska je imela v velikem času kakor značajne velike voditelje tako narod, ki je bil sam značajen in možat in se ni strašil ne truda ne žrtev in je sam sprejel svojo zadevo in svojo neodvisnost v svoje lastne roke. Voditelje si je izbral, toda zahteval je od njih natanjčen račun in za vsak korak je zahteval, da so si ti voditelji dobili od njega samega mandat, dovoljenje, da so ga naredili. Velikanske so bile žrtve tako irskih voditeljev tako irskega naroda v tem boju. ^ Toda danes? Ves narod se je globoko oddahnil, kajti zmagal je. Mogočna Anglija, z vso svojo premeteno in zvito politiko, z vso svojo vojaško silo, z vsem svojim preganjanji in ječami ni dosegla nič. Irska je sedaj "Svobodna država." Kakor se pa veselimo te velikanske zmage pravice nad1 krivico in nad nasiljem, tako nas srce boli, ko pri tem mislimo na nesrečno prodano Slovenijo. Poročila, ki prihajajo od tam, kako so žalostna! Kako je narod obupan! Kako samo čaka ugodne prilike, da bo povedal morda preglasno in preodločno, da si kaj takega ne pusti, da bi se z njim počelo. Pa kaj hočemo: V velikem času naš narod ni imel mož značajnežev, ki bi ga vodili db zmage, ki bi se nesebično potegovali za njegove pravice in ga branili pred autokrati. Pa tudi narod ni bil značajen in se je v usodnem trenutku dal tako lahko premotiti raznim političnim spletkam, kakor so bile razne "samostojne kmetške stranke" in druge take pasti nastavljene od srbskih šovinistov. Voditelji, ki so bili na Čelu, so bili pa majhni možje, deloma sebični. Druge, kateri so v resnici hoteli kaj doseči, jih je pa narod na cedilu pustil. Duhovščina preje složna, se je v usodnem trenutku razdvojila. Narod se je razcepil na brezštevila strank. Starejši voditelji so nekoliko predaleč šli v svoji popustljivosti, mlajši so pa pokorščino odrekli starejšim. In Slovenija — ni! Srečna Irska! Tužna Slovenija! Ako dekle čaka za možitev tako dolgo, dokler ne bo prišel oni ideal, katerega si je naslikala v svoji domišljiji, bo najbrže nesla svojo lilijo v grob, in najbrže tega ne bo obžalovala. Jako lahko je biti darežljiv s tujim premoženjem; * # * Imej še boljši kredit, vendar denar v žepu je pa še boljši. * * * Vsak člpvek ima nekaj, za kar ga drugi lahko zavidajo. * # * Manj, ko ima kak človek prijateljev, bolj je sam svoj prijatelj. * * * Veliko bolj prijetno je prijatelju častitati na njegovih uspehih, kakor pa z njim sočustvovati v nesreči. slovenskih La Salle, 111. — Od 19. do 24. novembra minulega mesca seeje vršil v naši župniji "fair" v prid naše cerkve sv. Roka. Dvorano smo dobili brezplačno od dlružSe Narodni dom, ter napravili čistega $1262.63, kar je za sedajne trde delavske razmere naravnost "sijano". Udeležba je bila velika in vsi so prihajali. Čast in vsa hvala za tako sijani izid "faira" gre v prvi vrsti, naši navdušeni Slovenski mladini, ki je vedno v ospredju kadar se gre za korist in napredek naše župnije. Prisrčna hvala vsem! Poročevalec. Tri naše nujne potrebe. Slovenci, ki smo že nekoliko let tukaj v Ameriki, se ne bomo več vrnili domov. Če bi se pa kdo vrnil, gotovo ne bo doma ostal, razun, ako vec nazaj ne bo mogel. Razmere doma so take, da je nemogoče, da bi A-.merikanec, ki je enkrat občutil prijetnost svobode, katero daje Amerika svojim državljanom, ko se je navadil na velike udobnosti, katerih nobena druga država na svet več ne nudi svojim državljanom enakih, ta bo po nekoliko tednih življenja doma, skušal jo popihati nazaj v obljubljeno deželo' narodov — k bogatemu Stricu Samu. Posebno sedaj, ko smo ameriški Slovenci tako razočarani nad svojo domovino, ko vidimo, da nimamo več doma, da je naš dom v starem kraju kakor kako pogorišče, kjer je ogenj vse upepeljil, posebno sedaj ne kaže druzega, kakor da se ameriški Slovenci obrnemo v drugo smer, kakor smo šli do sedaj: Da ne mislimo več na dom, temveč, da si skušamo tukaj najti gnezdice, kjer se bomo ugnezdili- za stalno. Tega dejstva naj bi se po vseh naselbinah zavedli in začeli temu prf-merno uravnavati svoje prihodnje delovanje in življenje. Tri stvari so pa neohodno potrebne za našo prihodnost, na katere naj opozarjamo vse voditelje naroda vseh naselbin : i. Slovensko stavbinsko društvo, to so nekake