i List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 60 sold., za četrt leta 80 sold.—* Za ude nar. r polit, društva „GORICA“ je cena določeira, kakor za druge naročnike. Posamezni listi s?pro-(lajajo po 6 sold. v tiskarni. » < » % > J i • t i : J i Naročnina in dopisi naj se blagovoljno pošiljajo opravoištvo v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujcjo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se z&'navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, §B sold., če dvakrat, VI sold., če trikrat, 15 soldov. Kako plačujejo pstavoverči. Da se Slovan ne sfrie ' zanašati na besede in obljube kolovodjev avstrijskih usia-vakov, tega ni trèba našim bralcem dóka-zovati. Koliko so že obetovali Slovariom, splób državnopravni opipòsiciji v Avstriji, da bi le ustopili sopet v lesenjačo 'državnega zbora pred Škotskimi vratami ? Žali-bog, da so jim državni poslanci federalne stranke razun Čehov preveč verjeli, ali saj se zanašali, da bodo zamogli zabraniti Slovanom in federalni stranki krivične postave. Že 14 let se shajajo v oni lesenjači iri kaj so dosegli? NiČ druzega kakor to, da so samo ptiča, kako se pravica za pravico odjemi j a posameznim kronovinain in narodom, in vrh tega še sarkastični posmeh ustavaških Vsemogočnežev. ■ Znani §. 19 o ravnopravnosti vseh avstrijskih narodov in jezikov, kterega so sami ustavoverci potrdili, je glede nasprotne izpeljave le huda ironija, če nemčurska stranka v drž. zboru tako malo porajta na postavnost svojih lastnih paragrafov, koje je Nj. Veličanstvo potrdilo, kaj se bo brigala za dahe obljube ali lepe besede? To je Slovencem dovolj znanp, kakor da bi še kedaj se zamogli zanašati na mož bosedo naših ustavovercev. Da bodo pa ustavoverci enako in še hujše ravnali s P ol jaki, kojim imajo se zahvaliti, da njihova „ ustava" še obstoji, tega vender bi ne bili že zdaj pričakovali, ko ni še o-gromna opposicija po nikakem utihnila. Poljaki, tò je, poljski državni poslanci so hodili do zdaj vselej svojo pot ; daši so v načelu federalni in silno lirépenijo po samostojnosti svoje Poljske dežele, so vender državnopravni stranki v dejanji le hrbet obračali, od koje edino zamorejo pričako- vati, da bodo naravne in zgodovinske pravice Poljakov spoštovali in trdili. Držav-nopravne stranke kolovodji so jih vabili in prosili, uaj se tudi Ppljaki ž njimi zedinijo v dejanski opposiciji, , da se krivična usta-voverska samovlast zmaja in zatre. Prazen trud, oklenili so se raje ustavovercev in jim s tim pomagali, vzdrževati njihovo krivično in brezozirno gospodstvo. Ko bi bili poljski državni poslanci trdno in stalno oklenili se opposicije, bi bil ustavoverski voz že davno obtičal ter nemčurska samo-vlast se razrušila. Da za obstoj Avstrije nevarni pruski nemčurji v našem cesarstvu še gospodujejo ter starodavne zgodovinske in naravne pravice posameznih krono vin in narodov z nogami brezobzirno teptajo in s thtt Avstrijo za Prusijo pripravljajo, tega so Poljaki krivi se svojo nestalno, sebično politiko. Nadejali so sej da si se svojim nečastnim vedenjem pridobijo hvaležnost ustavovercev ter kaj priborijo svoji domovini. Res so ti nekaj koscev jim vrgli, ki bi imeli nekako utolažiti silno hrepenenje Poljakov po samostaittosti in je tako slepiti in vabiti, da so še dalj časa ostali zvesti pajdaši ustavovercev, nadejaj e se na-daljnih koscev iz preobilne ust avo verske mize. Tako so Poljaki v zahvalo, da so pomagàli Benstu, tako zvanemu pogrebcu Avstrije. Avstrijo razdvojiti in decemberno ustavo vpeljati, zadobili s cesarskim odlokom 25. junija 1867. veliko neodvisnost deželnega šolskega sveta. To ni bilo malo za one čase. Poljski deželni šolski svet je imel s tem pravico, svojevoljne