Poštnin a p/crcfasic? u patotsešir.
Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljut ijani
Letnik Vlil.	V Ljubljani, dne 11. decembra 1928.	35. številka.
Nezdravi pojavi.
Interesi drtžave volbče in interesi p'oštne istroke poseibej so nam preveč pri srou1, da bi nrcigli iti molče preko stvari, ki se pojavljajo zaidnje čase. Dnžavni organizem v Sloveniji je dioltgo časa vzldnžal na zdravi iln piraviilni višini. Edino, s čimer se je smelo slovensko uraldnlštvo ponašati pred drugimi (pokrajinami naše države, je bila dobra uprava, ki smo jo podddovali od nedobre Avstrije, im pa poštenje, ki nam je ostalo, če tudi smo bili ob denarju revmi in lačni.
doda vzgledi mičejo. Najprej slabi vzgledi. Sto zdravili ljudi ne ozdravi einega samega iboPu.ka, en okužene c pa lahko okulži sio zdravih ljudi. Vsak dan smo videli, brali, čutili in slišali o nezdravih razmerah v centralni državni upravi, o korupciji in balkanizmu. Morda hisimo bili čisto na jasnem, v čem im kako se pojavljajo ti pojavi, instinktivno pa smo vedeli, da se tistim ljudem, ki me delajo prav, bol,še godi, nego onim, ki delajo pošteno in v interesu ljudstva in države. Nekaj časa smo se upirali, hoteli smo s svojo poštenostjo imponirati nepoštenim, pa zgodil se je budi tukaj naravni razvoj, da je zlo potegnilo dobro za seboj in ne narobe. Videli smo, da pri nas varujemo materialne dobrine države zato, da se je lahko drugod tem več razmetalo, Mi smo vračali neizrab- j lieuie, dostikrat s solzami najrevnejših prihranjene kredite zato, da so se ti krediti drugod porabil za nerevne in nepotrebne. Videli smo, da so po zakonu normirane za vse državne uslužbence iste vrste v vseh pokrajinah enake plače, pa da vendar hodijo eni uradniki iz Beograda na letovišče na Bled, dočim naši uradniki ne morejo iti v Vrnjačko Banjo, niti na bližnji Bled, pa še kam drugam ne.
Te nezdrave razmere so izkoristili nekateri naši ljudje, ki vedo, da se da v kalnem najlažje ribariti. Z umevanjem, ki bi bila vredna boljše stvari, so se priučili manir drugega dela usiužbenstva v naši državi, pa bodo kot janičarji kmalu hujši od samih Turkov. Eni so se direktno ali indirektno, pod takimi ali drugačnimi oblikami prikopali do ljudskega in državnega denarja, pa vrtajo v to blagajno na škodo revnega, poštenega in potrebnega usiužbenstva. Drugi so se naučili lenobe, pa z brezdeljem, z neko nepošteno pasivno resisteneo škodujejo državni blagajni,, kakor tudi stroki in stanu, kateremu pripadajo. Tretji so našli mesta pod političnimi strehami ter tam vedre in oblačijo. Poid patronanco vsakokratnih vplivov političnih strank igrajo najsramotnejšo vlogo, ki jo more igrati človek: škodujejo, lubijajo brez kazni svoje stanovske tovariše, ki so jim politično' ali osebno neljubi.
Res je, imamo zakone, predpise, norme in tradicijo. Imamo olblastva, ki so poklicana, da varujejo interese države in svojega personala. Imamo na vodilnih mestih lahko poštene ljudi, ki mislijo prav in dobro, ki se zgražajo nad vsak dan slabšo upravo, nimajo pa poguma, ustaviti se valu korupcije in balkanizma, ki vsak dan bolj prodira v našo deželo. Nekaterim sploh manjka vsake iniciativnosti, ne vedo, kje bi prijeli in kako bi začeli. Drugim je prirojen pravi turški kiz-
met, češ: naj ,gre, kamor hoče, plavajmo, dokler nas voda sama nese, zakaj bi moral ravno jaz drezati v sršenovo gnezdo, zakaj bi se moral ravno jaz zamerjati ljudem, naj gre k vragu vse skupaj! Tretjim tiči strah v sleherni koščici, boje se vseli vidnih in nevid,-nfh stvari. Boje se podrejenih načelnikov, predstojnikov, pa tudi posameznih uradnikov, Tudi taki se dobe, ki se boje služabnikov ali pa ljudi, ki ne predstavljajo razen sebe nikogar na svetu. Najbolj se pa boje političnih strank. Vseh od kraja:. Vladnih strank zato, ker so ravno vladne, opozicio-nalnih strank pa zato, ker so bile nekdaj vladne ali pa še bodo. Ali pa zato, ker so jim najbolj pri srcu.
Pod takimi razmerami je neminovno, da uprava mora padati im, če pojde tako naprej, tudi škrahirati. Če nima stroka glavarja, ki je po eni strani čuvar zakona, istočasno in v mejah zakona pa tudi oče in varuh podrejenega osebja, potem je slabo za državo, za upravo, za zakon im za personal. Če nilmajo vodilni faktorji poguma, upreti se nepoštenim namenom poedinih oseb ali strank, odločno zavrniti nemoralne in nekolegialne intervencije n.ep oklic amili oseb, pravočasno pripreti blagajno preveč pohlepnim nestrokovnjakom, ki v imenu stroke posegajo v to blagajno, - potem bi taki faktorji ne smeiii biti vodilni v nikaki upravi. Največji strah je za poštenega človeka strah pred samim seboj in svojo vestjo! Dokler pa delaš po svoji vesti in poštenju, dokler čuvaš nad zakonom in upravo, ki ti je poverjena, ti ne more in ne isme nihče blizu. Pa tudi, ako bi te zato preganjali, — gorje državi, kjer se kdo preganja zaradi poštenosti! — tvoja pravica bo prišla na dan in bo tem bolj poplačana. Pa končno, ako bi tudi ne bila poplačana, tvoja dolžnost je, da vršiš svojo funkcijo tako, kakor jo moraš.