Reiffeisenove posojilnice in hranilnice. Tako društvo imamo v Chicagi, ki se imenuje "SLo-vensko stavbinsko društvo Slovenski Dom". Imajo ga v Clevelandu. Zadnja leta ima v Chicagi skoraj tretjina rojakov svoje hiše. Kako so to dosegli t Ker jim je to društvo pomagalo do lastnega doma. V tem društvu člani sami znašajo tedenjsko svoje prihranjke skupaj, katere vodi upravni odbor. Ta denar se ne sme porabiti za kake špekulacije ali kake bonde, temveč se mora porabiti samo za posojila članom, kar si kupujejo lastni dom. Član na pr. hoče kupiti kako hišo. Prosi to društvo, da bi mu dalo posojilq. Društvo razpiše vsakega četrtleta nove serije delnic, katere pokupijo člani, ki pristopajo. Društvo da potem temu članu potrebno svoto, da kupi hišo "Cash", to je, da jo plača takoj z denarjem. Član pa plačuje društvu obresti in glavnico vsaki teden v majhni svoti. Na ta način si vsakdo lahko v šestih ali dvanajstih letih plača hišo, predno ve kedaj. Ako ima hiša prostora za več družin, mu navadno rent plača glavnico, sam pa mesto, da bi plačal "rent" tujcu, pa daje dotični denar za obresti in tako je hiša kmalu njegova. O prilili bomo skušali natanjčo popisati delovanje teh posojilnih društev. Ta društva so neobhodno potrebna za vsako naselbino, kjer je le toliko Slovencev, da bi znesli vsako leto primerno svoto skupaj, ki bi se potem dala na posojilo rojakom, ki bi si hoteli kupiti hiše. Za Chicaško naselbino lahko rečemo, je društvo "Slovenski dom" pravi blagoslov božji. Taka društva bodo vsako naselbino dvignila v pravo stalno naselbino, da se bodo rojaki naselili za staftio na gotovem mestu in si vsak u-stanovili lasten dom. Cleveland, Ohio. — Rada bi vedela, kje je ostala slovenska kuharica v listu "Edinost". Jaz sem jo jako rada imela. Sedaj se pa kar nič več ne oglasi. Prosim Vas, da bi jo napro-sili, da li nadaljevala svoja štedljiva in varčna jedila. Seveda, ako je se živa. Ana Dolinar. Opomba urednika: Tudi jaz jo pQ-grešam. Pa saj veste kako je. Žen ske tako težbo dobite, da bi se spra vile k pisanju. Ko smo ji prigovarjali, da naj bi nadaljevala, je odgovorila, da raje za1 vse naročnike obed skuha, kakor pa zanje enega spiše. "S kuhavnico sem bolj poznana, kakor'pa s peresom", je rekla. Res bi bilo dobro, ako bi mogli dobiti, da bi začela zopet s svojimi podučnimi člankt Morda bo po novem letu. Jo | bomo še enkrat prosil i.** nedolžnih zajcev rod izumira polagoma s pomočjo lovcev, katerih je pa veliko tukaj. Letošnjo lovsko sezono je prav malo kak srnjak ali sr-; na padla od lovske krogle in sicer za to ne, ker jih ni bilo veliko. Jaz sam sem taval dva cela dneva po gozdu oborožen s težko risanico in s polno bisago patronov. Toda vse zaman! Drugega nisem prinesel domov, kakor težke noge, prazen želodec in pol zajčka. Revčka sem zadel tako, da je šla ena polovico rakom žvižgat, druga je pa meni ostala. To polovico med nami moramo isto narediti. Vama "Edinost" in "Ave Maria" želim obilo vspeha v boju za pravico in resnico. Le vstrajno naprej! Mi smo z Vami in za Vami do konca! Nič se ne vstrašite boja! Nič se ne zmenite za napade. Mi vsi vemo, da ko Vas napadajo, hočejo napasti prav za prav samo nas, katoliško misleče lajike, katerih glasilo so listi in katerih voditelj ste! Vedno bolj se jasni med nami in vedno bolj spoznavajo Slovenci, kje je resnica. Zato le naprej! Saj delate za Boga in Marijo. Marija še ni pustila, da bi kdo kedaj podlegel v boju zanjo. Tudi vi boste in morate zmagati. Apeliram tudi jia Vas, vse slovenske žene in dekleta! Vi ste prve, katerim pridejo taki listi v roke! Prosim Vas, kakor hitro vam prinese pismonoša tak grd list, zaženite ga v peč. S tem boste storile dobro delo. Koliko pohujšanja boste odpravile s tem! Vošim vsem katoliškim Slovencem po širni Ameriki vesele božične praznike in srečno novo leto. Vama pa "Edinost" in "Ave Maria" pa o-bilo novih naročnikov. John Golobic. Opomba urednika: Hvala Vam, Mr. Golobič, za tako odločne besede! Da, ko bi se naši katoliški Slovenci zavedli enkrat te resnice!! Ko bi se zavedli, koliko nesnago podpirajo, ko podpirajo proti katoliške liste. Tako pa so nekateri celo tako nezavedni, da v cerkev hodijo in cerkev podpirajo, poleg tega pa naročajo