imenovati profesorje in učitelje za gimnazije in realke, brez da bi prosil dbvoljenja od ministra za uk in bogočastje. Drugi deželni šolski sveti nimajo te predpravice. Take prednosti so se Poljski po- 4 LISTEK. Luteranstvo na Goriškem. (A. LukovlčJ • (Konec.) Velike zasluge za spreobrnitev tedanjih go-riških protestantov ima Ivan Tavčar župnik i archidiakon goriški. Najzdatnejši pripomoček zoper protestantizem mu nijso bili očitni javni govori iz lece, ampak bolj zasebni poduk posameznih oseb. Proti drugovercem nij ostro postopal, i le v največi sili se je posluževal nadvojvodovega strogega ukaza. Ta duhovnik postane ljubljanski škof, a vendar domače dežele fte pozabi. Dobro je vedel odkod dohaja krivoverstvo na Goriško. Dobro je vedel, da goriške grofije prebivalci so glede krivoverstva v največi nevarnosti sosebno ob mejah kranjske in koroško Vojvodine, kajti tukaj so imeli Luterani prosto ---------;--«-----------------:---—^ ---------- Voko in veliko privržencev. Zato piše, ko leta 1582 grofijo obišče, farnim predstojnikom v Kanali in Tolminu, naj skrbé, da se verska edinost ohrani, da naj ostro pazijo, da prihodnje leto vsakteri velikonočno spoved opravi, da naj naznanijo vse sumljive ljudi goriški oblasti, da se iz dežele spodé, kakor so tudi katoliško Cerkev prostovoljno zapustili. A muogo nij hasuilo ostro postopanje. To je dobro sprevidel škof kotorski, ki je 1583. grofijo obiskal. Zato piše apostolskemu poslancu v Gradec, da nadvojvodo Karola o stanji goriške dežele poduči, i da naj poišče sredstev, s katerimi bi se dalo preteči nevarnosti zdatno v okom priti, kajti provincia je v največi nevarnosti, da v čudna krivoverstva zabrede. I res nevarnost nij bila tako mala. Tleti je začelo uže mej prostim ljudstvom. Je uže vedno tako, da eno krivoverstvo seboj prinese še mnogo družili i naj abotnejšib krivih ver. Goljufi imajo tačas najlepši priložnost, da zbegano slanci močno veselili, še preveč. Pomislili niso, da le-ta predpravica je odvisna le od milosti ali nemilosti ustàvoverske. Kedor dejansko pripoznava državnemu zboru pravico, razpolagati o veči ali manji samost al nosti raznih kronovin, mora biti pripravljen pripoznati za pravo, če* državni zbor v poznejših sejah sopet to ovrže, kar je v poprej snih dovolil. Poljski poslanci bi bili morali vedeti, da ustàvoverske milosti so le prisiljene, da jih sopet prekličejo, kakor hitro se jim to varno zdi. Zamogli bi bili posneti iz dovolj javnih izjav merodajnih ustavoverskih listdv, da one milosti so le začasne. Vsled tega so Poljski listi pomilovanja vrediii, ki zdaj noč in dan tarnajo o ustavoverski nehvaležnosti. To bi bili morali pred vedeti. S cesarskim odlokom 23. oktobra t. 1. namreč jim je minister Stremayr ono predpravico odtegnil. Da to ni le Stremayr-jevà svojevolja, priča predlog Wiidauer-jev, s katerim se vjemajo merodajni ustavoverski krogi in ki meri na ravno to. To je res hudo za Poljske drž. poslance, ki so dobili to za konečno plačilo, da so toliko moledovali pri ustavovercih in da so se naravnih protivnikov mesto sobratov oklehili. Naj bi jim bilo to dober nauk za prihodnjič, pa tudi vsem onim drž. poslancem v opposiciji, ki mesto solidarno postopati v passivili opposiciji s Čehi, — leto za letom potujejo v zborniško lesenjačo, tamkej pri-čakavši dvomljivih ustavoverskih milost. V Dunajski lesenjači ni prostora za državno-pravno stranko, da kaj stalnega in pravičnega doseže. Škoda za pot in za novce. Edino upanje in edino sredstvo jej je in mora ostati slavni vladar avstrijskega cesarstva. ljudstvo, sosebno priprosto, kaj lehko sleparijo. To vidimo v luteranskih deželah. Sad lutrove vere je bil, da je mej Nemci nastalo toliko ver, kolikor glav i sicer