Strokovne organizacije k vsemu teniiu ne morejo in ne smejo molčati. Njih dolžinost ni samo, da ščitijo interese svojega članstva, ampak tudi, da čuvajo nad čistostjo in poštenostjo stroke, k čemur so dolžine že po svojih pravilih. Tem bolj morajo skrbeti za to one organizacije in tam, kjer vidijo, da nepravilnosti ne gredo iz vrst njenega članstva .ampak od drugod in v škodo njenega članstva. Če vidijo, da šušmarijo in intrigi rajo pri merodajnih faktorjili z uspehom ljudje, ki rovarijo proti tisti organizaciji, če se trpi v svoji sredi, posluša in ugodi nizkotnim osebnim težnjam posameznih zastopnikov in neizastopnikov. če se iznesejo javno proti nameščencem kaznivi očitki, konkretni '.slučaji, kakršnih bi ne smelo biti v stroki, pa oblast ne nastopi proti krivcem, če se kritika, ki jo vrši strokovna organizacija v dobrobit uprave in stroke, vzame za osebne napade in se hoče taka kritika celo zabraniti. Če se premesti uslužbenec na boljše mesto zato, ker se mu da s tem plačilo za njegov izstop iz strokovne organizacije, če se smatra za pravilno in v redu, da se zasedajo mesta v centrali izključno po liiudeh, ki so nasprotni zastopništvu večine dotične 'stroke. Če se plačuje uslužbenec, ki ne vrši državne službe, pa je javen sovražnik veči-
ne njegovega stanu. Če se ne disciplinira človek, ki iz grdih osebnih in organdzačnih Irženj spravi svojega sotovariša z boljšega mesta na slabše. Ce se tretira ljudi z lažjo službo pa z nekimi stanovskimi zvezami pri raznih dajatvah boljše od ljudi s težko službo pa brez tistih zvez, vse skupaj pa proti-predpisno. Če se sprejmejo neke osebe po datumu, ko se ne sme več sprejemati, če se delo nagrade in stroškovniki samo nekaterim, za katere ni službene potrebe, pa zmanjka za one, ki zaslužijo in katere je spravila na pot nujna službena potreba.
In tako dalje in tako dalje. Še enkrat: strokovna organizacija ne sme iti in ne bo šla molče preko tega. Lahko greši ves stan, njegova organizacija ne sme grešiti. Lahko se nihče ne upre valu, ki prodira vsak dan višje, organizacija se mu mora upreti. Morda bo val tako močan, da pokoplje tudi organizacijo, pa upreti se mu mora. Zakaj ne samo tisti je kriv, ki krade, ampak tudi tisti, ki vrečo drži. Ne samo lastni grehi sio kaznivi, ampak tudi tuji. Naglavni greh je, k grehu svojega bližnjega molčati ali ga celo zagovarjati. Organizacija mora biti in ostati v sredi' vise gnilobe čista in zdrava. Orna mora dvigniti glas proti korupciji, proti pristranosti in balkanizaciji, uprave.
Ta članek je samo splošen opomin. Vise je znano, pa vse se lahko pozabi. Vse je napisano, pa vse se lahko izbriše. Treba pa je hitrega preokreta. Treba se je nemudoma otresti strahu, obzirnosti in jerobstva. Treba je biti na jasnem, koga se posluša m komu: ugodi. Treba je enkrat normirati, kdo ima pravico, govoriti v imenu osobja. kdo je poklican, da posreduje in je tolmač : rhcd delodajalcem in delojemalcem. Sedanje stanje je nevzdržno in nas samo boli, da ga tolerirajo in podpirajo ljudje, ki so osebno intaktni. Komur je pri srcu dobrobit naroda, države, stroke in njenega osobja, naj pomaga, da se ti nezdravi pojavi čim prej zatro. Danes je še čas.
Stalež oseb a.
Hvala Bogu, končno smo dobili knjižico »iStalež osebja direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani po stanju od L septembra 1928.« (Po uradnih listinah sestavil šef odseka dr. Bogdan Kurbus. Stirani 81. Cena za naročnike 12 Din, v podrobni prodaji 15 Din.) Stalež osebja se mora izdati vsako leto. Na tega smo čakali dve leti in dva meseca. Organizacija je lani večkrat in pravočasno Posredovala, da bi se bil izdal stalež po stanju od lanskega 1. septembra. 'Obljubilo se je, storilo pa nič. Upajmo, da dobimo za naprej Stalež redno vsako leto. Saj izdatelj denarno nič ne riskira, sedanji krog naročnikov mu gotovo ostane. Poštna uprava bi pa tudi morala podpirati tako stvar, da dobi osobje po. ceni knjižico, avtor pa primerno odškodnino za težko zasluženo in odgovorno delo. Čujemo pa, da se ta knjižica niti ni smela natisniti v direkcijski tiskarni, kjer sta se natisnila prva dva »Staleža osebja«.
Škoda, da ne kaže »Stalež osebja« resnične slike o staležu osebja. 'Nima ne dnev-ničarjev, ne pogodbenih poštarjev. Kaj to niso poštni nameščenci, mar ti ne spadajo v
stalež osebki? Nam ne gre toliko za »rang-listo«, to imamo v »Vesniku«, temveč hočemo seznam vseh nameščencev ptt. stroke v i>odTočiu naše direkcije. Za dnevničarje je vsaj deloma Tizumljivo, toda imenik vseh pogodbenih pmštatrjev (po abecedi, službeni dobi ali kakor že) z najpotrebnejšimi podatki pa' bi vsekakor moral biti v tej knjižici. čo je notri lestvica njihovih prejemkov, zakaj ne Ih tudi sami dobili skromnega mesta? Tudi v almanahih, ki jih je izdajala bivša avstrijska poštna uprava, so bili vsi odpravniki, tako kvalificirani. kakor nekvalificirani.