tudi liste, ki delajo na to, da bodo te cerkve podrli, katere podpirajo. Urednik. Te dni nas je obiskal Rev. P. Pla-cido Belavič OFM. hrvatski bivši župnik cerkve sv. Jeronima na 25. _________________ __ ,_______ cesti v Chicago, ki se je pred nekaj sem pa obesil na steno v spomin le-imesec^ vrnil v domovino, kjer je na- ___1 ri ((•___II v T t • mprovil n«*«^ T*__1 ___ 1 I • tošnje velike "jage". Nekaj moram pa vendar sporočiti tudi o tukajšnih socialistih, revčkih na t^juhu, kateri so tukaj v okolici. Bedasti so, kakor so po drugih naselbinah, da se zale-tujejo v katoliško mislece ljudi povsod. Dal jim Bog pamet! Vas pozdravlja Leo Stupica. Opomba: Kako naj jim da Bog pamet, ko so se pa ž njo skregali in j jo nočejo, ker pamet je samo za mo-dre ljudi. Urednik. Pittsburg, Pa. — _______1 bra zvečer? to je na božični dan? Kam? Na igro in zabavo v Finsko Halo ! Začetek ob 7. uri zvečer. Tam bo dosti smeha in pa lepa godba za vse mlade in stare, lepe poskočnice. f teerjem, ki pustijo, da se tako na-i Volta in Tesla, Bavarska s svojim rod odira. Tukaj se je ustanovil zad- X-žarniškim iznajditeljem Roent- njo nedeljo tamburaški klub. Same mlada dekleta od 10. do 14. leta., £0^ daj obilo sreče, da bi se kaj kmalu da bo vse v "luftu", samo noge bodo lnauči,e »<*a nam bojo kedaj katero tleh. Igrala bo orkestra. Zabave lzagrodle' čisti dobiček je namenjen, da si bodo naše pevke nabavile tudi slovenskih pesmi in knjig, ker se večkrat sliši, Danes sem dobil v roke nesramni list "Prosveta", v kateri se straho-peti in dolgouhi in zabiti ali kako se • -------- ------ 7 I ---------«».«_•. »v v J JV, zakaj ni več slovenskega petja v cer- |mu že pravi dopisnik, zaletuje v Ne\v xt___j• . - 1 ______1-, ,. kvi. Naredimo zato mi enkrat veselje pevkam, ker one delajo veselje s petjem nam v cerkvi. Res, da so mlade, pa tako lepo zapojo slovensko, da je veselje. Kaj ni to lepo za nas Slovence, ker so tukaj rojene in nimajo slovenske šole, pa se vendar same učijo slovensko. Toraj še enkrat vabimo vse Gil-bertčane in tudi iz sosednih bližnjih mest, kakor iz Eveletha in od1 drugod: Vsakdo dobrodošel! Slovenska dekleta. Neilsville, Wis. — Tu imamo sedaj nekako "fine" vreme. Sneg je zapadel pred dvema tednoma nekako tri palce na debelo in bojimo se da bo izginil še ta pred1 Božičem. Farmarji sedaj največ čistijo zemljo kateri imajo še kaj nečiščene. Eni delajo drva, drugi zopet hodijo po "ložah" in lovijo in streljajo divjači- Vorškega nadškofa, ki se je postavil za moralo, ki je preprečil, da se ne bo po ulicah oznanjevala nesramnost najhujše vrste od par zagrizenih in izpridenih študentov in propalih ljudi. Kolega teh nesramnežev v Chicagi pravi, da je po farovžih in klo-štrih največ porodne kontrole. Taz mislim, da je te stvari največ v dol-gouhčevi glavi. Apeliram na vse trezno misleče Slovence ,v Ameriki, da naj se s studom in gnjusom obrnejo od takega brezverskega lista, ka-koršen je Prosveta. Apeliram tudi na vse duhovnike in lajike, da vsak v svojem okrožju dela, kar le more proti takim listom. Posebno naj pazijo člani jednote, katere je tak grd list glasilo, kakšno nesnago podpirajo! Vas vseh je sveta dolžnost, da se bojujete z nami do konca, da se odpravi ta smrdljiva gnojnica iz naše srede. Povsodi devajo gnojnico v kak ko * gen. Tu vidimo tudi Joseph Triner-ja slavnega iznajditelja Trinerjevega grenkega vina. Stenski koledar je zelo krasna slika za vsako hišo. Pošljite nam 10 centov za pokritje pošiljatvenih stroškov in naslovite na: Joseph Triner Company. 1333 So. Ashland ave., Chicago, 111. — ter ne pozabite opomniti vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili naj se dobro založi s Trinerjevimi zdravili še posebno pa s Trinerjevim grenkim vinom. ZA BOŽIČ je gotovo da se boste spomnili svojih domačih v stari domovini in jim poslali kak dar za praznike. Ako hočete da bo denar v pravem času na svojem mestu, pošljite to takoj in sicer skozi podjetje, ki Vam nudi najhitrejšo postrežbo, zanesljivost in pa tudi najcenejše cene evropskim valutam.. To podjetje pa je: Bančni Oddelek " Edinosti", 1849 W. 22 St., Chicago, KAZGLED po svetu. (Nadaljevanje z i strani.) ski policiji par ur, da smeš nazaj. Ali ni to