ver, pred kojimi bi se narod sramovati moral. Enak sad je Luteranstvo obrodilo na Kranjskem. Vzdignile so se cele srenje, sem ter tija se potepale, kapele „na božjo povelje" postavljale. Zopet drugod so se ljudje shajali po noči v celih trumah po samotnih kiajih, oba spola, brez razločka starosti, počenjali so neumnosti, trdé, da se jim angelji pod podobami ptičev prikazujejo, ki jih uče drugo vero. Proti tem so bile v Ljubljani ostre i dolge preiskave. V kratkem se enaki krivoverci prikažejo tudi pri nas na Goriškem i sicer pri sv. Luciji na Mostu tik Tomina. To nam poroča Prvaški fajmoster Matija Noktiča. Leta 1584. vdeleže-vale so se tacili shodov osobe obojega spola. Valjali so se ti ljudje obojega spola po noči o-kolo cerkve sv. Lucije po zenilji kot besni i nori. s DOPISI. ■ . ,5 Ù . - ,, -0 Od levega brega Soče, 4. nov. — Go- riiki dopisnik je t enem zadnjih listov dunajskega »Vat8, objavil neko misel, ki v resnici tastali, da se vresniči. Dopisnik meni, da naj se združi stolica k&tehetike in pedagogike s stolico pastirstva in zročita imenovana predmeta velecenjenemu, marljivemu in priljubljenemu pa slabo plačanemu profesorju g. Respetu. Temu jaz ne vem druzega dostaviti nego fiat! fiat! Ko že od katehetike in pedagogike govorim, naj že omenim, da bi bilo jako primerno, ako bi te tvarini tako predavali, kakor to tiija sedanji čas. Duhovniki, posebno mladi, so večidel tudi učitelji. Po pravici smejo toraj tiijati, da se za ta posel tudi primemo izobra-iijo. V drugih vedah so duhovniki drugim uči-tesemi nekoliko korakov naprej, le v „ moderni8 pedagogiki so precej zadej. S tem ne mislim vsega odobravati, kar se tiija dandanes od učitelja in učenca, še manj pa odobrujem, da smo vedno še pri starem kopitu in vsako reč začenjamo pri Adamu. Nadzornik tirja od duhovna - učitelja, da primerno podučuje, da se poslužuje danih mu pripomočkov itd. Pri najboljši volji duhovnik nadzornikovi želji ne more vstreči, ker mu je dostokrat to, kar] nadzornikovi želji misli, omenja in tirja — neznano. In to ni nič novega in čudnega. Kadar smo se mi šolali, nismo imeli drugih pripomočkov, kakor »stunden-eintheitang*, »schulgesetze8, par raztrganih tabel, kako vmazano abecedo črno in rudečo in pa — palico, ki nam je vtepala posebno nemščino v — hlače. Zdaj je drugače. Vseh pripomočkov ne bom našteval, bilo bi brez konca. V šoli tedaj sami kaj takega nismo ne le ne rabili, tudi videli nismo, pozneje pa nikjer nismo o tem kaj čuli, malo brali, nič se učili. Nadzornik pa pisano gleda, ako učitelj-duhoven ne zna toliko, kakor mladeneč, ki je pripravnico zvršil. Aber woher nehmen und nicht stehlen! Bavno to me je napotilo, da sem te vrstice napisal v prevdarek merodajnim krogom, popolnoma sine ira et studio, veselilo me bo, ako se y tem v kratkem kaj na bolje obrne. Kadar človek pero pomoči, piše, dokler Črnila ne zmanjka. Ne zamerite toraj, da še Potem so tekali v družbi od hiše do hiše, od vasi do vasi kot stekli, ploskali so z rokami mej divjim krikom obiskovaje cerkve, trepetaje po celem životu! Duhovniki nijso bili varni pred temi norci, dostakrat so duhovnike zmerjali, do-8takrat jih tudi pretepali. Takošen je človek, ko pravo vero zapusti. Mi se čudimo, strmimo. Toda kaj je Človek v svojih spremembah nego največi kuriosum? Ko vlada o teh neumnostih zve, sklene zopet z največo ostrostjo postopati proti vsem krivovercem, gotovo z dobrim namenom, da bi uboge preslepljene ljudi na pravo pot zavrnila. Za apostolskega vizitatorja v tej zadevi se imenuje Ivan Andrej, Bertinorski škof. V tem težavnem poslu ga podpira Andrej Nepokoj, faj* jnošter i archidiakon goriški. Vse se poskusi, dobrota pa tudi strogost ; nasproti trmastim se dotične civilne