Stalež pragmatičnega osebja v področju naše direkcije izkazuje po stanju od I. novembra 1928 (torej š popravki vred) 1437 uslužbencev, im sicer 774 uradnikov in 663 ■nižjih uslužbencev. Uradniki se razdele takole: V I. kategoriji jih jc 16, in sicer eden v 3., eden v 4., osem v 5., dva v 6., dva v 8. in dva v 9. skupini. V II. kategoriji jih je 632, in sicer v 1. skupini 3, v 2. sk. 235, v 3. sk. 244, v 4. sk. 110 m v 5. sk. 40. V III. kategoriji jih je 126, m sicer v 1. sk. 2, v 2. sk. 22, v 3. sk. 75 in v 4. sk. 27, Nižji uslužbenci pa se razdele: zvaničnikov je 5il3, in sicer v 1. skupini 304, v 2. skupini 142 in v 3 skupini 67. Služite 1 jev je 150, in sicer v 1. skupini 31 in v 2. sk. 119. Če vzamemo, da je v naiši direkciji šc okrog 260 dnevničarjev in okrog 200 pogodbenih poštarjev, potem ima ljubljanska poštna direkcija okrog 1900 uslužbencev.
Poštnih uradov je 366, m sicer 165 državnih in 201 pogodbenih pošt. Državne pošte se razdele: izvzeta je ena pošta, v I. redu so 4, v II. redu jih je 6, v III. redu 16 in v iTV. redu 138 pošt. Te številke so glasen memento, da se mora direkcija zavzeti za boljšo razdelitev pošt na rede. Zakaj, če pomislimo, da je v Sloveniji samo 27 upravni-škib mest in da so v Srbiji v IV. redu državnih pošt take pošto, kakršne so pri nas pogodbene. potem vemo, da sedanja razdelitev državnih pošt v Sloveniji ni pravična. Pogodbene pošte se razdele: izven razreda jih je 7, v Pl, jih je 5, V 1/2 jih je 8, v 1/3 jih (je 8, V 41/1 jih je 14, v II/2 jih je 15, v 11/3 jih je 12, v Ill/l jih jc 213, v liII/2 jih je 23, v IH/3 jih je 21, v IV/l jih je 26, v IV/2 jih je |16, ,v IV/3 jih je 15, v V/l so 3 in v V/2 jih je 5, Seveda pa to število že danes več ne drži! ker so se medi item časom izločile kastavske 'pošte iz naše direkcije, otvorilo se je pa par novih pogodbenih pošt.
Podrobnejše se nismo mogli ukvarjati s sestavo staleža, pa tudi nimamo potrebnih pripomočkov za kontroliranje razen ne popolnoma zanesljivega ministrskega statusa v V osni k ti. Prepričani smo, da je vse prav. Prav seveda tako, kakor povedo številke in čini, pravično pa ne. Toda to ni krivda Staleža in njegovega autorja, marveč doba od 1920 do 1925, ko se je nekatere kar obsipalo s klasami, grupami, titelni in višjimi prejemki, dočim se groš ošobja — manipulativno uslužbenstvo ni gonilo z mesta. To je bilo še takrat, ko se je sam takratni šef direkcije zgražal, da je prišlo njegovo uradništvo v II. kategorijo. Takrat so se prevajali eni s 16 službenimi leti v 4., drugi s 16 leti v 3. in tretji s 16 leti v 2. skupino. Zato najdemo v Staležu med istočasno v isto skupino prevedenimi uradniki razliko za 10, 15 in več let, da so mlajši pred starejšimi. Pa kar je bilo, je bilo, treba je gledati naprej. Tovariši iz drugega tabora so se sprijaznili z II. kategorijo, mi pa se moramo z današnjim činov-nim stanjem.
Med dobre strani knjige štejemo: prikupna 'barva in zunanja oblika (za pol cm bi bila lahko ožja); da je enkrat javno povedano, kdo je izdal knjižico; da so uvrščeni uidi razni izkazi, ki marsikdaj prav pridejo,
prejemki, davki, nočnine, stroškovnik itd.
(pristojbenika ne bi bilo treba); da je priložen popravek zadnjih izprememb; da so se zamenjali francosko-srbski titelni s slovenskimi i (ne vemo pa, zakaj je ostal magacinar; piše se tudi inspektor, ne inšpektor).
Za manj posrečene bi smatrali: 'Korektu- | ra se je površno napravila, je precej tiskov- | ni,h napak. Ne vemo, zakaj se ni pustil pri di- j Tekcijskih uradnikih-netajnikih službeni kraj j direkcija, ampak neke ljubljanske pošte, s | katerimi nima to uradništvo nobene zveze; ! vemo, da je strogo' službena razdelitev taka, * 1 toda knjižica je samo polslužbena in name- I njena personalu, ki se zanima, kje in kako | so njegovi tovariši. Pogrešamo doslednosti I pri označbi predstojnikov pošt. Nekatere j pošte, ki niso zasedene po stalnih upravnikih, so označene v »Izkazu pošt« kot nezasedene, kar se nam zdi edino pravilno. Toda piri nekaterih drugih poštah, ki se takisto administrirajo, je v opombi »Predstojnik« ime administratorja. Enako nedoslednost opazimo tudi ;pri imenih poročenih uradnic. Nam bi sc zdelo pravilno, pisati imena poročenih uradnic . po učiteljskem vzorcu, to je obe imeni, sedanje in dekliško. Zakaj tudi to je namen take knjižice, da vidimo, katere kolegice so poročene in kako so se pisale pred možitvijo. Pa nič bi ne rekli, ako bi bilo pri vseli samo sedanje ime, toda čudi nas to, da imajo nekatere pa vendarle obe imeni, druge - poročene — pa samo svoje prejšnje dekliško ime. Vsaj po en tak primer smo v naglici mimogrede opazili. Tudi ne vemo, zakaj se ne pišejo krstna imena tako kakor se dotični podpisujejo, ampak vidimo samo sta-roverska, strogo oficielna imena:	Marija,
Frančiška, Ivana itd., pa če tudi so že od nekdaj Mare, Mire, Mice, Francke, Franjice, ivke, Ivice, Hane itd. Ce kdo misli, da mora biti uradno krstno ime samo tako pisano kakor je v litanijah, naj pogleda v Vesnike — osebne vesti iz zagrebške direkcije, pa bo videl, kakšna prisrčna hrvatska in lokalna krstna imena so natisnjena v službenem organu ministrstva.