preveč? Sam birokratizem! In zdaj? Če hočeš iti drugi teden spet v Ljubljano, moraš zopet iti ali poslati v Trst na jugoslovanskega delegata po dovoljenje in zopet plačati 42 lir. Ali ni to oderuštvo. Saj se ne vozijo samo milijonarji! Moj passa porto ima številko čez 58.000 — zdaj pa preračunaj tolikokrat po 42 lir. In za tisti ubogi podpis,- za kar se ne rabi niti 1 minuto. £akaj pa Italijani ne zahtevajo še enkratne takse? Ali ne bi mogli naši poslanci tega doseči, da bi se druga taksa ali odpravila ali pa vsaj znatno zmanjšala? Saj je že enkratna taksa (42 lir) dosti velika. Pa tisti slovanski gospodje niso prav nič prijazni. Prišel je neki kmet ravno poldne v pisarno, uradnik je ravno vrata zaprl, vse prošnje so bile zastonj, kmet je moral čakati drugega dne in tako zapravil dva dni. Kje so pa stroški! Ves ta aparat bi se lahko skrajšal in obe državi bi imeli več prometa in več dohodkov. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje z 1. strani) * tnalo "ložo" (prostozidarska družba) in že je "Slov. Nar." dne 25. t. "m. v kratki notici napovedoval u stanovitev "Teozofskega društva." Prostozidarstvo, popolno brezver-stvo ali ateizem je za vsak narod nekaj kvarljivega, še več: to je strup, ki podjeda itak trhli fundament današnje morale in človeške družbe sploh. Kdo je pahnil Rusijo v morje neizmernega trpljenja? Peščica ljudi, ki so smatrali verske dogme kot stare "predsodke" in pridigova-li ruskemu narodu njih edino zveličavni evangelij krutega materija-lizma. In danes ječi in stoka sodobna Rusija pod neznosnim režimom rdečih prostozidarjev. Tudi v Jugoslaviji se širi kuga brezverstva, žal, bodomiselstvu 1 Krščanski živel j Evrope se pripravlja na ustanovitev krščanske internacijonale. Ta inter-nacijonala bo med narodi uveljavljala krščanski evangelij medsebojne ljubezni. Lepa in zares veličastna je ta ideja! Ker je narodom v blagor, jo svobodomiselni svet zaničuje in pobija. Prostozidarstvo in kapitalizem sta v svojem hotenju sorodna. Prostozidarstvo izvaja diktaturo nad dušami, kapitalizem pa nad telesi. 2 uresničitvijo krščanske internacijonale bo fronta proti diktaturi prostozidarstva sestavljena. Boj svobodomiselni kugi, to bodi dandanes geslo slehernega katoličana 1 Pri nas je vse mogoče. "Večer" prinaša: Neki financar je prijavil o-krajni oblasti v Darovaru, župnika v Gjulavesi, da ima v svoji sobi Fra-nja Jožefa in njegovo ženo. Ker je ta župnik tud# narodni poslanec, — se je obetala vsled tega lepa prilika veleizdajniške senzacije. Lepega dne navali v župnikov dom komisija, ki je pa morala konštatirati, da je prijavljeni cesar Franc Jožef — pesnik Petar Preradovič, cesarica, njegova žena pa — pesnik Gundulič. Za naše izseljence. — Belgrad. Tretji pododsek zakonodajnega odseka za socialno politiko in narodno zdravje je razpravljal o naredbi o iz-seljeniškem vprašanju. Načelnik ministrstva za socialno politiko je obširno poročal o razlogih zakona. Na-redba je bila ustvarjena, ker je velika množica naših izseljencev v prekooceanskih krajih izzvala potrebo ureditve tega vprašanja. To se je zlasti moralo storiti radi naših narodnih, socialnih in gospodarskih interesov. Izseljenci so izpostavljeni raznim neprilikam brezposelnosti in izrabljanja po agentih. Sedaj se mo~ I ra radi omejitve naseljevanja po Ze-da pod pokroviteljstvom vladnih dinjenih dr£avah pričeti z rešitvijo krogov. Slovenci so bili od nekaj tega vprašanja Naredba predvideva verni ljudje in tako se je svobodo-[ najprej ureditev izseljeniškega od-tmselni pokret pričel še le v zadnjih seka pri ministrstvu za socialno 0_ desetletjih. Kljub temu pa še pro- litik0j uvedbo nje&0vih komisarjev" stozidarstvo med Slovenci ni pridobilo na terenu. Hrvati so si ustanavljali svoje prostozidarske lože že v drugi polovici XVIII. stoletja. U-temeljila sta jih grofa Ivan Draskovic in Stjepan Niczky. Najbolj pa so se in se še danes klanjajo verski brezbrižnosti, oziroma prostozidar-stvu — Srbi. V krogih takozvane talmi-inteligence (o pravi inteligenci med Srbijanci r&zen maloštevilnih častnih izjem itak ne more biti govora), ki v svojem perverznem posnemanju francoske kulture in francoskega mišljenja vse preveč misli, da mora v naši državi