postave z vso ostrostjo izvršujejo, dokler se naša dežela luteranstva popolnoma ne očisti. Drugačui vspeh je imela ta ostrost na Stir- par besedi spregovorim. Duhovnu kot takemu, je treba dostokrat svoj dober okus na poskuš-ujo postavljati. Ne mislim okusa pri kosilu, ampak gledé pravilnega, lepega, estetičnega. Tudi tu manjka, in reči moram, da nam m&qjka veliko! Naj več zmed nas jih je, ki ne vedo Bog si vedi koliko, o cerkveni umetnosti in kar sem spada. Nasledek take nezadolžeue nevednosti se kaže posebno takrat, ko duhoven samostojen postaue. Ce bolj barve vpijejo, lepši je vse, če je več »zlata8, krasnejše je vse. Temu bi se prišlo lahko v okom, ko bi kedo že bogoslovcem take stvari nekoliko razlagal, — za nas bo že skoro prepozno — mladi gospodje bi pa dobili »dober okus8, cerkve bi postajale v resnici lepše, in marsikaka smešna prikazen v hiši božji bi se odstranila. Pa brez zamere! Ogled. Avstrija. Vsled Wildauerjevega predloga, p kterein smo zadnjič govorili, nastala je skoraj minist. kriza. Poljski minister dr. Ziemialkowski je že prosil za odpust, kar mu pa ni bilo dovoljeno. Ostane tedaj še minister in »harmonična celota8, s ktero se sedanje ministerstvo ponaša, ni trpela ni-kake škode. Posamezni odseki državnega zbora pridno pripravljajo gradivo za zbornico, primeri se pa večkrat, da zarad prevelike gorečnosti kedo doma ostane, mesto da gre k seji, in tàko se prišli morajo raziti žalostni, da niso mogli sklepati. V zbornici je minister kupčijstva predložil načrt o železnicah, ki se bodo zidale. Ko je omenil predelsko, nastal je šum po zbornici, »hort! hort!8 so klicali njeni nasprotniki, kterib ni malo in predsednik je pridno rabil zvonec, da je minister svoj govor končati mogel. V ravno tistej seji se je brala interpelacija desnega središča do ministra Lasser-ja stavljena, zarad postopanja Moravskega namestnika, kije sodnike pridušal, naj ostanejo ustavoverni in naj delajo proti neki (narodni) stranki v deželi. Minister Lasser je hitro odgovoril, da popolnoma odobruje postopanje deželnega namestnika, s tem pa pokazal, da mu je prav, ako se tudi sodniki dajo voditi skem, Kranjskem i Koroškem. Nadvojvodu Karolu sledi sin Ferdinand, ki je bil na Bavarskem izrejen, iskren katoličan. Videl je, da se v teh provincijah. luteranstvo kljub ostrim postavam vendar le širi, zato sklene še strogejši postopati nego Karol. Dne 12. septembra 1598. razglasi se zopet ukaz, da naj vsi krivoverci v dednih avstrijskih deželah v kratkem vstopijo v katoliško cerkev, ali pa naj naglo dežele zapusté. Duhovi se vzburijo, krivoverci se proti stavijo, tu pa tam se uže javen upor pokaže. A Ferdinand se ne vstraši, v kraje luteranstvu vdane pošlje vojaško silo z vojaškimi komisarji, kojim je bilo naročeno naj strogo izvršujejo dotični ukaz. Bilo je to nekaka inkvizicija. Tudi Goriško dobi tako sodnijo v obrambo katoliške vere z vojaškim komisarjem na čelu. Toda pri nas nij bilo treba nobene sile več. Duhovščina je zadostovala, da je z iskrenim svojim prigovarjanjem zadnja znamenja krivoverstva izrula. Znal je biti tu pa tam kak, ki je bil luteranstvu ■ od strankarstva, če tudi pravica škodo trpi. To je lepa duša ministerstva ! Interpelacija je podpisana od 24 poslancev pravne stranke, z Goriškega ni nobenega med njimi! Ogrski državni zbor ima tudi, kakor naš, z denarjem, z davki in enakimi malenkostmi dovolj posla. Tudi ogrska modrost je prišla do tega, da finančni minister le z novimi davki prazne blagajnice napolniti misli. Novo ministerstvo, v resnici precej zastarano, ni še nič posebnega storilo in menda tudi ne bo. * < Zunanje države. Najvažnejši stvar za Slovane je neka izjava v ruskem vladnem nazuanilniku, ki govori o vstaji na