Pa vse to ni bistveno. Glavno je, da smo dobili po dobrih dveh letih težko pričakovani almanah. Hvaležni smo zanj avtorju — šefu občega odseka g. dr. Bogdanu Kurbusu, mi pa smatrajmo za svojo dolžnost, da vsi do zadnjega kupimo to knjižico, brez katere se ne moremo spoznati v personalnih prilikah naše direkcije.
Kako so se izpreminiale nagrade dnevničarjev.
Iz dopisov, ki jih dobivamo v tej zadevi od prevedenih zvaničnikov in služiteljev, po-isne'mamo, da si mnogi niso na jasnem, kako je raounsko-kontrolni odsek poštne direkcije luredil zmešnjave, ki so nastale ob prevedbi zaradi večkratnih izprememb v njihovih službenih prejemkih. Da nam ne bo treba odgovarjati posamezno na številne dopise, ki so isi po vsdbini vobče enaki, podajamo priza-detim članom v naslednjem potrebna pojasnila in se nadejamo, da bo iz teh vsakdo izmed njih našel zase odgovor na svoje vprašanje.
Ob prevedbi zvaničnikov in služiteljev, ki dne 1. aprila 1927 še niso dopolnili treh let državne poštne službe, na dnevničarje po členu 306. fin. zakona za proračunsko leto 1927./28., je direkcija pošte in telegrafa letam, ne glede na to, ali so bili samski ali poročeni, nakazala enotne nagrade z veljavnostjo od 1, aprila 1927. Samski dnevu ličarji (prejšnji zvaničniki, oziroma sluižitelji) so pri tem gmotno pridobili, poročeni pa izgubili.
Po intervenciji na! korist poročenih dnev-nilčarjev je ministrstvo pošte in telegrafa v juniju 1927 odredilo,, da se imajo na dnev-
• *
I	PiTETifOlLM.	I
•	•
•
Direkcija pošte in telegrafa v L j ubijani I | 5e izdala odredbo (Okrožnice XXIJ/238— j j 1008), da se že enkrat porabi juni ,in obrnjeni ovitki no smejo uporabljati za poSi-; ijanje službenih pisem. Pravijo, da se od- • redba še precej redno izpolnjuje. Pravijo, j da so imele pošte spor suitno z nekaterima I ♦	kmečkimi občinami. Toda	iz	enim	državnim I
oblastvorn, ki pošilja take od poštne di-. rekcije prepovedane ovitke, pa pošte ne ! j vedo kaj storiti. Pravijo, da se ga ne upa- j jo naznaniti na direkcijo. Pravijo nam-; reč, da je kršilec dlrekcijskc odredbe —•	•
j	direkcija pošte in 'telegrafa	v	Ljubljani.	|
ničarje prevedenim zvahičnikom in shižitc-hem od dneva prevedbe, to je od 1. aprila 1927, nakazati nagrade, ki naj bodo po višini enake vsoti njihovih zvaničniških, ozir. služitefckih službenih prejemkov, katere so dobivali pred prevedbo. S tem odlokom so bili zadeti pa samski dnevničarji.
Nagrada se je od zvaničnikov oziroma isluižiteljev prevedemim dnevničarjetm nakazovala — in se še vedno nakazuje — mesečno naprej (kakor njihovi prejšnji zvaničniški ozir. služiteljski prejemki), dasi prejemajo ostali dnevničarji, ki so bili že postavljeni kot taki, svoje nagrade mesečno za nazaj. Da med izplačilnimi termini nagrad tem in onim dnevničarjetm ne bo razlike, je račun-sko-kontrolni odisek direkcije pošte in telegrafa iz tehničnih razlogov in pa, ker so b. samski dnevničarji, ki so bili v večini, s prevedbo gmotno znatna na boljšem, nameraval urediti likvidacijo nagrad na dnevničarje prevedenim zvaničnikom in služite-ijem tako, da bi tudi oni, kakor vsi ostali dnevničarji, prejemali svoje nagrade mesečno nazaj, mesto naprej, kakor dotlej. Način, kako bi se bil dosegel ta naimen, je opisan v direkcijskilh Okrožnicah X!X/140	1027
Zadrževal bi se bil od Vsakomesečne nagrade primeren del tako dolgo, da bi vsota pridržanih zneskov dosegla višino enomesečne nagrade, nakar bi se bila ta vsota likvidirala zaidlnjega onega meseca 'kot prva naizaj plačljiva mes. nagrada.
Vendar pa se ta namera ni mogla izvesti, ker je to medtem, še preden se je pričelo, preprečil gori navedeni odlok ministrstva pošte in telegrafa, po katerem so nagrade prevedenih uslužbencev z veljavnostjo za nazaj od 1 .aprila 1927 pri samskih dhevni-čarjih padle, pri poročenih pa porastle na višino njihovih skupnih službenih prejemkov, ki so jih prejemali pred prevedbo, torej pred
1. aprilom 1927.