prevladovati duh Voltaire-jev, je našla svobodna misel plodno polje. Srbijanski libe ralizem je rodil atentatorje, propali-ce, ki jih obsoja vsa javnost. Razmahu prostozidarstva pa je v emi nentni meri pripomoglo pravoslavje. Srbski talmi-inteligent smatra vero kot institucijo, ki mora skrbeti za narodno disciplino in pokorščino pred zakoni. Pravoslavju je dana naloga, da širi smisel za tradicijo, dinastijo, državo, z eno besedo: or-todoksija je dobrodošlo orodje vladnih mogotcev. Slovenski liberalizem je a priori-podoben srbijanskemu. V opičjem posnemanju namreč. Ker je belgraj-ska loža napovedala katolicizmu nej izprosen boj, se je — naravno —• zganila tudi Ljubljana. Da bi pa dobrim lahkovernežem olajšali plahe korake-v prostozidarske lože, ustanavljajo teozofska društva. Ta društva in spiritistično-okultistični krožki tvorijo pragove, preko katerih dan za dnevom prestopajo maloduš-ni oboževatelji svobodne misli v — prostozidarstvo. Kdor je motril predvojne dogodke tik pred vprizoritvijo petletne ža-loigre človeštva, je opazil, da je borba materijalizma proti krščanstvu tistokrat dosegla svoj vrhunec. V interesu človeštva je, da izrujemo svobodno misel iz src današnje mlade generacije. — Sveta dolžnost sle Razdelitev Slovenije na oblasti.— Belgrad. Glasom vladnega predloga za upravno razdelitev države, se razdeli Slovenija na naslednje oblasti : 1. Ljubljanska oblast s sedežem v Ljubljani. To oblast tvorijo: mesto Ljubljana; politični okraji: Črnomelj ; Kamnik razen občin Mot-nik, Trojane in Špitalič; Kočevje razen občine Osilnica; Kranj s koroško občino Jezersko; Krško razen občine Velika Dolina; Litija; Ljubljana-okolica; Logatec; Novo mesto; Radovljica; sodna okraja Brežice in Sevnica; občine Veliki Kamen in Mrčna- sela sodn. okr. Kozje; sodni okraj Laško razen občine Sv. Rupert; iz županije Modruš-Reka občina Prezid okraja čabran-skega. 2. Mariborska oblast s sedežem v Mariboru. To oblast tvorijo: mesta Celje, Maribor in Ptuj; politični o-kraji: Ljutomer; Maribor; Murska Sobota razen občin Dolnja Lenda-va-mesto, Dolnja Lendava-okolica in Dolnji Lakoš; Prevalje; Ptuj; Slovenjgradec;; sodni okraj Kozje razen občin Veliki Kamen in Mrčna sela; sodni okraj Celje, Vransko, Gornji Grad, Šmarje in iz sodnega okraja Laško občina Sv. Rupert; iz političnega okraja Kamnik občine Motnik, Trojane in Špitalič. Pod varaždinsko oblast pridejo občine: Dolnja Lendava-mesto, Dolnja Lendava-okolica in Dolnji Lakoš. Pod zagrebško oblast občina Velika Dolina. Pod krajiško oblast (s sedežem v Karlovcu) občina Osilnica. Vsega se torej obcepi od Slovenije pet občin. PREDSTAVI: " STRAHOVI" in "O J, POLONA" _ ne zamudite si ogledati v cerkveni dvorani sv. Štefana. Začetek v soboto, 10. decembra in v nedeljo, 11. decembra obakrat ob 7:30 uri zvečer. Odbor Marijine dekliške družbe. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom Slovencem v Duluthu, Chisholmu, Evelethu, Ely Gilbertu in po vseh slovenskih naselbinah v Državi Minnesoti, naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, kateri je pobla-ščen pobirati naročnino za naše liste Ave Maria, Edinost in Glasnik Presv. Srca Jezusovega in sploh vse, kakor oglase in drugo, kar je z zvezi z našimi listi. Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom g^r najtopleje priporočamo, ter jih obenem prosimo da mu grejo na roko v vseh ozirih. Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnit« »e na nas, da Vam damo svoj nasvet. 3448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 350. i8°4 W. 22nd St., Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ J A, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka 1 ZA PRAZNIKE. Stara navada ameriških rojakov je, da se spomnijo svojih sorodnikov in prijateljev v domovini s primer« nim darom za božične praznike. Ker je sedaj cena denarja nizka, že samo par dolarjev pomeni jako veliko v starem kraju. Denarne pošiljatve skozi našo banko so navadno nakazane v 14, dneh. Denar dobi prejemnik na svo* ji domači pošti brez vsakega odbit" ka. Naše cene so vedno med najnižjimi. ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, Slovenska banka, 70—-gth Ave., New York, City Dostavek:—Onim, ki žele potovati domov za praznike, priporoča-Imo svojo potniško pisarno. v pomorskih lukah in agentov v o-nih krajih, kjer so že izseljenci in njihove organizacije. Za tem je navajal kriterije, kdo more biti izseljenec in pod kakimi pogoji se more dovoliti izseljevanje. Nadalje je o-značil pogoje prevoza in način po-delj evanja koncesij parobrodnim družbam. Uredi se tudi način vrnitve v domovino. Zlorabe tozadevnih določil bodo kazniive. Razpravljalo se je tudi vprašanje organizacije izseljeniških oblasti. Debata je bila zelo obširna in stvarna. Udeležili so se je posl. Gjonovič, Rado-nič, Wilder, dr. Žerjav, Kurbergo-vič in Čubrovič. Predlagali so razne izpremembe v gotovih določilih te naredbe. Tel of ob : na razpolago. I SI 2 W. 22nA St^ Oieaf^IS. Brez glave. Ko so se 7. novembra vpoklicani rezervisti pri vojaški oblasti zglasili na "orožno vajo", so oni, ki so družinski očetje, izvedeli, da je "ponoči" prišla brzojavka, glasom katere se imajo družinski očetje poslati domov. Družinski očetje so se sicer zelo razveselili, menili so pa. da bi bila oblast lahko vsaj en dan preje obvestila o tem županstva, da bi ne bilo ljudem treba hoditi zastonj v Ljubljano in v teh dragih časih trošiti denar. In kdo bi se ne jezil nad tako brezglavostjo? ************** HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi Kranjskega ali nemškega tipa. vrsa dela izvršujem zanesljivi in točno, po najnižjih cenah. Istotako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko 2 električno svetljavo razsvetlji. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. 8211 d St^ Cleveland, O. + * + * * * * * * + FRANK TOMAŽICH SLOVENSKI GROCERIST Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo Slovencem in Hrvatom. V zalogi imam vedno najboljše salatno olje, doma narejeno kislo zelje in pravo kranjsko ajdovo moko. 1858 W. 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 2910. % + - at + + + + * * * * FIDELITY ELECTRIC COMPANY Frank Schonta, lastnik. Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo' dobro delo za nizko ceno. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, glad ilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, ki nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5.00 nagrade. Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke. 2049 West 22nd Street, Phone: Canal 5190. * I f! ♦i * " ' -------- j*?«* K++++<$> <$• a *! t t t P ? S Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili. Frank Suhabolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Mr Suhadolnik je tudi zastopnik listo "Edinost", "Ave Maria" in. Glasnika Presv Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne mohtvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi kupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi list! se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel. Naši gostje so ga le malo poslušali. Resnejše misli so begale po glavi gospe Lee in Pavla. Agata pa je nekako nezadovoljna, da bo morala ta večer prebiti brez Benigne, prosila že kar nadležno, da naj Be^ nigna vendar le pride, četudi je boli glava. Molče so po večer j ali. Ko A#ata od samega dolgega časa ni vedela več kaj storiti, je prosila gospodarja še enkrat, da naj Benigna pride. Gospodar se naposled uda in ji obljubi, da jo bo poslal. Hvaležno je mlada deklica plosknila z rokama, ko je prišla njena prijateljica. Ali ta ni bila več vesela^ rudečelica deklica, ampak bleda, boječa in nekako v zadregi. Njene prve besede so odkrile skrivnost, če sploh smemo tako reči: njen zaročenec Klavdij, Tiberijev pisar, ki je prišel na dopust ni nič drugega, kakor — nad družino Lepidov postavljeni vohun. Plemenita deklica je povedala na kratko, kako se je Klavdij izdal. Ker je ona vedno v zaupnem občevanju z damama, jo je nagovarjal, naj bi ju izdala in mu pomagala, češ, da ga bo za plačilo Tiberij takoj osvobodil. Toda ona mu je kratkomalo odgovorila, da rajše umre ona in njeni stariši, kakor da bi bili izdajalci družine Emilijanov in da si prav nič ne želi imeti za soproga moža, ki bi bil zmožen take podlosti. Na to sta se posvetovala, kaj naj bi Klavdij odgovoril Tiberiju, ko ga bo poklical na odgovor. "Vse sem nase vzela jaz," zajoče