Po&tnina plačana v gotovlnJU Izhaja v pondeljck in petek. Stane mesečno Din 7 —, za inozemstvo Din 20-—. Račun pri poštno-čekovnem ^avodu št. 10.666. Jlova Sfroba Cena 1 Din. Kedakc;ja in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 92. Celje, pondeljek 17. novembra 1930. Leto XII. Vinska kriza in naše vmogradništvo Znani vinarski strokovnjak g. Fr. Gornbač v Ljubljani je objavil v »Tr- govskem listu1« članek »Trgovsko razmerje mecl slovenskimi in južni- ini vini (Dalmaeija, Banat, Srbija)«. Gosp. Gombač izvaja: Odkar je nastal tak zastoj v celi naši vinski trgovini, rla se le s po- sebnim trudom spravlja vsakoletni vinski pridelek v promet, tako da se kaže od leta do lcta naraščajoča vin- ska kriza, se je pričela tudi v vseh vinorodnih banovinah prav konku- renčna borba v cenah za raziiCna vi- na. Največjo konkurenco dravskoba- novinskim, t. j. štajerskim in clolenj- skim vinom dela zadnja leta dalma- tinsko vino, ki ga v velikem uvaža- jo ne samo posamezni vinski trgov- ei, marveč tudi posamezni dalma- tinski producenti in posredovalei, ki nkoro po celi banovini ustanavljajo in oüpirajo svoje posebne toöilnice. V teh točilnieah se iztoči neverjetno veliko vina, osobito v glavnih me- iitih in v industrijskih krajih, kjer prevladuje dclavski stan, kateremu tako vino glede cene in jakosti naj- bolj ustreza. Dalmatinska vina piesegajo v splošnem 11% alkohola in se ta gib- Jje največ med 11 V= do 13%, dočini tlosegajo srednja kranjsko-štajerska vina povprecno 9'A do 10^%, nižja pa 8—9%, a boljša sortna, popolno- ma dozorela vina 11 do 13%, pa tudi ii% in 15% (23—25% sladkorja). V alkoholnem oziru prekaša torej dalmatinsko naša vina, istotako tu- di v cenah, zaostaja pa v dobroti za našimi, osobito v finejšem okusu. Buke ali cvetlica ter prijetna vinska (ne ocetna) kislina, ki tvorita poseb- no lastnost Stajerskih in nekaterih ilolenjskih vin, kar jim ravno pove- čuje njihovo vrednost, se pri dalma- tinskih in drugih južnih vinih popol- nonia pogreša. Ta vina tudi ne mo- rejo nikdar dosed tako cvetlico in priljubljeni, osvežujoči okus vsled drugacnega podnebja in drugačne zemlje. Zato se pa cene pri teh vinih tako yazlikujejo, da so Stajersko-kranjska srednja vina vedno za 2—3 Din draž- ja od enakih dalmatinskih, finejša celo za 5—8 Din pri litru. Letos se je pa v tern oziru prekuc- nilo v toliko, da nudijo tudi štajer- ski in dolenjski mali producenti svo- ja nova, srednja vina skoro po istih cenah kot Dalmatinci, t. j. od 2.50 dinarjev naprej. Kakšno stališče za- vzemajo letos v tern oziru Dalmatin- ci, je še vprašanje, toda znatno pod to ccno ne inorejo iti, ako nočejo svo- jega pridelka naravnost za bagatelo zavreči. Enako stališče kot dalmatinska vina, zavzemajo tudi srbska vina, zlasti ona iz negotinskega okraja. So povprečno visoko alkoholna, z malo vinske kisline in brez izrazite- ga bukeja. Cene so istotako razme- roma jako nizke, ker je tudi pride- lck na enaki ploskvi znatno večji, kakor v Sloveniji. Drugače je pa z banaškimi vini, ki se v Sloveniji tudi veliko uvažajo in rabijo, zbog njihove mehkobe največ za rezanje s kislejšimi navadiiimi domačimi vini. Ta vina konkurirajo v ceni napram slovenskim še bolj, ker jih oddajajo celo izpod 2 dinarja liter. So pa to večinoma vina iz niz- kih, ravnih, peščenih leg, kjer je pri- delek izredno velik pri razmeroma majhnih stroških, zato pa je tudi kvaliteta zadnje vrste. Vina iz višjih. leg in finejših vrst so krepkejša, bolj harmonična in vsled tega tudi dražja, a se vedno razmeroma ce- nejša kot vsa druga enaka vina. Ne glede na cene in kvalitete vina v posameznih banovinah nazaduje vinski konzurn povsod in zato ved- no naraščajoča vinska kriza, ki sili vse vinskotrgovske sloje in naposled, na pritisk producentov, tudi vlado samo na koUkor možni izvoz našega vina v tuje države. Z vladno pomoč- jo, ki daje izvozničarjem do 1 Din od litra državne subvencije in ki jim nudi še druge transportne ugodnosti, se je že in se bo še bolj razvil toli željeni eksport jugoslovanskih vin. Sicer je naš jugoslovanski vsakolet- ni pridelek od 3.5—4.5 milijonov hi za celo državo minimalen v primeri z Italijo, Francijo, Španijo, GrČijo in dr., toda vkljub temu bi bilo potreb- no, da bi se izvozilo iz naše države letno okrog 1 milijona hi ali 10.000 vagonov različnega vina. Potem šele bi se cene pri nas bolj učvrstile in bi tudi vinogradništvo postalo bolj dobičkanosno. Najboljse angleško sukno za moške obleke dobite pri J. Kudiš, Celje Prvl vtls ostane — In ta je odvisen od tega, kako Izgledajo vašl zobje. Samo negovanl zobje vas delajo simpatiönega, samo öista sapa dela zaupno občevanje z Vami prijetnim. Z ozirom na nego svojih ust in zob ne morete re- signiratl na Odol. Samo Odol ima dvojni prijetni učinek: Podeli Vam člsto sapo in zaedno desinflcirsi usta in zobel Odol je antiseptičano sredstvo. Pregled obdelane zemlje v Jugoslaviji Statisti^ni oddelek ministrstva za poljedelstvo je izdal v posebni knji- gi pregled o obdelani zemlji leta 1929. Knjiga je tehnično in strokovno sestavljena ter lepo opremljena. Uredniki so pazili na to, da bo knji- ga napisana poljudno in da je vsa- komur dostopna. Vrhu tega so bili tudi podatki ure j en i na podlagi ka- tastra in primerjanj s podatki \z, prejšnjih let. V krajih, kjer še ni katastra, kakor v vrbaski in inorav- ski banovini ter v nekih. delib. du- navske