Naravno, da je računisko-kontrolmi odsek po taki odločitvi poštnega ministrstva svoj namen glede izenačenja plačilnega termina za nagrade dnevničarjem moral opustiti, ni pa smatral za potrebno, da to s kako poseb-no okrožnico pojasni.
Zaradi tako nastalih zmešnjav — saj so se prizadetim uslužbencem nagrade oziroma službeni prejemki v času štirih mesecev trikrat izprenieniti — marsikdo izmed njih ni znal, pri čem je, Poročeni dnevničarji so bili z novim položajem, ki ga jim je ustvaril mi-nisterialni odlok, zadovoljni, ne tako samski. Ker nekateri med njimi še danes menijo, da so bili tedaj na svouh prejemkih (nagradi) prikrajšani, podajamo tu primer, kako je rač. kontr. odsek v času od 1. aprila do 31. avgusta 1927 v okvirju vsakokratnih odredb postopal ob likvidaciji teh nagrad, oziroma kako so tedaj bili ti obračuni v menjajočih se nagradah na plačilnih polah izkazani. (Odbitkov tu ne bomo navajali).
iDnevničar N. N., bivši pripravnik-zvauič-nik, je za april in maj 1927 prejel, ker se je prevedba izvršila šele v maju 1927, še zva-
niičniške prejelke po 893.75 Din, skiuiptaj torej
1787.50	Din. Po prevddlbi na dnevu'čarra je pošta v maju 1927 zanj za vos ta znesek predela povračillni nalog, hkrati pa plačilno polo, s katero miu je bila za april in maj 1927 likvidirana nagrada mesečno po 1100 Din, skupaj tedaj 2200 Din. Na podlagi teli dveh listin je poišta dnevniearju N. N. izplačala razliko pred zneskom plač. pole (2200 Din) in onim povračilnega naloga (1787.50 Din), ki da znesek 412.50 Din, kar pomeni, da je dnevničar N. N. prejel za april in maj 1927
1787.50	Din + 412.50 Din, skupaj tedaj 2200 Diin. K tema pride nagrada, ki jo je N. N. prejel po plačilni poli za jnmij 1927 v znesku 1100 Din in je potemtakem N. N. prejel za april, maj in junij 1927 skupaj 3300 Din.
Ko je nato s predmetnim odlokom ministrstva pošte in telegrafa bila nagrada dnevni-čarja N. N. z veljavnostjo od 1. aprila 1927 izopot Znižana na mesečnih 893.75 Din, je moral rač. kontr. odsek v času od 1. aprila do 30. junija 1927 preveč prejeto razliko na nagradi (100 in 893.75) obračumiti. Zgodilo se je to takole:
N. N. je za april, maj in junij 1927 prejel na nagradi j3300 Din. N. N. bi v tem času imeli prejeti le 3 X 893.75 Din = '2)681.25 Din. iN. N. je prejel tedaj preveč 618.75 Din.
Ta razlika se je obračunih pri nagradi naslednjih dveh mesecev in sicer je:
•N. N. prejel za julij 1927 mesto 893.75 Din le 481.25 Din, torej manj 412.50 Din. N. N. prejel za avgust 1927 mesto 893.75 Din le
687.50	Din. torej manj 206.25 Din. N. N. je tedaj skupaj prejel manj 618.75 Din, t. j. toliko, kolikor je za april, maj in junij 1927 prejel preveč.
S tem je bila zadeva .popolnoma urejena in je N. N. od septembra 1927 dalje prejemal in prejema mesečno nagrado po 893.75 Din,
Uniforme za uradnike.
Ko sem čital v »Pošt. glasniku« štev. 31 članek tov. F. Š. »Službena obleka za uradnike«, sem se spomnil svoječasne borbe v sarajevskem društvu p. t. uradnikov za zopetno uvedbo uniforme. To in pa važnost te zadeve ini je potisnilo pero v roke.
Tedaj setm služil na deželi, vendar pa sem se vsaj pismeno udeleževal dela v organizaciji v precejšnji meri ter bistveno sodeloval tudi v zadevi uvedbe uniforem. 2e v začetku 1. 1919 'sem čutil potrdi« po zahtevi, da se zopet uvedejo uniforme. To pa največ iz ekonomskih razlogov. Vendar nisem napravil drugih korakov, nego da sem se informiral pri kolegih o njihovem' mnenju. Organizacija je bila tedaj zelo zaposlena z drugimi, bolj važnimi problemi, radi česar je nisem maral še s tem obremenjevati. 'Razen tega so bite tedaij naše finančne razmere še precej povoljne. Saj smo imeli tedaj v 'Bosni poteg plače še razne druge dodatke, brezplačno stanovanje, upravniško doklado itd'., tako da ‘smo še precej dobro živeli. Zato sem odgo-dil propagando za uvedbo uniforem.
Deloima že 1. 1919, posebno pa 1. 1920 so nastali za nas slabejši časi. Draginja je hitro naraščala, naši prejemki pa ne. Zato sem v sporazumu z okoliškimi tovariši predlagal organizaciji, naj se zavzame za to, da bomo poštarji zopet imeli uniforme. O predlogu se je razpravljalo na občnem zboru, kateremu pa nisem mogel prisostvovati in predlog primemo razložiti. Zvedel pa sem, da je zadel moj predlog na velik odpor in bil skoraj soglasno odklonjen, češ, da diši po avstrijan-ščini, da uniforme v demokratični in moderni (sic!) državi niso umestne, da bi bile znak militarizma itd. Bil sem, tiho, ker sem videl, da naša beda mnogim še ni dovolj velika.
iPopolnomna nisem' hotel odnehati, zato sem svoj predlog na sledečem občnem zboru ponovil. Dosegel je okoli 30% glasov, a na občnem zboru 1. 1923 je bil sprejet z tričetrtin-
sko večino glasov. Vse večja beda je potiš- j nila v ozadje strah pred avstrijanščino, militarizmom itd. Tedaj je prišel moj predlog tudi v resolucijo oljčnega zbora, katera je bila predložena ministrstvu. To je sicer nekaj obljubilo, storilo pa nič. Ali je sarajevska organizacija pozneje v tej zadevi še kaj ukrenila, mi ni znano.