Balkanu. Zapopadek je, daje bila Rusija, v družbi z dvema drugima državama (Avstrija in Prusija) pripravljena mir v Evropi ohraniti, ni pa imela nikakih zakotnih misli in namenov. Buška je imela in ima posebne simpatije za slovanske kristjane, in ne sramuje se z njimi pred svet stopiti. Ruska je povzdignila prva svoj glas v prid Hercegovincem in je turško vlado, dogovorjena z Nemčijo in Avstrijo, pozvala, naj se z vstajniki pomiri. Turška je obljubila marsikako prenaredbo in zboljšanje vpeljati, sultan je izdal še posebno irado, po kterej so mohamedani in kristjani rav-nopravni. Ker je pa to bilo vse le prisiljeno, ker je turška vlada enake reči večkrat že obljubila pa ne storila, morajo vlade na to gledati, da na vsak način žalosten položaj krščanskih podložnih Turške neha. To je glas ruske vlade. Borsa je pa političen-gorkomer, ki je vsled te novice na Dunaji skorò do ničle padel. Srbska skupščina je prenehala zborovanje za štir tedne. Karli s ti so zopet zmagali. Pokazali so vojaki posebno hrabrost, vojskovodje pa posebno znajdenost. Francoska skupščina se v kratkem snide, Gambetta, rudeč republikanec, prerokuje, da po novih volitvah bo večina v zbornici popolnoma republikanska in zahteva, da se odgoja mladine zopet državi izroči in cerkvi odvzame. vdan, a drugih nij zapeljeval, Če je bil krivoverec, bil je to sam za se. * * * Tako se je uničilo krivoverstvo pri nas. Marsikateri gotovo ne bode odobraval sile, koja se je upotrebovala. Marsikoji bo kvasil o »Ge-wissenszwang“u ali razumeti se morajo razmere časa, in stvar se bo vse drugače sodila. Ce me kedo napade, kaj ali mu vrat pomolim, da me kar fletno zaduši? Se ne bodem li branil? S vsemi štirimi, če treba. Tak boj je moral nastati, kajti laž i resnica se ne ljubite, tema i noč se ne strinjate. Občni blagor se mora imeti pred očmi vedno, če se tudi tu pa tam komu kaka dozdevna »krivica8 godi. Ce bi avstrijski vojvodi tako ostro proti krivovercem ne postopali, verjemite mi, da tudi v naših deželah bi naši pradedje pokusili grenkost kmetskih vojsk, da tudi na našej zemlji bi se bila igrala žalostna igra 30letne vojske. Konečno bi tudi danes gotovo ne mogel poročati, da na Goriškem bivale sto in enajst protestantov. Iz jugoslovanskega bojišča. Zadnja naznanila so zelo vesela, Srbska se je začela gibati. Vojaki odhajajo na mejo in grejo čež mejo. Navdušenost je velika med Srbi. Važna sporočila se brzojavijo „S1. Nar.“ iz Šibenika 2. nov. Sinoči po noči od 31. okt. do 1. nov. je nad 1000 prostovoljcev stopilo čez mejo pri Kninu, da napadejo Turke in jim vzamejo bosensko Grahovo. — Iz Spijeta 31. 200 vstašev je napadlo Gačko in Turkom vzelo veliko čredo goved in ovac. Na to je 1000 Turkov teklo za vstaši, došlo jih in prijelo. Vstaši so najprej svoj plen goved dobro spravili, potem pa Turke pretepli, mnogo jih pobili. Sami so imeli le 4 mrtve in 18 ranjencev. Iz Barana pa je 1400 turških nizamov in 500 baši-bozukov izpadlo in se vrglo na vstaše pri Buči. Boj je bil do večera, Turki so nazadnje v mesto pobegnili pustivši 33 nizamov in 57 baši-bozukov. Vstaši so imeli le 4 mrtve in 12 ranjenih. — Iz Spijeta 3. nov. Vstaši so zaplenili pri Pivi 50 Turkov, ktere so ra-zorožene zopet izpustili. črnogorski pesnik Milutin Bogovič je padel pri Berani v bitki. Ljubobratič je odšel sè svojim krdelom prostovoljcev proti Nikšicu. Domače stvari. . (Bogoslovske šole) so se začele 4. novembra s slovesno sv. maše ob 8. uri. Bogoslovcev je iz vseh štirih škofij okoli 46 med njimi so 4 zunanji slušatelji. — V Celovški bogoslov-nici je pa en prvoletnik, trije drugoletniki, dva tretjeletnika ii\ d e v e t četrtoletnikov. ( Včcraj&nal n Soča*) je bila zopet konfisci-rana zarad vvodnega članka »Avstrija