in zetske banovine, tvori podlago obdavčitev obdelane zemljo leta 1928. Vse statistično gradivo jo razvrščeno v 16 preglednih in dobro sestavljenih ter lahko umljivih po- glavjih. V prveni in diiigem poglavju so RAJKO VRECER: Izlet v Anglijo [ (Dalje.) Windsor. Bil je lep solnčni dan. Najin lon- donski prijatelj naju je povabil na avtomobilski izlet v Windsor. Limu- zina naju je sprejela pri katedrali, od koder je šla pot proti zahodu mi- mo neskončnega Hydeparka po brez- hibnem asfaltu vso pot ob Temzi, ki je v Londouu široka 1000 in, proti izviru prilično 40 km nazaj pa ima komaj širino celjske Savinje. Pride- mo že izven mesta na križišče pe- tcriU assaltiranih cest, ki imajo vse na tlaku ceste začrtane smeri in ka- žipote. Dolina Temze je zelo sliko- vita. Kmalu se bližamo mestu Wind- sor ju na malern gričku. Windsor leži ob Teinzi, tik mesta pa se dviga ponosna rezidenca angleških kraljev »Windsor Castle1«, kjer prebivajo najmogocnejäi vladarji na svetu žc nad 800 let. Skozi grajska vrata Henrika VIII. se pride v prvo dvorišče Lower .Ward, ki ima proti zapadu visoko zidövje s tremi stolpi; ta kompleks je'najstarejsi del gradu. S tega dvo- rišča se pride v kapelo sv. Jurija, zgrajeno v 15. in 16. stoletju. Pre- krasna je cerkev »Albert Memorial Chapel« Henrika VII. iz 15. stoletja. Današnjo obliko je dobila mramor- nata kapela v Casu kraljice Viktori- je in je nckaka spominska cerkev, v kateri počiva ki-aljičin soprog princ Albert na bogatem, visokem katafalku. V kapeli je tudi grobnica njenega najmlajšega sina in treh kraljev. Preko lepe terase, od kate- re je diven razgled na kraljevski park, pridemo v kraljevske dvorane za goste-vladarje tujih držav — ka- kor tudi dvorane za slavnosti in dvoi'ni ceremonijel. V raznih prena- trpanih sobanah so zbirke orožja, keramika, slike, gobleni, pohištvo itd. Privatne dvorane vsobujejo ve- liko število najdragocenejših umet- nin in drugih zakladov. Lepa je Hu- bensova dvorana s slikami slavnega slikarja Rubensa in je podobna dvo- rani s slikami Van Dycha. V vesti- bilu, kjer sprejemata kralj in kra- Ijica tuje vladarje, je mramornat kip kraljice Viktorije. Neizbrisni so vtisi tega krasnega kraljevskega gradu, ki ga hraniva v fotografičnih posnetkih. Windsor nadkriljuje Versailles in grad Her- renchiemsee. V bližini Windsora je »Eton College«, najslavnejše angleš- ko vzgajališče, ki ga je ustanovil Henrik IV. 1. 1U0. V kolegiju saniern prebiva okoli 70 učencev, večina — okoli 1100 — pa s svojimi učitelji izven kolegija. Dijaki, imenovani »Eton boys« imajo svojo noSo in se rekrutirajo po večini iz angleške aristokracije. Razume se, da je v popoldanskih urah velik naval raznega občinstva, piemen vsega sveta, ki jim je an- gleški kralj najvišji poglavar. V mraku smo so zopet vrnili ob mirno Temzo v začasno londonsko domovje, ne da bi bili srkali cestni prah, ki ga nikjer ni. Westminster. Cerkev sv. Petra v Westminstru je zgrajena v gotskem slogu in so jo gradili od 13. do 18. stoletja. V cer- kvi so bili kronani angleški kralji, slovi pa tudi, ker počivajo v tej ccr- kvi telesni ostanki najslavnejših mož angleškega naroda. Njim v spo- min je postavljenih mnogo spomeni- kov v prostrani krizni cerkvi. Pr- votno so bili tu benediktinci do 1C. stoletja. Prva cerkev v bližini seda- nje je baje stala že v 10. stoletju, ki jo je blagoslovil kralj Edvard 1. 1065. in določil za svojc zadnje poCivali- žče. V 150 m dolgi cerkvi so spome- niki brez umetniäke vrednosti in preveč nakupičeni, kar daje cerkvi neokusno obeležje. Cerkev je zato bolj podobna muzeju. V sredini cer- kve je grob neznanega vojaka iz le- ta 1920. Izmed angleških velmož, ki tu po- čivajo, je omeniti Karla Darwiua (1809—1882), Roberta Stephensona (1803—1859), Roberta Browninga (1812—1889), Williama Shakespeare (1564—1616), Johna Franklina, pa tudi gledališka igralka Sarah Sid- dons, unirla 1. 1851., je tu pokopana. V cerkvi počiva tudi izumitelj kloro- forma James Young Simpson, ki je umrl 1. 1870. V Edvardovi kapeli (1042—1066), ki sem jo že omenil, so počivališča angleških kraljev in kraljic, ki so vl'adali do leta 1399. Poslednji je bil Rihard II. in soproga Ana iz Češke. V kapeli leži tudi škof »John of Waltham« iz Salisburyja, umrl leta 1395., edini, ki ni bil kraljevskega rodu. Parlament. Ob cerkvi Westminster in veletoku Temzi se razprostira veliko, v slogu pozne gotike v 1. 1840.—1857. zgraje- no poslopje zbornice. Stara palaCa Stran 2. ¦QS61 "IX "AT »eqoa «aoj»i« Ster. 92. statistični podatki o obdelani zemlji po banovinah in srezih za vse vrste poljskih kultur. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo leta 1929. s pše- nico posejane 11,739.097 ha zemlje, leta 1924. pa 11,139.020 ha. V tretjem in četrtem poglavju so podalki po banovinah in srezih o po- sameznih l'astlinskih skupinah. Skupna njihova površina je znašala 6,403.366 ha. Največ je bilo posejane pšenice in koruze, skupno za 82.12% vse obdelane zemlje. Peto in Sesto poglavje prinašata podatke o glavnih žitaricah s podat- ki o pridelku. Pšenice je bilo pride- lane leta 1929. skupno 25,854.647 me- trskih stotov, koruze 41,476.640 me- trskih stotov. Slede podatki o ostalih žitaricah. Od 7. do 12. poglavja so podatki po banovinah in srezih o tern, ko- likšen je bil posevek po posameznih l'astlinskih vrstah in kolikšen je povprečnik na enem ha. V 13. poglavju so podatki o poko- šenih travnikih in o količini sena. Ostala poglavja prinašajo podatke o vinogradništvu in o sadjarstvu. Pri podatkih o vinogradih so ured- niki pazili na to, ali so vinogradi posajeni z domačimi ali ameriškimi trtanii. Slede podatki po banovinah in srezih o vinskem pridelku in o sadni letini. DOMAČE VESTI d Novi vinski zakon in kontrola Yina. Novi vinski zakon oziroma pra- vilnik k zakonu predvideva kontro- lo prodajalen vina, gostilen, kleti, buffejev in sličnih lokalov, da se ugotovijo nerednosti ali kršitve predpisov novega zakon a. Opozarja- mo vse interesente, da preštudirajo zakon, ker je novi vinski zakon strog. d Jnbilej višjega kapelnika dr. Če- rina. V nedeljo 23. t. m. bo 40 let, od- kar delujc višji kapelnik ljubljanske vojaške godbe g. dr. Josip Cerin kot dirigent. Dne 23. novembra 1890. je g. dr. Čerin dirigiral pri veliki pev- ski slavnosti v Innsbrucku zbor »Liederkranz Schwaz« z velikim uspehom. Jubilantu iskreno čestita- mo k lepemu jubileju! d Zlato poroko sta obhajala ne- davno v Škofji vasi pri Celju 80-1 et- ni posestnik Franc Tanšek in njego- va 76-letna žena Neža, rojena Gaj- Skova. Istočasno je praznoval gosp. Tanšek 80-letnico svojega rojstva in god. Jubilanta sta kljub starosti še prav krepka in Cvrsta. Želimo jima še mnogo let zdravja in sreče! d Asfaltna cesta Beograd—Novi Sad—Subotica mora biti po pogodbi dograjena do jeseni 1931. d O donna Clara! Avtorska cen- trala v Novem Sadu je vložila v zad- njem času okoli 400 tožb po avtor- skem pravu proti raznim podjetjem, ki so igrala tango »O donna Clara« in druge plesne komade, ne da bi bila plačala «ivtorskc takse. d Plaz na cesti pri Gornjem gradu. Sresko načelstvo v Kamniku objav- lja: Dne 9. novembra se je utrgal plaz na cesti Stahovica—Gornjigrad pod takozvano »KriCevo rido« pod vasjo Podstudenec v obCini Gozd. Cesta je popolnoma zadelana in za- suta s kamenjem in zemljo ter je vsak promet nemogoč, dokler ne bo odstranjen plaz. Ovira bo trajala 1 do 2 tedna. d Zanimiv incident v beograjskeiu gledališču. V Narodnem gledališču v Beogradu nastopa več ruskih oper- nih pevcev, ki še vedno pojejo svoje partije v ruščini, kljub temu, da so poslanske zbornice, ki je bila tudi rezidenca angleških kraljev in je stal*a na istem mestu, je v 19. stolet- ju zgorela. Posebno učinkujejo trije stolpi, izmed katerih ima stolp Vik- torije nad vrati 103 m. Viktorijin in Albertov muzej. Na Cromwell Road stoji veličastna palača, muzej Viktorije in Alberta. Muzej ima 8 oddelkov in sicer za ar- hitekturo in skulpturo, keramiko, bakrorez, razvoj knjigotiskarstva, oddelek za kovine, slikarstvo, teksti- lije in obdelovanje lesa. V keramičnem oddelku zanima ki- tajski porcelan in kitajsko lončar- stvo v kronološkem redu od 1. 2000. pred Krist. do 19. stoletja po Krist. V oddelku za les je videti pohištvo yseh dežel kontinenta kakor tudi glasbila vseh časov. (Dalje prih.) TRENCHOATE najflnejše kvalitete dobltc na obroke pri FRANC KOLBEZEN - CELJE Celje, Prešernova ulica 3 že okrog 10 let v naši državi. Publi- ka je vsled tega že ponovno zahte- vala, naj pojejo Rusi v srbohrvat- skem jeziku. Dne 13. t. m. zvečer je nastopil v Verdijevem »Rigolettu« med drugimi tudi Rus llolodkov, bivši član ljubljanske opere. Pred predstavo so mu sporočili zahtevo publike, da poje v srbohrvaščini. Ho- lodkov je to odklonil. Ko je zaCel peti zopet v ruščini, je nastal v dvo- rani trušč, da je morala interveni- rati policija. Večina publike je za- pustila gledališče. Predstava se je nadaljevala skoro pred prazno dvo- rano. Po poročilih beograjskih listov se beograjska javnost popolnoma strinja z navedenim incidentom. d Ljudje, ki so bolni na žolčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju tei oni, ki trpe na prckomerni tvoritvi seüne kisline in napadih protina, uravnavajo leno "delovanje crevesa z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franc Jožefo- va« voda sigurno, skrajno prizanes- ljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franc Jože- fova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec, trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 18. novembra: V severnih Al- pah izpremenljivo s tendenco k iz- boljšanju. V južnih Alpah večinoma jasno vreme, jutranji mraz, čez dan hladno, severozapadni vetrovi. Usi državni uradniki dobijo na obroke po najnižjih cenah pri FRANC KOLBEZEN — CELJE PreSernova ulica St. 3 mannlaktura In moda. IzCeljainokolice Peter Majdič na zadnji poti Veličastni pogreb, ki ga je bil de- ležen Peter Majdič v petek 14. t. m. popoldne, je bil jasen dokaz velike priljubljenosti in spoštovanja, ki ga je užival pokojnik med prebival- stvom. Do 15.30 se je zbrala pred hi- šo žalosti poleg mlina v Sp. Hudinji ogromna množica prebivalstva iz Celja in okolice, pokojnikovi prija- telji, tovariši in znanci iz Celja in drugih krajev Slovenije ter zastop- niki oblasti, korporacij in društev. Ko je opravila duhovščina pogrebne molitve, so zapeli pevci CPD in »Oljke« pod vodstvom g. Šegule »Po- mladi vse se veseli«. Nato se je raz- vil približno 1 km dolg žalni spre- vod na okolLško pokopaušče. Spre- vod so otvorili nameščenci podjetja, nato so sledili: celjski in gaberski gasilci, učenci in učenke dvorazred- ne trgovske sole v Celju z učitelj- skim zborom in deputacija Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. Ob