Takrat sem predlagal, da bi ministrstvo odredilo obliko in neobvezno nošenje uniforme, obenem pa posredovalo pri finančnem ministrstvu, da dovoli carine prosti uvoz potrebnega sukna za te uniforme.
In kakšno stališče naj zavzamemo sedaj? Ako je bila uvedba uniforme že 1. 1923 iz ekonomskih razlogov tako potrebna, da so za tak predlog glasovali tudi njeni najhujši nasprotniki, je sedaj še bolj umestno, da to zahtevamo. Mi starejši vemo prav dobro, da smo z nošenjem uniforme veliko prihranili na oblekah še tedaj, ako smo rabili uniformo salmo za službo. Kdor pa je bil uniformiran tudi ilzven urada, je prihranil še toliko več, ker je bila uniforma iz dobrega sukna in zelo trpežna. Ražen tega uniformiranemu človeku ni potrebna tolika garderoba. Ako imaš eno boljšo uniformo izven urada, a eno sla-bejšo za delo v uradu, je popolnoma zadosti in si vedno Jcpo in dostojno oblečen. Ni treba se ozirati na modo, ker je uniforma ne prizna.
Ministrstvo naj odredi v sporazumu z organizacijami obliko uniforem, ki naj bodo okusne, praktične in iz trpežnega sukna. Sukno naj bi 'se nabavilo v večji količini iz •inozemstva. Ministrstvo naj izposluje carine prosti uvoz, s čimer bi precej pridobili, ne da bi imela dlržava kakšne izdatke. Mogoče bi se dalo tudi tako urediti, da bi prevzelo blago ministrstvo samo ter ga oddajalo uradni-štvu po nabavni ceni, če le mogoče proti mesečnim obrokom. Za nabavo uniforme naj bi se odredil rok kakih dveh tet, da ne bi bilo uradništvo s temi izdatki preveč obremenjeno ter da svojo civilno obleko čim bolj in do kraja ponosi.
Zadeva je važna ter jo je treba temeljito pretresati. Zato prosim tudi druge tovariše, da se izjavijo, ali so za to ali ne ter da stavijo primerne predloge. Upam, da nasprotnikov uniforme, razen mogoče pri delu ženskega osobja, ki hoče biti tudi v službi oblečeno Po najnovejši modi, ne bo.	S.
Organizacijsko gibanic.
IZ 9. ODBOROVE SEJE OPO OD 12. NOV. 1928.
Poročilo predsednika je bilo v Klavnemi izpolnjeno s poročilom o vzajemnem sestanku z za, stopmiki ostalih poštnih organizacij, ki se je vršil dne 3. novembra. Odbor je vzel predsednikovo. Poročilo z odobrenjem v vednost, ga pooblastil, da se sme še dalje razgo var jati ter sklenil, da se stopi v stik z zagrebško obl. organizacijo, kajti brez nje im proti njej ne podvjzama naša organizacija nobeno akcije.
Glede revizijo uradniškega zakona in uredbo
se prečita dopis Saveza, ki sporoča 'smernice nove revizije. Na delu so sile, ki delajo na to, da bi se poslabšalo sedanje stanje delovnega osobja, ki' bi izgubilo pridobljene pravice.
Pevski zbor poštnih nameščencev. Storili so se potrebni sklepi, da se zopet poživi pevski odsek OPO, da izvežbamo primeren pevski zbor, ki bi nastopil drugo teto ob praznovanju desetletnice naše organizacije, ob kateri priliki se bo morda vršil v Ljubljani tudi poštarski' kongres.
DRUGI VZAJEMNI SESTANEK POŠTNIH DRUŠTEV.
Drugi sestanek vseli poštnih društev v svrbo zbližanja posameznih organizacij in sodlelovainija 's® je vršil dne 17. movemibra v Ljubljani. Šesta-nek je zopet dokazal, d'a vlada med obema ta-baroma diametralno nasprotno gledanje o bistvu pomenia im svrhe organizacije. Vzlic temu bi bila mogoča kolaboracija v važnih, načelnih vprašanjih. Rezultat sestanka je pokazal' sledeče točke: 1. Končni cilj je ujedinjenje vseh ptt. društev v enotno organizacijo, vendar to edinstvo danes še ni izvedljivo. - 2. Nova zveza poštnih organizacij
se me ustanovi, ker bi bilo mrtvorojeno dete. — 3. V principu so sprejme kot nova edinica za re-šavanje skupnih zadev direktorij ali akcijski odbor ali poštni svet. Definitivni naziv in tehnično ustrojstvo se določi na prihodnjem sestanku. 4. V novi edinici bo zastopstvo paritetno, to jo vsaka 'Organizacija pošlje enako število delegatov vendar se sprejmejo samo soglasni sklepi. 5. Prihodnji sestanek naj se vrši v začetku decembra,
POŠTNI DOM.