in federalizemu. Drugi natis pride danes na svetlo. (Za hercegovimke vdove in sirote) darujejo: Fara sv. Lucije na Mostu 6 gl. — Franc Lužnik 2 gl. — Gospa Antonija Mrevlje nekaj perila in cutanja. — Doberdobška občina iu vikar 3 gl, 50 sl. — J. Farfoglia 1. gl. 20. sl. (Odbor pevskega društva nSlavecu je imel v četrtek pod predsedništvoin g. prof. Hafnerja napovedano sejo. NazoČih je bilo 14 odbornikov. Določil se je za prvi koncert 30. december t. 1., volil poseben , odsek 5 udov v ta namen, da potrebno preskrbi, določile so se nek-tere točke pevskega programa, med njimi Ipavčev »Kdo je mar“, in4 A. Lebanova »Slavčeva himna" izrekla se je zahvala nazvčemu odborniku in skladatelju teksta za himno g. S. Gregorčiču, sporočilo denarničarjevo se je vzelo na znanje, volil se je pevovodjev namestnik (A. Leban) mesto v Carigrad odišlega Goljevšče-ka, ravno tako tudi tajnik in arhivar. Stan društva je jako vgoden. Ce tudi ja bilo mnogo stroškov pri osnovanji, je vendar lepa svota še v blagajnici, ki se od dne do dne množi, ko pristopajo vedno novi udje. (Duhovske spremembe.) — Č. g. Janez Slokar, kaplan na Libušini, gre za vikarja v Loge. (Dan vseh svetnikov) je zvabilo lepo vreme Veliko ljudstva na pokopališče. Več grobov je bilo čedno ozaljšanih. Ta dan je tudi mnogo romarjev šlo na sv. goro. Vmivši se ostanejo navadno v kaki cerkvi pri veliki maši, posebno v stolni, kjer ta dan prevzvišeni nadškof dodelijo popolnoma odpustek. Želeti je, da se zbranim vernim iz prižnice razloži in pojasni priložnost popolnoma odpustek zadobiti v italijanskem in slovenskem jeziku. Vsaj ta dan je bila gotovo lepa polovica ljudi slovenske krvi pri maši, naj bi se toraj ne prezirali. Razne vesti« — Zakaj je prih. leto 1876. imenitno ? Pred 1400 let (476) je Odoaker vjel in odstavil zadnjega cesarja Romula, in konec storil rimskemu cesarstvu. — Pred 500 let (1376) je končala tako imenovana babilonska sužnost papežev v Avignonu. 71 let so vladali papeži katoliško cerkev pod francosko nadvlado, gotovo ne v prid cerkvi. —- Pred 300 let (1576) je bila v Milanu velika kuga, sv. Karol Boromej je delal čudeže ljubezni in srčnosti. — Pred 300 let (27. avg. 1576) umrl je v Benetkah sloveči slikar Tizian, 99 let star. — 25. jan. bo sto let. kar se je rodil Jožef G 0 r r e s, velikan v politiki, velikan kot učenjak, naj veči velikan kot katoličan. Napoleon I. je imenoval njegov časopis peta velevlast v Evropi. — 1876. bo sto let, kar so v Avstriji odpravili torturo (nate-zavnico.) — Nove knjige. Razun že naznanjenih knjig družbe sv. Mohora, izšle so v kratkem: „Latinsko-slovenske vajetf, — »latinska slovnica za slovensko mladež", — »Venček domačih cvetlic" izdal Pajk; — dramatično društvo je razposlalo 4 zvezke manjših iger. Rečeno društvo, koje ima za narodni napredek veliko imenitnost, zasluži vsestranske podpore, ker se mora med vsemi slovenskimi društvi z največimi zaprekami boriti. * — Škof Strossmagr podal se je danes teden v Italijo, da zimski čas zarad bolehnosti v gorkejšem podnebji preživi. — A. E, piše v „Kdmtuer Blati-11 u o zboljšanji duhovske plače med drugem, da je tamošnjemu ordinarijatu došel dopis c. kr. deželne vlade dne 11. apr. 1875 št. 2140, ki pravi, da se provizorično le za leto 1875 zboljšajo dohodki opiraje se na postavo od 7. maja 1874. Po tem vladnem določilu imel bi: Knezoškof celovški 15.000 gl., kapiteljski dignitarji (prošt, dekan, canonicus theolog.) 