vo- zu so stopali gasiilci z bakljami, za vozom pa pokojnikovi sorodniki, prijatelji, stanovski tovariši, zastop- niki oblasti, uradov, gospodarskih korporacij, društev in izredno veli- ko števiilo domačega prebivalstva. Na okoliškem pokopališču so ob- I stopili gasilci z bakljami grobnico. Ko je bila po opravljenih molitvah spuščena krsta v grobnico, so zapeli pevci »Blagor mu1«. Nato se je poslo- vil od pokojnika predsednik Zveze industriijcev v Ljubljani g. Dragotin Hribar in v globoko občutenem go- voru navajal pokojnikovo veliko go- spodarsko delo in zasluge za razvoj slovenske trgovine in obrti v Celju, njegovo nacijonalno delo v avstrij- skih časih in blago srce, ki ga je imel pokojnik za reveže. Ljudstvo se bo s hvaležnostjo sponiinjalo tega velikega moža in mu ohranilo večen spoinin. V imenu mariborske sekcije Aero- kluba kraljevine Jugoslavije se je spominjal trgovec g. Ferdo Pintar pokojnika kot bivšega predsednika in častnega člana sekcije, ki si je pridobil velikiih zaslug za razvoj na- ßega avtomobilizma. Nad grobnico se je poklonila za- stava gaberskih gasilcev. V prvem mraku so se začele razhajati množi- ce. Pokojnemu Petru Majdiču bomo ohranili lep in nevenljiv spomin. Trgovski nastavljenci dobijo na obroke po najnižjih cenah pri Franc Kolbezen Celfe manufaktura in moda c Proračunska seja celjskega ob- činskega sveta. V petek 21. t. m. ob 18. se bo vršila v mestni posvetoval- nici redna seja celjskega občinskega sveta z naslednjim* dnevnim redom: čitanje zapisnika z dne 24. oktobra, razgovor in sklepanje o proraCunu za 1. 1931. in slučajnosti. c Inundačni jarek pri celjski bol- nici. Danes dopoldne se je vršila pri javni bolnici v Celju komisijska po- izvedba in razprava glede inundač- nega jarka, ki ga je svojčas deloma zasula uprava bolnice, da vsaj zmanjša nevarnost poplav na zem- ljišču bolnice. Komisija, v kateri so bili zastopniki banske uprave, me- stne občine, sreskega načelstva in zasebni interesenti, je danes so- glasno ugotovila potrebo, da se.zgra- di pod bivšo okrajno cesto pri nek- danji tovarni »Cinal« primerno ve- lik propust, ki bo odvajal poplavne voile v strugo Sušnice. Strugo Sufi- nice bo treba v območju Glazije na desnem bregu še nekoliko razširiti in urediti. Najbistvenejše pa je, da se propust pod državno cesto ob za- čeLUu Glazije razširi. Predvideval se je tudi inundačni jarek na Jcžovni- kovem travniku, ki bo odvajal vodo pod okoliškim pokopališčem niimo gostilne g. Graha v Koprivnico. c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob osmih bo predaval v risalnici me- ščanske sole g. dr. Ljudevit Pivko iz Maribora o dobrovoljcih v svetovni vojni. Na to predavanje opozarjamo vse naše narodno občinstvo. c Iz železniške službe. Nadzornik brzojava g. Martin Gobec je preme- ščen z mariborskega glavnega kolo- dvora v Celje. c Požar v Zgornji Hudinji. V so- boto 15. t. m. okrog 19.30 se je vnelo gospodarsko poslopje poscstnika Va- lentina Lednika v Zgornji Hudinji pri Celju. Ogenj se je hitro razširil na vse poslopje, ki je pogorelo s polj- skimi pridelki, krmo in poljedelskim orodjem vred. Živino se je posrečilo rešiti. Gasilcem iz Gaberja, Celja in Škofje vasi, ki so prihiteli na kraj požara, se je posrečilo ogenj lokali- zirati. Celjski gasilci so prispeli šele kot drugi v Zg. Hudinjo, ker niso mogli takoj z avtomobilom skozi ve- žo magistrata, ki je bila razkopana, a so imeli prvi vodo. Čuvaj na Mi- klavškem hribu je oddal dva strela, ker je bila telefonska napeljava po- kvarjena in je moral vsled tega opo- zoriti s streli na požar. Izgleda, da je zločinska roka podtaknila ogenj. c Smrtna kosa. V Zgornji Hudinji 37 pri Celju je umrl posestnik in upokojeni cinkarniški uradnik gosp. Jurij Špeglič v starosti 67 let, v ob- činski hiši na Bregu pa je umrl a 71- letna občinska reva Ana Feldinova. V javni bolnici v Celju so umrli: v petek 14. t. m. pisarniški pomoCnik Damske in moške plašče izdelujemo po nieri v ?4 urah FRANC KOLBEZEN Ccljc — PreSernova ulica štev. 3 manufaktura in moda mestne klavnice g. Franc Žolgai- t starosti lil let, v soboto 15. t. m. 60- letni brezposelni delavec Franc Pin- ter, pristojen v Vojnik, ki se je ne- davno vrnil popolnoma izčrpan iz Avstrije, kjer je služil mnogo let, v nedeljo 16. t. m. pa 71-letni tovarniš- ki delavec Anton Žabrič iz štor. N. p. v m.! ( Avtobusa mariborske občine iinata svoje postajališče odslej v Ko- lenčevi ulici in ne več pred mestnim lnagistratom. c Potrebe Jožefovega hriba. Pise- jo nam: V letošnjem poletju so zgra- dili prvi del ceste do Jožefove kape- le. Ta cesta je pa vse prej kot cesti podobna. Že sedaj stoji na njej blato in za pešce skoro ni uporabna. Ce se je že nekaj zgradilo, dasiravno polo- vičarsko, se mora pač tudi skrbeti za vzdrževanje, da bomo prebivalci v zimskem Casu imeli zložno pot a hriba, ker je pot preko stopnic, ka- dar je zmrznjeno in ledeno, zelo ne- varna. Želeti je dalje, da bi se na- mestili vsaj še dve svetiljki v obmoC- ju stopnic pri kapelah, ker se ta pot najbolj uporablja. Prehod pri vili Sima preko ceste do stopnic naj bi sc tlakoval s kockami, ker tarn obi- čajno stoji taka brozga, da je prehod skoro nemogoC. Da je vse navedeno upravičeno, se lahko oni, ki imajo o tern odloCati, osebno na lieu mesta ])ieprifajo. c Nezgoda pri požaru. V soboto 15. t. in. zvečer se je poškodoval