deklica. "Rekla sem mu, da naj reče, da močem o njem nič več slišati, in da bom rajši razodela družini celi naklep." ~ * "Kar si tudi zvesto storila," pravi Pavel. "In česar ta ne bo nikdar pozabila", nadaljuje Lea. Agata pa objame jokaj očo deklico in jo pritiska na svoje srce. "Mati, to je pa strašno! Nekaj se mora zgoditi. Ne smemo držati rok križem. Jutri grem v Formijo in si izprosim avdijenco pri cesarju." "Stori tako, moj sin! — Kaj pa če je ne dobiš, ali pa tako, ki ti nič ne koristi?" "Tudi mogoče. Poskusiti pa moramo vse. Če Avgust ne bo hotel nič vedeti o naših pravicah — nam ostane pravna pot še vedno odprta. Če bom pa jutri uspel, prihranjena so nam morebiti leta čakanja, negotovosti in lepa vsotica premoženja, ki bi jo požrla pravda." S tem sklepom so se ločili za to noč. Gospa Lea je Benigno za slovo prisrčno objela in poljubila. Srce ji je pa bilo polno dvomov in skrbi, zaradi prihodnjega jutra.l XI. Predno je še obitelj zajutrkoyala, prišla je Benigna z veselja se le-^ketajočim obrazom. "Glejte, plemenita gospa, kaj sem ravnokar dobila. — Tiberiju sem delala krivico, ko sem se včeraj bala, da naju obadva po-gubi." — Pri teh besedah je ponudila Lei ^sledeče pismo: 4 "Elij Sejan, prefekt pretorijanske straže, pošilja sv.oj pozdrav Kri-špu, gostilničarju poštne postaje pri stotem miljnem kamenu. — Naš milostni cezar Tiberij je tako zadovoljen z spretnostjo svojega sužnja Klav-dija, da se je odločil darovati mu prostost in ž njo petdeset tisoč sester-cev, da lahko pripelje svojo zaročenko na svoj dom in se loti kakšne obrti. Ker pa je taka vest iz ust drage nam osebe veliko sladkejša, kakor'je že sama na sebi, zato hoče isti milostni in uzvišeni cezar, da se oglasi zaročenka imenovanega jutri v palači viteza Mamure, da sprejme Cezarjevo povelje in ga izroči zaročencu. Zdraj^tvuj ! Vsi so se čudili nad tem, da se je stvar tako dobro obrnila. Pavel, ki je prišel, da se poslovi od svojih, se ponudi dekleci, da jo spremi. Komaj pol ure pozneje sta bila na apijski cesti, ki je bila takorekoč posejana z vozovi, konjeniki in pešči. Kljub tem oviram se je vstavil majhni voz čez pičle dve uri pred Mamurovo palačo. Pred glavnim vhodom sta stale dve straži. Nekoliko oseb je čakalo pred zaprtimi vrati. Skoraj v istem trenutku, ko je prišel Pavel se je razlegal iz notranjosti poslopja medeni tolkač: sinite, imenovan. "Bodite tako prijazni in odstopite!" zakliče eden stražnikov. In predno sta še Pavel in njegova spremljevalka prestopila nekoliko korakov v stran odprla so se velika vrata. Dva moža sta stopila ven: enega, ki je nosil temnobarvano togo, smo že zadnjič spoznali, drugi, ,lep mož, mlajši kakor njegov spremljevalec z nežnim, plemenitim in duhovitim obrazom je nosil grški plašč, "laena" imenovan. Oba sta korakala na cesto počasi nekoliko naprej nagnjena, kakor da bi neprestano odzdravljala; potem sta se ustavila, se obrnila proti palači in čakala. Malo pozneje se prikaže na vratih počasnih korakov srebrnosiv, od starosti nekoliko vpogjijen, a vendar spoštljivi mož, oprt na roko nekega viteza. Spleč mu je valovila kakor sneg bela toga z širokim purpurnim obšivom na spodnjem robu. Ob njegovem prihodu so se vsi odkrili. Prva dva sta nekaj korakov pred njim takoj nadaljevala svojo pot in cel sprevod, obstoječ iz kakih dvajset oseb, se je počasi ponikal po cesti proti severnovshodno ležečem cirku -zunaj mesta. Z največo napetostjo je gledal Pavel za njimi. "To je toraj božanski Avgust, vladar zemlje, gospodar dve do tristo miljonov ljudi!" rekel si je zamišljeno. Sedaj se je še-le spomnil, da je to tisti mož, s katerim je nameraval govoriti — neglede na Tiberija, k kateremu je bila poklicana Benigna. Hitro se obrne k svoji spremljevalki. "Ali si ga videla moža s tem-norudečim obličjem? — To je Tiberij cezar! Počakaj tu, jaz pa grem, da govorim ž njim." Po teh besedah je že hitel po cesti, ki je bila ravno široka dovolj, da se je preril mimo cesarske straže, ne da bi ob koga zadel. Potem se je pa obrnil s prdržnostjo in odločnostjo, ki je bila pozneje nerazumljiva celo njemu samemu, nazaj na sredo ceste in tako stal z sklonjeno glavo in sirokokrajnim klobukom v roki. Komaj je pa stal pred obličjem vladarjev