2400 gl., kanoniki 1800 gl. Kolegiatkapiteljski prošt 1200 gl., kanoniki pa 800 gl. Župniki: v mestu 1000 gl., v krajih z 2000 prebivalci 800 gl. zunaj pa 600 gl. Samostani: Prednik (abt) 5000 gl., namestnik 1500 gl., redovniki 700 gl., kleriki in novici 500 gl. Provincijali po 1500 gl., drugi predstojniki po 1200 gl. Sedovniki možki po 400 ženske po 300 gl. To se sicer lepo glasi, reči se pa ne more, da slavna vlada dela po svetopisemskem nauku „kar desnica dà, zato naj levica ne véa, ampak kar bo desnica dala, bo levica vzela. To spričuje postopanje dotičuik oblasti pri farnih fasijah. z črnskem 117. v Avstriji 110, na Francoskem 109, v Belgiji 108, na Spanjskem 73, na Jrskem in v Italiji 50, na Grilcem 48, na Portugalskem 40, na Ruskem 19, na Poljskem 16 in v Srbiji le 10.— Tako poroča Avstriji, se manij pa Slavanom neprijazen list, ki v Gradcu izhajf — Najbolj a in najhitreja pomoč, kedar se kdo opeče ali opari. Ce se komu nesreča primeri, da se hudo opeče ali opari, pa ne vé kaj storiti, se s tem zamudi pomoč zoper nasledke to nesreče, ki so včasih, če je opeklina ali opar-nina zelò razšiijena, prav nevarni. In vendar je vsaki hiši dobra pomoč zoper to pri rokah, ki se je vsak brez pomislika poslužiti sme, dokler ne pride zdravnik. Ta pomoč je navadno milo (žajfa). Nastrži več ali manj mila, primešaj mu nekoliko vode, da je zmes gosta kakor4 kaša, in to debelo namaži na kakošen prt, pa položi na opeklino. Bolečina kmalu potem odjenja. Če se pa spet ponovi, naj se naredi druga taka oveza. To prosto zdravilo zadostuje večidel samo, in sicer tako, da, če ga brž rabiš, se še mehurji ^e naredijo. Če pa je opeklina globokeje segla, naj se tej milnici (žajfnici) nekoliko kapljic arnikne tinkture doda. — Dobra pomoč, da se pri opeklinah bolečine potolažijo, je po mnogih skušnjah tudi vata, ki se s kosmato stranjo na debelo položi na opeklino ; al vendar jo prekosi še milo. (Nov.) — Narodni dom v Novem mestu je toliko dodelan, da 14. nov. se v njega preseli narodna čitalnica. — Mlad umetnik ua gosli g. Krežma je v Ljubljani in v Trstu s svojo sestro iuy lepo igral v gledišču. Ker pa je prvokrat v Ljubljani se prikazal kot rojen Hrvat v narodni obleki, so Nemci in nemčurji drugokrat vsi izostali, samo Slovenci so prišli. Tudi pravi Slovenci zamorejo Nemcem lahko vrniti. Treba je lev da ne obiskujejo več nemških včasih jako nesramnih in neumnih glediščnih iger. — Krono cara srbskega Dušana je isoral nek kmet iz Prištine. Izdelana je iz čistega zlata in z dragoc. kameni nakinčana in z’napisi ii zgodovine srbske. Belgradski meščan, Danilo^Živ-kovič jo je slučajno dobil v last in jo narodu srbskemu ponuja za 9000 dukatov. — Več slovenskih prostovoljcev, ki so se bili podali na bojišče v Bosno, se je zd^j nazaj vrnilo4 ker se zima bliža in za zdaj ni nič opraviti. m Naznanilo. % Dne 1. novembra t. 1. prevzel 1 je podpisani restavracijo pri Mar-Cini-U. Uljudno vabi p. n. občinstvo, da ga z obilnim obiskovanjem poeasté, potrudil se bode, da bo vselej z dobrimi pijačami in z izvrstno kuhinjo, kakor tudi s postrežbo vsem tirjatvam zadostil. — Koliko otrok obiskuje šolo? Od 1000 prebivalcev hodi na Saksonskem v šolo 170 w otrok, na Pruskem 160, na Škotskem 152, na Wilrtemberškem 150, v Norvegiji 134, ^ v Švici 132, na Angleškem 133, na N iz o- | Emil Mandler restavrant pri Marcini-u. --------------- Enotni drž dolg v papirju m »9 » ▼ «rebru . Dii. posojilo leta 1860 . . Akcije narodne banke Kreditne akcije . . . . London .................... Napoleon d’oro . . . . Cekini .................... Adžjo «rebra............... 