Stefan Grenkuš, delavec pri mestnem stavb- nem uradu v Celju, pri gašenju po- žara v Zgornji Hudinji občutno na levi strani hrbta in je moral danes iskati pornoči v celjski bolnici. c S sabljo po glavi. Posestnika in gostilničarja Ivana Terbovca v Sp. Rečici pri Laškem je v pondeljek 17. t. in. zjutraj udaril njegov brat s sabljo po glavi in ga občutno poško- doval. Terbovca so prepeljali v celj- sko bolnico. c Nesreča v rudniku. V Hudi ja- mi pri Laškem je 11. t. m. udaril ne- ki t stroj 44-letnega rudarja Blaža Grečaka z veliko silo po levi roki in jo močno poškodoval. Grečak se zdravi v celjski bolnici. c Zastrupljenje krvi. 14-letnj elek- trotehniški vajenec Oskar Fric v Tr- bovljah se je pred desetimi dnevi vrezal v levo roko. Ker se je čez par dni pojavilo nevarno zastrupljenjo krvi, so prepeljali fanta v javno bol- nico v Celju. c Slovenski trgovci v Celju so da- rovali »Društvu za zaščito dece« 500 dinarjev, Dijaški kuhinji v Celju 250 dinarjev in mestnim revežem 250 di- narjev namesto cvetja na grob umr- lcmu tovarišu g. Petru MajdiCu. c Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju so darovali Sloven- ski trgovci v Celju namesto cvetja na grob g. Petra Majdič 500 Din, za kar se odbor prisrčno zahvaljuje. Lepše in primernejše pač ni moglo počastiti društvo spomina na blago- pokojnika, kakor da je znesek na- klonilo zašCiti, h kateremu društvu je pokojni 1. 1908., ko se je ustano- vilo, takoj pristopil kot ustanovni Clan. c Celjski delovni trg. Pii ekspozi- turi Javne borze dela v Celju je is- kalo od 9. do 15. t. m. dela 30 oseb (21 moških in 9 žensk), iz prejšnjega tedna je preostalo 482 oseb (348 moš- kih in 134 žensk), delo je bilo ponu- jeno za 38 oseb (22 moSkih in 16 žensk), posredovanj je bilo izvršenih za 39 oseb (31 moških in 8 žensk), odpadlo je 38 oseb (37 moSkih in 1 ženska), koncem tedna je ostalo v evidenci 435 oseb (301 moški in 134 žensk). Od 1. januarja do 15. novem- bra je iskalo dela 2667 oseb (1869 moških in 798 žensk), delo je bilo po- Za damske pAaače Za moške suKnl© Za smoking obleke doblte blago zclo ugodno pri Franc Kolbezen, Celje Prešernora ul. 3 If« obroke I Mi» obroke ! Štev. 92. »Nova Doba« 17. XI. 1930. Staut 3. nujeno za 2768 oseb (1657 moških in 1111 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 1342 (za 926 moških in 416 žensk), odpotovalo je 226 oseb (200 moških in 26 žensk), odpadlo je 664 oseb (442 moških in 222 žensk), 15. novembra je ostalo v evidenci 435 oseb (301 moški in 134 žensk). c Umrl je v pondeljek 17. t. m. ob 13. v Velenju vamošnji okrožni in rudniški zdravnik g- dr. Branko Ži- žek po kratkem težkem trpljenju v starosti 50 let. Bodi odličnemu možu ohranjen časten spomin, spoštovani rodbini naše iskreno sožalje! c V hotelu »Union« v Celju st toči fino krajinsko vino 1930 po 12, v to- čilnioi 10 Din, cviček 1929 po 16, v točilnici 14 Din, fino jeruzalemsko 1930 po 16, v točilnici 14 Din, trami- nec 1929 po 20, v točilnici 18 Din, sa- rajevsko dvorsko pivo vrček 5, v to- ¦Cilnici 4.50, čaša 3 Din. 840 c Veliko pomanjkanje denarja med narodoin jo eden izmed vzrokov brezposelnosti. Kako temu stanju odpomoči, je danes najvažnejše vpra- šanje vlad in držav. Radi iega so se vlade odločile vplivati na trgovce in industrijalce, da bi kolikor mogoče znižali cene življenskim potrebšči- nam. Sedaj na zimo je važno vpra- šanje vsakega posameznika tudi vprašanje obleke. Z namenom, da začne boj proti draginji, se je celjska veletvrdka R. Sterinecki odločila za znižanje cen vsem predmetom in to predvsem čevljem, manufakturi, ple- tenini, obleki in zimskemu perilu. Tvrdka bo nudila vsein svojim sta- rim in novim odjemalcem najboljšc blago po najnižjih cenah. „Radikalna kura" v Zalcu Drainatično društvo v Zal'cu je otvorilo novo sezono dne 9. t. m. v Roblekovi dvorani z uprizoritvijo dr. Doboviškove komedije s petjem »Ra- dikalne kure«. Na pozornici se je predstavil ob- činstvu, ki je napolnilo veliko gle- dališko dvorano do zadnjega kotič- ka, niladi dilctantski naraščaj, ki se jo marljivo vežbal pod vodstvom re- Žiserja g. dentista Rada Štuklja, ki mu gre za njegovo požrtvovalnost in trud najiskrenejSa zahvala. Nje- govo (lelo je bilo tem napornejše, ker je poleg režiranja igral tudi glavno ulogo Ožbalta Bombeka; kreacija te tcžavne uloge je bila uprav sijajna. Slabotnemu niožu Ožbaltu je bila energična njegova žena Cecilija (gdč. Mici Vabičeva) najboljša sotrudnica, ki paje tudi gostilničarko »pri pe- telinčku« dobro pogodila. Gdč. Olga Kvedrova (Bombekova hčerka Jel- ka), ima igralski talent in jo želimo videti še veCkrat na odru. Gdč. Vera Piklova kot neCakinja Vanda Gor- ničfiva je dobro rešila. ulogo domnev- Tie neveste. Poleg g. Štoklja (Bombe- ka) je imel najtežavnejše delo g. Fr. Herman (dr. Branko Rogan), ki je že prav rutiniran igralec in se mu vidi, da živi za oder. G. Kristl Rezar je predočil poročnika Božidara Polovi- ča prav zadovoljivo. G. Vozlu se je njegov prvi nastop v ulogi kapitana Josipa Medena posrečil. Gosp. Stan- ko Lihteneger kot Polovičev sluga je bil zelo siguren, pa tudi neustra- šen pevec; istotako je ugajala gdC. Daniea Šketova kot Katica, ki je iz- vedla tudi malo ulogo kmetice Po- lajnarice. Etelka (gdC. Horvatova) je učinkovala s svojo živahnostjo. Go- spod Stanko Audič (konte Bombelli) je rojen igralec kakor vsi Audiči; njegove geste — ko se