sveta, že se je zavedel svojega početja. Rudečica sramu je oblila njegovo lepo mladeniško lice in zadrega ga je oropala glasu. Tako je stal nekaj tronutkov kakor lipov bog, da sta prišla vladarj že skoraj do njega in sta obotavljaje se začudena obstala. — To je iztrgalo srčnega a nepremišljenega mladeniča iz odrvenelosti. Tiberij cezar ga je takoj spoznal in ga je meril z divjim pogledom. Avgust ga je pa opazoval napol jsa^udeno, napol sožalno, kakor taki mogoč-niki opazujejo ljudi, o katerih zdrd^vem razumu dvomijo. IŠČE SE FRANC HROVAT, ''Andrejčetov" iz Gotne vasi štev. 13. pri Novem mestu, Kranjsko, star 37 let ki živi nekako že 16. let v Ameriki. S prva je živel pri stricu Alojziju Hrovat v Jolietu, 111. tMati Ana in oče Anton sta mu u-mrla, brat Alojzij pa se je izgubil v vojni leta 1915. Doma še živijo sestre Micka in Ana, slednja poprej kuharica pri Dr. Travnerju v Ljubljani, ter želijo in ga vabijo da naj se prej ko mogoče zglasi. Pripomni se, da zahaja rad v cerkev k maši prepevat. Naše naročnike in čitatelje o pozor jamo na oglase slovenski trgov- cev v našem listu. Rojaki, pod] te trgovce, ki podpirajo Vaš PARME! KRASNE 1 PARME) Sedaj je čas da si kupite farmo; umaknite se iz tovarne in brezposelnosti. _ Na farmi si vedno lahko pridelate za svoje življenje in ste poleg tega svoj lastni gospodar. Mi imamo na prodaj vsakovrstne male in velike farme v vseh delih te dežele za vsako ceno, ki bo ugodna vašim razmeram. Mi prodajamo dobre produktivne farme. Pišite nam takoj in razložite nam, kako farmo si želite in mi smo gotovi, da jo imamo za vas. MODEL LAND AND HOMES CO.. Room 317. 15 Park Row, New York, N. Y. KOLEDAR AVE MARIA za leto 1922. Je krasna knjiga, obsegajoča 224 strani. Poučni članki, povesti in poročila iz raznih naselbin kakor tudi številne slike krasijo delo. Koledar Ave Maria stane s poštnino sami»60e, za v stari kraj 75c. Koledar dobite pri k kalnemu zastopniku ali pu pišite na: "Edinost," 1849 W. 22 Street, Chicago, 111. DR. JAMES W. MALLY. SLOVENSKI—ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair a ve., Cleveland, Ohio. Uradne ure: Od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00. Phones: Randolf 3711—Office Princt. 1274 L—Office Randolf 1807 W—Res. Ž JOHN STAYER. GROCERY 295a West 22nd Place, Chicago, 111. Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno groceri-jo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma na- m kislo »lie. i mnortirani holandski mak. sveži ko S tan i in razne i«. » »»»i/g,« —^ ■ ----» —— ——— —j~y ""»«* »na- rejeno kislo zelje, importirani holandski mak, sveži kostanj in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se naj- r^ topleje priporočam. Telephone Canal 1404. POZOR IGRALCI HARMONIK! Naznanjam cenjenim rojakom po širni Ameriki, ^a sem se preselil v lastno hišo, ker bom imel večjo delavnico in objednem trgovino vsakovrstnih harmonik svojeg-a izdelka, ka- r ■ r L \ 1 v, V * kor tudi vse tej stroki spadajoča dela. Vsako delo garantiram in točno postrežbo. Edina slovenska trgovina v Clevelandu s har-monikom. S spoštovanjem Anton Mervar, 6921 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave,, Chicago. EL TeL: Canal 4108 Pozor! — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce. raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-biiske potrebščine* kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A.M. KAP&A , (General Hardwe store) 2000 - 2004 Bin Island Ave Cor. 20th St CHICAGO, ILL. Povabljeni ste m®? m da pridete v našo trgovino in si ogledate naše nove vzorce oblek za jesensko in zimsko sezono. Moške in fantovske o-bleke v najnovejših "sty-lih" po novih znižanih cenah. Fantovske in moške obleke z dvojnimi hlačami prodajamo sedaj po: $30.00, _ $35oo, $40.00 in višje. Posebna vrednost pa je v moških površnih suknjah za jesensko in zimsko sezono, v najnovejšem "double breasted style" katere dobite sedaj za: $15.00, $20.00, $25.00, $30.-00 in višje. Pridite k nam in izberi, te si iz dobrih oblek najbolj šo obleko. Naša trgovinah" je od prta vaaV torek, četrteV in soboto zvečer. NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE. JELINEK & MAJER Corner Blue Island Ave. and x8th Street.