_ Ker bi se utegnili propagandni' članki za »Postni dom«,- objavljeni v »Poštnem glasniku* štev. oo. od 211. okt. 1928, napačno tolmačiti, je sklenilo načelstvo zadtruge »Poštni' dom« na svoji seji od 10. novembra 1928. podati sledečo izjavo: Načelllstvo »Poštnega doma« se pri' svojem poslovanju im izvajanju programa drži samo pra-v »Daštnega doma«. Ta. ne izključujejo nikogar od sodelovanja pri postavitvi lastnega doma pošt-rnh nameščencev v Sloveniji. Članki, ki so bili objavbend v imenovanem! Glasniku, niso izšli iz ofi« delnega načelstva »Poštnega doma«, kakor tudi nd ‘P. glasnik glasilo našo zadruge, članki so osebna mnenja posameznih piscev, kakor se lahko o vsaki stvari svobodno razpravlja, kako kdo misli ■f.at® todli načelstvo kot tako ne odgovarja za cJanko o »Poštnem domu«, katerih me podpiše — Načelstvo.
To in ono.
Napredovanja. Gospod minister ,pošte im telegrafa je podpisal večje napredovanje uradnikov v 3. iskup. Jil. kateg., |N|j. Vel. kralj pa ukaz o napredovanju 50 uradnikov iz področja ljubljanske d.trekicnjo v 2. skupino. Imena še niso znana, upamo pa, dla jih bomo lahko že objavili med osebnic mi vestmi v prihodnji številki »Poštnega glasnika«. To je vsekakor uspeh zadnje intervencije v Beogradu, o čemer smo poročali v i»Poštnem glasniku« štev. 31. od 1. novembra t. I.
Zakon o pošti, telegrafu in telefonu. G. minister jo predložil ministrskemu svetu načrt enotnega zakona o pošti; telegrafu im telefonu v kraljevini SHS. Dasiravno je ipo 10 letih skupne države tak zakon silno potreben imi dasi nam načrt še ni točno znan, vendar je državna poštarska organizacija —- Savez ptt uslužbencev v Beogradu protestirala proti temu načrtu iz naslednjih raztegov: I. zakon o pošti se je izdelal brez sodelovanja/ poštarjev, to je brez njihove organizacije: 2. zakon o pošti, telegrafu in telefonu nima tudi-določb o ptt. o-sobjo; 3. zelo verjetno je, da je sedanji načrt isti' ali sličen, kakor je bil osnutek, pokojnega ministra g. Kočiča, ki je bil po prepri-canju oinganifcacije na škodo državuiin, nacional-mdm im personalnim interesom.
Katera izprašana vežbanka bi šla za poštno-pomočnico k neki pogodbeni' pošti na Štajersko? Roštarica bi ji dajala vso hrano in stanovanje ter 300 dinarjev na mesec. Ponudbe naj se pošljejo v 10 dneh na uredništvo »Poštnega glasnika* v Ljubljani.
Prebitek angleške pošte. Trgovska bilanca britansko poštne uprave je izkazala ob koncu lan skega leta 6,667.000 funtov prebitka, torej največji rekordi razen 1. 1913. Poštna služba je napravila čistega dobička čez 7 milijonov funtov šterlingov, pri telefonu se je zaslužilo nad pol milijona. Brzojavna služba pa izkazuje izgubo 1,300.000 funtov, od katerih pripada na izboljšanje brzojavne službe 300:000 funtov. Skupnih izdatkov lansko leto je bilo več kakor za 55 milijonov funtov, od teh so znašale plače 33 milijonov, (l funt šterling je 27S dinarjev.)
Osebne vesti.
Postavljeni so: za zvan. 3 skupine so postavljeni: Jakob Kukar, Ernest Fleischman. Vladimir Zavodnik in Jernej Sturm na Ljubljani 1; Leon Kovačič na Ljubljani 2, Ivan Jošt in Sveto polk Miklavčič na_ Mariboru 1, Franc Gregorič v Brežicah, dr. Vilko Vojjčič v Kočevju, Franc Bergant v Novem mestu, Cvetoslav Jesih.v Kranju inž. Stanko Podboj in Alojzij Žorž v Celju. Za dnevnlčarjo so postavljeni: Franc Žnidaršič v Žužemberku, Josip Drobnič in Emilija Gros v Murski Soboti.
Premeščeni: ipb. ur. IIII/3 Rafael Trampuš z 'Ljubljane 1 na Ljubljano 2, Pavla Andres iz Kastava v Novo mesto, Olga Giavrilovič z Ljubljane 1 v Slovensko Bistrico in Olga Moser z Ljubljane 1 na Ljubljano 4; pb. ur. 11/4 Ljudmila Tomazin z Ljubljane 1 v Križevce pri Ljutomeru, Ana Go-miišček z Bleda 2 na Ljubljano 4, Ivana Vindišar
z iLjuMijane 1 rta Vič, Frida iHutman iz iNove vasi pri iRakekti rta Ljabljano T, Jnllija'Aifbrecht z CJUbijano- 1 na Vič, ■ Vida Kušar iz Medvod na Ljubljano 1, iLjiudimiila--Povše' iz Sv. Jiane-za ob Boh. ijezeira v Bolimiisko Bistrico, Marija Mralk -z Ljub-Ij.ane 1 na Maribor t in Ljudimila Povšc iz Bohinjske Bistrice na -Ljtibijivno 1; pb. tir. it/5 Ljubica Gl as er z iMaribora 1 n-a Bjubljanb 1 in Roza-miila Lutnian z-Maribora 2 na Bjub'jano 1; tetefonist-ka m/8 'Ljnidamfllia Bajec iz Starega trga -pri Rakeku v Novo vas ipri. Rakeku, Karla FLisck i;z Za-igiorja v Trbovlje 2, Erna Korenini z Maribora 1 v-Zgornjo SV. Kungioto'in Ncžika Anderlič iž &v. Janeza ob Boh. jezeru v Ldž; kondukter IH/3 Ivan Trartnik iz Celja na Maribor i; pripravnik HIM Lavra Bras z Maribora 1 na Ljubljano -1, Mihaela
Gačnik z Marbora 1 na -Ljubljano 1, Karolina Knol z-Maribora 1 na Ljubljano 5, Stanka Btirič \fc Čakovca na Ljublijano 1, Klara Mekovec iz Čakovca na Ljubljano 1, Marija Korošec iz Tržiča na -Ljubljano 1, Cilka Mežan ,z Bleda d -na Ljubljano 1, Apolonija Žagar liz Zg. Sv. Kungote na Ljubljano 1, Pavla Peterman iiz Jesenic na Gor. na Ljubljano 1, Marija Kurbus iz -Rogašku Slatine na Ljubljano 4, Hedvika Ebber z Ljubljane 4 v, Celje, Ljudmila Schwelige-r iiz Device Marije v, Polju v Kozje in Miihadla iGačnik ‘z -Ljiubljane 1 na Ljubljano 2; zvan. 3. skup. iAldjlzija Adamič iz Gornjega -grada na Ljubljano 1, Angela Sarb-Verišeč iz Celja na Ljubljano 1, Marija Tratnik iz Celja n-a Ljubljano 1, Franja Ada-mič i|z Konjic na Ljubljano 1, JosTpina Ja®er iz -Celja na Ljubljano 1,
Vida Stadler iiz Cdlja na Ljubljano 1, Katarina Butala• Jz 'Črnomlja ria ILjubljamo (1, dr. Vi-lfe Vujčič iz Kočevja na Ljubljano'7, -Marija Slap jr’ iz Viča na Ljubljano 1 -in Franc Marinšek iž mi~: niistrstva na -Maribor 1; dnev. -Albina Sotefšek • z Maribora 1 v Celje.