je debeluhar naplcsal — so bile zelo posreCene. Vreden je boljših, komičnejših ulog. Ostale uloge so bile v redu. Žalski gledališki brivec, strokov- njak g. Ivan Marovt se je izredno potrudil, da so maske povsem odgo- varjale ulogam. Z igro'so tudi zdru- žene pevske solo in zborovske točke, ki jih je točno spremljala na klavir- ju gdf. Strausova iz Vrbja. Modne srajce z dvema ovratnikoma za 48 Din nudi edino tvrdka Vegi & Bevc, Celje, Olavni trg 10, pri farni cerkvi. Za malo tenarja dobite modro angleško biago za damske plašče pri J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. Dopisi Sv. Jurij ob juž. žel. Znano je, da v našem trgu ni dobre pitne vode. Že pred vojno se je mnogo razmotri- valo, kako bi se dalo temu odpomo- či. Izdelali so se tedaj že potrebni načrti za vodovod iz Resevne in se- stavil se je zadevni proračun. Zade- va pa je z vojno popolnoma zaspala. V zadnjeni času se je zopet vzela v pretres. Občinski odbor je izvolil od- sek, kaleremu načeljuje g. Jos. Dro- fenik. Odsek je že stopil v stik z me- rodajnimi činitelji, da se projekt čimprej uresniči, kar bi bila res nuj- na potreba. Sv. Jurij ob juž. žell. Stavba gospo- dinjske Sole poleg kmetijske sole le- po napreduje. Do decembra bo v su~ rovem stanju pod streho. Z drugimi deli pa se bo pričelo spomladi. Sv. Jurij ob juž. žel. Na praznik Vseh svetnikov so naši Sokoli poCa- stili spomin junaka Malgaja s tem, da so mu postavili ob grobu, ki je bil lepo okrašen, častno stražo. Štirje Sokoli so nepremično kot skale z go- limi sabljaini stali ob grobu. Ker je bilo lepo vreme, je bila ta dan zbra- na ogroinna množica ljudi na poko- pališču, ki so se nehote morali ozreti na grob, pod katerim počiva junak, ki je dal svoje mlado življenje za do- movino. Na ta način se je pač naj- lepše in najdostojnejše počastil nje- gov spomin. Sv. Jurij ob juž. žel. Dela na bano- vinski cesti, ki bo vezala Sv. Jurij s Pianino in Sevnico, v svojem odseku Sv. Jurij—Šibenik zaracli ugodnega vremena naglo napredujejo. Za ves okoliš je cesta ogromnega gospodar- skega pomena. Kraji kakor: Plani- na, Dobje, Kalobje, Sv. Rupert, ki so bili sedaj popolnoma odrezani od ostalega sveta, bodo lahko svoje pri- delke vnovCili in si na ta način go- spodarsko opomogli. Blago za smokinge, p^vršnike in - trpežne obleke samo angleški in Češki izdelek, ku- pite najceneje v trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Sport I Atletik SK Celje : SK Olimp Ga- berje 1 : 1 (0 : 0). V nedeljo 16. t. m. ob 14. se je pričela na sportnem igri- Sču pri »Skalni kleti« v Zavodni pr- venstvena nogometna tekma med Atletik SK in Olimpom Gaberje, ki je bila nedavno vsled incidentov na igrišču prckinjena. Tekma je kon- Cala neodločeno z 1 : 1. Navzočih je bilo precejSnje število gledalcev. Po- licija je zastražila igrišče, a ni pri- šlo do nikakih incidentov. Tekmo je sodil g. Pevalek iz Ljubljane objek- tivno in s sigurnostjo. Prepričajte se, kakšno angleško blago Vam nudi po nizki ceni J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. 13 Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 17-, torek 18., sreda 19. in četrtek 20. no- vembra: »Bella hanuma«. Ljubavna drama arabskega šejka in lepe Pa- rižanke v 7 dojanjih. V glavnih ulo- gah Charles Farrell, znan iz velefil- mov »Angel ulice« in »Moskovska rdeča plesalka« in ljubka Greta Nis- sen. »Bela hanuma« je eden najlep- Sih orientalskih filmov v zadnjih le- tih. Štofe, kamgarne, ševijote, blago za modne hlače, double blago po zelo nizkih cenah edino pri tvrdki Vegi & Bevc» pri farni cerkvi Gospodarstvo g Tritedenski tečaj za gojitev in pitanje perutnine. Spričo velike važ- nosti perutninarstva za naše malo kmetsko gospodarstvo, bodisi da se gojijo kokoši za nošenje jajc, bodisi da se gojijo za zakol, se opaža pri nas, zlasti v bivši ljubljanski oblasti, malo zanimanja za povzdigo te iz- redno dobičkanosne panoge. Na na- ših trgih se opaža veliko pomanjka- nje posebno dobro pitanih živali, in to ne samo na ljubljanskem trgu, temveč tudi po naših zdraviliščih in letoviščih. Da se odpomore temu ob- Cutnemu pomanjkanju dobrih pita- nih živali, se je odločil Odsek za pe- rutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani, da priredi nalašč za svo- je Clane in tudi nečlane, ki se za to panogo zanimajo, v Casu od 2. do 21. decembra t. 1. poseben tečaj za goji- tev in pitanje razne perutnine. Tečaj ima narnen pokazati teoretično in praktično, kako se mora s perutnino ravnati, jo pravilno pitati in zaklati ter pripraviti za trg za prodajo. — Otvoritev tečaj bo 2. decembra ob pol enajstih v valilni centrali Odseka, Linhartova ulica 9, v Ljubljani. Pre- daval bo priznani strokovnjak v pe- rutninarstvu kmetijski referent go- spod Zupanc iz Maribora. Od pol šti- rinajstih do sedemnajstih bo poleg tooretičnega tudi praktični pouk o pitanju okoli 200 komadov razne pe- rutnine, ki jo je odsek nakupil s po- rn oč jo prispevka banske uprave v ta namen. Zvečer lahko vnanji tečajni- ki odpotujejo. Isti tečajniki se potem zbcro 10. decembra ob istem času in na istem prostoru. Na ta dan bodo zopet predavanja in praktične vaje. Končno se zbero tečajniki še 20. de- cembra ponovno na zbirališču, kjer se bo predavalo in razkazovalo pra- vilno klanje živali in priprave za prodajo. Naslednji dan si bodo tečaj- jiiki ogledali še perutninarsko far- mo g. Goloba