Leto 1906.
Državni zakonik
.	za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCV. — Izdan in razposlan dne 14. novembra 1906.
Vsebina: (St. 216 in 217.) 216. Razglas o dopustilu z električno silo obratovane ozkotirne male železnice od vznožja gore Virglberg do Virghvarte v Zwölfmalgrein-u (Virglska železnica). — 217. Razpis, da se c. kr. veliki carinski urad v Belsku pooblašča upati dospele iznose uvozne carine.
2 Iti.
Razglas ministrstva za železnice z dne 30. oktobra 1906.1.
o dopustilu z električno silo obratovane ozkotirne male železnice od vznožja gore Virglberg do Virgl-warte v Zwölfmalgrein-u (Virglska železnica).
G. kr. ministrstvo zu železnice je na podstavi in po določilih zakona o dopuščanju železnic nižjega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in pa zakona z dne 24. decembra 1905.1. (drž. zak. št. 216), v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, zasebniku Sigismundu Schwarz-u v Bokanu dodelilo dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane ozkotirne male železnice od vznožja gore Virglberg do Virghvarte v Zwölfmalgrein-u (Virglska železnica).
8 1.
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonar finančne ugodnosti, navedene v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. šl. 2 iz 1. 1895.).
Doba v členu V, lit. d) zgoranjega zakona omenjenih oprostil od davkov se ustanavlja na
15 let, računaje od današnjega dne.
§ 2.
Koncesijonar je dolžan, dokončati gradnjo skraja oznamenjene železnice najpozneje v dveh letih, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu in pa po njej tudi v času od dne 1. aprila do dne 30. septembra vsakega leta vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držal zgoranjega roka za gradnjo, mora koncesijonar na zahtevo državne uprave dati zagotovilo položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
8 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesionarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
8 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščene želez-I nice rabile javne ceste, mora koncesijonar dobiti
(81ovenlach.)
privolilo tistih, ki so dolžni, vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo cestè.
§ 5.
Koncesijonar je dolžan plačati stroške z napravo in obratom s početka oznamenjene železnične proge zavisnih ukrepov v varstvo nemotenega obrata ob času dopustila te proge že obstoječih državnih telegrafskih in telefonskih vodov, zlasti tudi stroške za eventualno preložitev teh vodov.
§ 6.
Koncesionarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati vsebine tega razglasa in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj merečih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 6. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabljajo za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dadč v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 7.
Koncesijonarju se priznava pravica s posebno privolitvijo državne uprave in po pogojih, ki jih ona ustanovi, narediti delniško družbo, ki naj nastopi vse pravice in obveznosti koncesijonarja.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in pa dotacijo glavnične reserve, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurznc izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakoršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če privoli državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor grč.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem Črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbina pravila in pa obrazci delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§ 8.
Koncesijonar je dolžan, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsak čas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj sc to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonar je dolžan, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojne marine in deželne brambe.
§ 9.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem napravljanja kanalov, polaganja cevovodov itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščene železnice, tedaj mora koncesijonar brez upora slušati dotične naredbe oblastev, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki mu nastane s tem, da ' se obrat začasno ustavi.
§ 10.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, kijih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s potno prtljago vred brezplačno.
§ H.
Koncesijonar je dolžan pošto in pa služnike poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonar zahtevati primerno odplalo, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledč uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služnikih železničnega zavoda.
8 1 “2.
Koncesijonar je dolžan, poskrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za preskrbo njih svojcev in v ta namen pristopiti
k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih | železnic, ako se ne bi za dopuščeno železnično podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarja, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To preskrbo je izvesti tako, da bo moral kon-cesijonar ali podjetje, ki stopi na njegovo mesto, dokončno nameščene služnike z dnem njih dokončnega nameščenja, izmed ostalih služnikov pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kot vozovodniki, izpre-vodniki, čuvaji ali postajni služabniki, o ustrezni uporabi, najpozneje po dovršitvi treh služabnih let zglasiti pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri lastni pokojninski blagajnici.
§ 13.
Koncesijonar je dolžan, na zahtevo ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§ 14.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9 lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na šestdeset (60) let, računaje od današnjega dne in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v g 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu § 1 1 lit. bj zakona o dopuščanju železnic
§ 15.
V § 8 zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica se ne uporablja o dopuščeni železnici.
§ 16.
Koncesijonar nima pravice, razen ko bi to izrečno dovolila državna uprava, obrat dopuščene železnice prepustiti tretjim osebam.
§ 17.
. Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih nameftu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§ 18.
Državni upravi se pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v tem razglasu, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okol-nostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Derschatta s. r.
*17.
»
Razpis finančnega ministrstva z dne 2. novembra 1906. L,
da se c. kr. veliki carinski urad v Beisku pooblašča upati dospele iznose uvozne carine.
■ G. kr. veliki carinski urad v Beisku se uvrščuje med tiste velike carinske urade, ki so pooblaščeni po določih ministrskega razpisa z dne 15. januarja 1862. 1. (drž. zak. št. 6), dotičnikom upati dospele iznose uvozne carine.
Korytowski s. r.