Prestanek službe: P trp. 1114 M-elanija Kurbus,-roj. Jevnikar na Ljubljani 1, dnev. Josip Meh|c v Žužemberku in pogodb, poštarica Ema Szi-mič v Bodoncih so se odpovedali službi. Pb. ur, II/5 Berta Bajde roj. -Okorn na -Ljubljani ,1, dnev. Franc Sterle v Dev. Mar. v Polju, Frani Čuk V Gornjem gradu lin Josip Stanek v Slatini Rad'enci so bili odpuščeni.
Umrli: pom. kond. 1. skup. Anton -Domtšek v Sv. Lena-ntu v Slov., -goricah.
ZVEZNA KNJIGARNA D„i
—Marijin trg št. 8.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Založ >a „Splošna knjižnica" at zvez.)
...............
in Tolstega romana ,Ana Karenina'
luniiiimiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiu
DAMSKE PLAŠČE
od Din 3-O-—, dekliške v vei-kosti od d^eh let dal- pa od D n 120'— naprei, razno damsko in otroško konfekci o, f no in navadno perilo za gospode In dame, trikotažo pleti nine, kakor tudi vsevrst o manufakturno blago nudi v veliki izbir po zeio nizkih cenah
F. I. GOR CAR, Obbljana
Sv. Petra o sta št. 29
Z nakaznico Gospodarske zadruge pošt. nam. si nabavite apaiate in potrebščine
9905o/^o(G)o0o@00
FRANC BAR
LJUBLJANA, MESTNI TRG 5.
Modna manufakturna trgovna
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA	Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pil nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge p št dh nam fičencev.
Cene zmerne.	Postrežba točna In solidna.
Dooro m poceni kupite samo:
nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanten jo, potrt bšćine za š vdje, čevljarje, krojače, sedlarje in tapemike, razna mda, kravate pri
JOSIP PETELINC. Ljubljana
ob vodi, blizu P-ešernovega spomenika
Rnzširielte „Poštni Glosnili"!
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBanC, LHOBUaiia
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svolo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
♦
E
H
Svo'i I« svoi-m! GJGJraGlHGlLil
........ —	E
□ Vesele praznike S
0	Đ
FOTO-ATELJE	^	[»„
S K. STAUT
g Gosposvetska c. št. J.
H
imrFJFlFlPn^nrinHFiFiHi^i
PiiŽOR?
Izborno kanljico pristnega dalmatinskega vina dobi* v Lasanov gosti ni Krsn kov« «r. * in v Žižki pri Anži»»«u v-dnikov • cesta 17.
Mr la jedi a, mo ske ribe tur ka kava G asovi' na razpo ago. Priporočata se
BRAĆA LASAN
Obleke
za moške, fante in dečke, raglane, površnike, usnjene suknjiče in dežne plašče kupite najceneje pri
Josip Ivančič
Ljubljana, Dunajska ceHa št. 7.
TEKSTILBAZAR
D. Z. O. Z.
LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10.
Veliba zaloga mamifahturnega blaga
Solidne cene !	Solidne cene!
/ x Prod-ja tudi na obr»ke / /•
Nej/eCjo izbere vsakovrst tega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11.
MQWO$T\
Na Poljanski cesti štev. 17
v vinski kleti m Je o tvoril
^ Prvi hrvaški vinotoč,
kjer se	'amo
bela -n rd.č» »Ina iz lastnih vino-p aduv (Sv Ivan Zel na) Doba se mrHa je ila. V i ti hM je tudi ve et. go-
v na hrvaških vin
NOVOST
X
o
<
o
M
I

Jože Mihelič in drug
LJUBLJANA Dunajska cesta št. 41.
$
t
I
&
'J*
i*.________________
Telefon 2777.
Telefon 2777.

Pozor!	Pozor!
Poštni nameščenci2
RAD O aparate in potrebščine si lahko nabavite z nakaznico svoje G >spodarske zadruge najugodneje pri tvrdki
RADIOVAL
Ljubljana, Kongresni trg 3
jahala 1., 11. in 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leita. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise le pošiljati uredništvu .Poštnega glasnika* v Ljubljana, Pred Prulami 1. Reklamacije, Oglase in drugo pana upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za «-Obl. argamizadjo ptt. uslužbencev v Ljubljani* izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. ?-Za »Narodno tiskarno* Fran Jezeršek v Ljubljani.