na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Za tečaj se je priglasiti do torka 25. novembra in sicer pri taj- ništvu Odseka pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Odsek bo poskrbel, da dobe tečajniki hrano opoldne brez- plačno. Najrevnejšim in oddaljenim bo povrnjena tudi polovica voznine. Po svetu s Ali se sme dama v restavraciji šminkati? Po pravilih lepega vede- nja se dama v družbi ne sme šmin- kati, tudi ne v restavraciji. O tem se je prepričala hCerka vladnega svetnika v Kolinu, ko si je hotela pri restavracijski mizi osvežiti obraz s pudrom. V tem hipu je pristopil k [ Zimsko perilo, pletenine, I puloveriy nogavice, rokavice v bogati izbiri po najnižjih cenah pri tvrdki Vegi & Bevc, Celje, Glavni trg št. 10, pri farni cerkvi. njej gospod plačilni in ji vljudno po- kazal vrata. Oče dekleta toži lastni- ka restavracije odnosno njegovega nameščenca zaradi žaljenja časti, ki ga je bila deležna njegova hči s škandaloznim izgonom iz restavra- cije. Restavrater trdi, da je »plačil- ni« izpolnil samo željo gostov, ki so se čutili pikirane, ker si je hčerka vladnega svetnika iz restavracijske mize napravila toaletno mizo. Zani- mivo bo, kakšno stališče bo zavzelo v tem sporu sodišče. s Pes kot prodajalec časopisov. — Proslula pariška specijaliteta je pes kot prodajalec časopisov v četrti Saint Fargeau v prodajalni lista »Ami de Peuple«. Dokler je proda- jalka na mestu, se omejuje njen pes samo na to, da s prijateljskim ma- hanjem z repom pozdravlja kupce. Prodajalka pa rada opoldne počiva in za nekaj ur zapusti prodajalno. To lahko mirno stori, ker pes vodi trgovino lepo naprej. Nihče si no upa vzeti časopisa, ne da bi plačal. Pes tudi dobro pozna denar, in gorje mu, kdor bi dal manj, nego stane časo- pis. Več lahko da. Anekdote V bližini Budimpešte je neka eks- pedieija zgodovinarjev izkopavala večji kompleks starih stavb. Mad- zarski »eksperti« so z veseljem ugo- tovili, da so našli v veliki globini zavoj brzojavne žice. In takoj se je oglasil vodja ekspedieije Janošan ter se razkoračil: »Gospoda, to je ne- sumljiv dokaz, da so se že naši pred- niki bavili s — telegrafijo!« Neki Dunajčan, ki je bil tudi Clan te mešane komisije, se je oglasil: »Gospoda! Na Dunaju smo kopali celih štirinajst dni, pa nismo našli nobene brzojavne žice; to je nesum- ljiv dokaz, da so se naši vrli pred- niki že davno prej bavili — z brez- žično telegrafijo.« » Y Gesenius je bil eden najboljših poznavahev hebrejske literature. Nekoč je prišla k njemu neka dama in ga je vpi*ašala, zakaj so pač an- geli, ko so se prikazali očetu Jako- bu, hodili po nebeški lestvi gori in doli, namesto da bi letali, ker so vendar imeli peroti. Učenjak je jedrnato odgovoril: »O tem vprašanju res še nisem razmiš- ljal. Najbrže pa so se takrat lovili.« Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Igndt Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Gospa Muknžnablova je poslušala otrok ubožec slaboten, da ne bi 117 vse te pogovore in je vedno kaj pri- stavila iz svoje filozofije življenja in le njeni neumornosti se je bilo treba zahvaliti, da se niso pogovori končali. Zelo ji je bilo všeC tale kli- jentela, katero je dobila vsled svoje previdnosti in katero gotovo oh rani tudi v bodoče. Zakaj pri Vejvarovih bo morda še večkrat potrkala štor- klja na vrata, o tem ni dvoma. In ta vesela dogodba v hiši Kon- delikovih je prinesla vsakemu nekaj za bodočnost. Dnevi so potekali, nikjer se ni zgo- dilo kaj nenavadnega, vznemirjajo- čega in ko je pretekel prvi teden, je prišlo na dan tudi prvo vprašanje o važni skrbi, ki se je začela. Kako bo s krstom? Pokazalo se je, da je to vprašanje precej kočljivo. Predvsem je poyedala gospa Muknšnablova resno in odločno, da se ne mudi tako s to stvarjo in je tu- di podprla svoje mnenje: »Da, draga gospoda, takole v manj- Sih rodbinah hitijo v cerkev že dru- gi dan, samo da bi bilo to že kon- čano, da, pripetilo se mi je že, da smo krstili še tisti dan, ko se je de- tece narodilo. Večkrat zato, ker je bil ako bi Bog dopustil — stopil pred njegovo obličjc kakor majhen pa- gan. Večkrat pa tudi zaradi ubož- nosti, da bi bilo vse na en mah go- tovo. Toda kjer so take okoliščine, kakor v rodbinah dragih gospodov in je vse v redu, tarn je za to časa dovolj!1« Tetca je bila s tem zadovoljna in je pokimala z glavo. »Predvsem in sploh menim«, je nadaljevala matrona, »da bi bila tu- di naša draga gospa Kondelikova zraven, toda šele tedaj, ko bo stala na trdnih nogah. Dragi gospod Kon- delik, težko vas doleti še enkrat ta- ka sreča (gospa Kondelikova je vz- dihnila na postelji sama zase: Bog obvaruj!) in zato bi moral biti po- slednji slavni krst pri popolnem zdravju!« Sedaj je pokimal z glavo tudi moj- ster Kondelik. »In kar je najbolj važno«, je nada- ljevala matrona, »mislim, da bi mo- rali napraviti doma, da ne bi bilo treba hoditi gospema na ulico.« »Ah, da«, je potrdila gospa Kon- delikova, kateri je gospa Muknšnab- lova govorila iz srea. — Morda se ne üSlran 4. »Nova Doba« 17. XI. 1930. Štev. 92. USYANOVUENA HTA 1881. Celjsho posojilnica S: v Celju Gelje Y lastni hiši Narodni dorn Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obro- gtuie najugodneje, nudi popolno varuost in iz- placuje tocno. Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja uverenja za izvoz blaga. j Za varnost hranilnih vlog jamči poleg zavo- dovih aktiv po Din 100,000.000 še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo nad Din 14,500.000-. PCDRUZtfllCI: MARIBOR SOŠTANJ Weksandrovacestast.11. (v lastni hiši) FranjoDolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESUO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba totna in solidna. Cene zmerne. 50-18 bi sramovala stopiti pred ljudi z enim otročičkom, toda takoj z dvojč- ki! Ta skrb jo je že od začetka mu- feila. Zadovoljna in ojačena s to potrdit- vijo, je gospa Muknšnablova prista- vila: »Doma, dragi gospod, oboje naen- krat in pod eno streho! Ko imamo drago gospo Kondelikovo že tukaj, torej v tej hiši. To bo večen spomin — malokatera hiša dočaka kaj take- ga. AH ni res?« Gospa Muknšnablova se je ozrla zmagovito po vseh poslušalcih. Bila je zelo ponosna na to svoje mnenje. Mojster Kondelik je skoro začuden pogledal matrono, kako igraje vse lušči in je zadovoljno prikimal. Na- enkrat pa je namrŠil obrvi in je na- pravil skrben obraz: »Draga gospa, ni mogoče! Saj je naSa eerkvena občina v Pragi! Ka- ko naj to napravimo pod eno stre- I ho?« Na to ni gospa Muknšnablova niti pomi.slila vkljub svoji bistrosti! Tu je očividna zapreka. Pritisnila je ka- zalec leve roke na lice !in je gledala nekaj časa zdaj enega, zdaj druge- ga. Toda njena zadrega ni dolgo tra- jala. »Nobene skrbi, drag! gospod! Da se ne bi praškemu meščanu napravila kaka usluga. Za kak goldinarsek vam ne gre in gospodje v župnišču radi vldijo priznanje. In Če bi nasta- le kake cerkvene zapreke — nočem se siliti — toda z lepo besedo sem že marsikaj napraviila in veliko teb gospodov poznam. Pustite mene, pa TDom šla jaz v župnišče!1« To je zvenolo skoraj preteče in v tern trenutku je bila gospa Mukn- šnablova kakor tedaj, ko se je prvič pojavila pri KondeVikovih Nihče ni več dvom.il, da bi se ta poslednji na- ört ponesrečil. Teta Katinka se jc sploh čudila, kako se je mogcl Ven- celjček ob taki malenkosti spodtak- niti. »I no, Katinka«, je omenil mojster, »ti nisi krstila, kar si na svetu . . .« Sklenili so. Oez štirinajst dni sta obe maniici popolnoma okrevali, sprehajali sta se poinalo, pri čemur jii je podpira- la gospa Muknšnablova in teta Ka- tinka, in sta se obiskovali. In po teh kratkili izletih je bil določen krst na najbližjo nedeljo, na zadnji avgust. i »Toda samo nobenega tujca zra- ' ven, stari», je prosila gospa Kondeli- kova. »Tu nas je dovolj. Jaz bom bo- tra mali Pepici Vejvarovi, teta Ka- tinka naši mali Betki in Vejvara Vašku.« »I, seveda, mati«, je soglašal v tern mojster Kondelik. »Saj ostanem po- tem še jaz, Pepica in gospa Mukn- šnablova tukajle — botrov je toliko, da bi lahko imela vsaka trojčke . . .« »Stari, stari«, ga je svarila gospa Kondelikova, »tebe niti tako važna stvar ne poboljaa.« Pisalni stroji znamke „UftderWOOd" se dobe pri Antonu Lečniku, Celje, Glavni trg. Prodaja tudi na o broke. 3sobno stanovanje prazno, z vrtom, se odda 4. dec. v vili Regina na Lavi. Cena 850 Din. 2-2 Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi svojega iskreno ljub- ljenega soproga, očeta, brata, starega očeta, tasta itd., gospoda Petra Majdiča veleindustrijalca in veleposestnika v Celju in za poklonjeno krasno cvetje in vence, kakor tudi za mnogobrojno udeležbo na zadnji poti bla- gopokojnega, se tern potom vsem najiskreneje zahvaljujcmo. Posebno zahvalo izrekamo čestiti duhovš^ini pod vodstvom velečastitega g. opata Juraka, g dr. Josipu Hubadu, zastopniku kr. banske uprave Drav- ske banovine, celjskemu županu dr. Al. Qoricanu, komandantu mesta g. pukovniku Dragomiru Puriču kakor tudi vsem ostalim zastopnikom vojaških in civilnih oblasti, nadalje g. Dragotinu Hribarju, zve- stemu prijatelju pokojnega in g. predsedniku F. Pintarju, zastopniku automob. kluba kraljevine Jugoslavije za njiju ganljive in globoke besede ob odprtem grobu, zastopniku industrijalcev g. dr. Qoliji, kakor ostalim zastopnikom gospodarskih korporacij, predstavnikom „Sokola", Slov. plan, društva, požarnih bramb, Celjskega kolesarskega kluba in ostalih društev. Iskrena zahvala tudi še pevskima društvoma C.P.D. in ,,01jki" za prekrasno žalno petje. Rodbina Majdičeva. MALIHOVEC pripravljen iz aroniati^inih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem 1 kg Din iS« Stara lekarna „Pri orlu" Kr. Ph. IU0 TOKČIČ CCLJE, Glavni trg — Aieksandrova ulica. Posestvo v Savinjski dolini, 7 oralov, ob Ljubljanski cesti, 10 minut do kolodvora, se da v najem all pa proda. Naslov v upravi. 2-2 Oglašulte i Hmeljevke okrog 1700 komadov, 5 do 6 m dolge, močne, zdrave, ki so bile le 1 leto v uporabi, se prodajo po 250 Din. Graj- ščina Višnjavas pri Vojniku. Uelika Phoebus peč se proda po ceni. Dr. Emerik Breschar, Celje, Narodni dom. Sostanovalka s celo oskrbo v hi§i se sprejme takoj. Naslov pri L. PosniČ, krojačici, Celje, Vrvarska ulica 1. 2 1 Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri puptlarnovarnem zavodu, ki ze obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) i Prihrankom rojakou u Ameriki, tfenarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišla ter naiožbam cerkuenega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg Xa mQctn TDlio z vscm Premoženjem premoženja hranilnicc 9C IIIOIU vCIJC in vso davčno močjo. Urejuje Rado P«8nlk. — Odgovoren za koozorci] »Noye Dobe« Id Zverno tigkarno Milan Oetlna. - Oba v Celju.