80 15 07 37 20 Razglas. Dne 16. novembra 1.1. ob 9. uri pred-poludne bo v Oseku javna dražba za pod-vzetje zidanja novega farovža, katero delo je cenjeno 5541 gl. 52 kr. sé službami ali robotami vred. Obris iq pogoji so razvidni na domu podpisanega v Oseku. Ponudbeniki bodo morali pred dražbo položiti postavno varščino. * -Vi: V 5. * Stavbeni odsek za zidanje farovža v Oseku dne 4. novembra 1875. * Načelnik Jožip Faganel. Institntiones historiae eccles. (Cerkvena zgodovina) r; po Vas c otti- u spisal prof. dr. Jan. Hrast je po prav nizki ceni (za polovico) naprodaj v . bogosl. semenišči. ; Kdor jo želj, naj se oglasi pri vodstvu vsaj v 8 dneh. Ì. ; * „t*.t -M 'U - Razpis učiteljskih sluzel). V šolskem okraju goriške okolice raz-pisujeti se službi in sicer : nadučiteljska v Kamnjah in učiteljska v Pevmi, obe v občinah III. vrste. Dohodki teh služeb so določeni v §§. 22 30, 32 in 33 dež. šol. post. 10. mare. 1870. Prosilci naj vložijo prošnje previdene z dokazom učite), sposobnosti in dosedanjega službovanja najdalj e do 10. dec. t. 1. pri detienili krajnih šol. svetili. Prosilci, ki ne služijo v tem okraju naj vložijo prošnje po njem predpostavljenih šolskih oblastih. C. k. okr. šolski svet v Gorici 28. okt. 1875. Oznanilo« HRANILNIC«, , združena s zastavljavnico . „ MONTE DI PIETÀ “ v Gorici prejema vsak dan, razun nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold. in plačuje obresti 5% Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blftSo (hiše in zemljišča) in na obligacije po G%- Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnik obrouih (ratah), primernih posojenemu kaqitalu. . ? Zastavljavnica (Mont) izplačuje zneske v srebru na navatne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6%, od večili zneskov 80/o- Pri Dunajski razstavi 1. 1873 2 medaliji za napredek za 8 zvonov s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev h a Du-naji in razstavljenih. Ces. mf kralj. w dvorna livarna za zvonove in metale Ignacija Hilzerja & sinov v Dunajskem Novem mestu (Ignaz Hilzer* & Solin in Wiener-Neusitadt.) se priporoča za naročevanje zvonov vsake teže in vsakega glasa .ter tudi za vsake Za prej odločeni glàs ali čisto harmonični akord naročenega zvonovja (Več zvonov) se daje poroštvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa-druga oprava, jarmi iz lesa ali Železja po najboljši in najnovejši legi narejeni, tako da se veliki in težk« zvonovi prav lahko gonijo, ker teko po zobcih na novo iznaj-den način ; tudi se lahko presuče-jo, kedar koli treba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepši pojo. Naročila se izgotovljajo natenčno in po ceni. Zarad piače so vgodni pogoji. izdelke iz vlitega metala. Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvenenji vsi lepo vjemajo in kemblji drug za drugim v lepem redu bijejo* Za.tako vreden j e je iznašla ta livarna novo sistemo, •#r*“.po kteri vsak novo opravljeni zvon, ~pa tudi vse zvonove v zvoniku en sam človek v kakih urah po zelò priprosti napravi brez vseli stroškov tako vrediti more, da zvonovi enako, hitreje ali bolj po-čaši tekó. Ta naprava se da posebno vgodno napraviti pri jarnih iz železa skovanih ki tekó. na okroglih zobéh po lastni e. k. izklijučijivo priv. iznajdbi. Kar ta tiv. obstoji, 33 I., je vlila 2930 večih zvonov, ki so tehtali 12800 c. f 4h V» r j. % , (P* Pravi Vilhelmov ) . V ' . • * I •* • • • Ir' » » ' 1 ' antiartritični antirevmatični ‘ • ' ' . ' ’ ‘ ’ 'Vi I Imj m u in vranice, enako pri zlati žili, zlatenci po čntnicah, kitah in udih, potem pri tl gpjetenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zlatenci, silnem bolenii po čntnicah, kitah in udih, potem pri tl-šanji v želodcu, vetrovih, zaporu, gcavnih nadlogah, mo* čenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah. vm An. • i« v • • • « • / • . * « «, • • ■ i Bolezni, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije čaj neprenehljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavnico. Celi kup spričeval, pripoznavalnih in pohvalnih ptisem, ki se terjane zastonj dopošiljajo, spričuje resničnost zgorej uvajenih razlogov Y dokaz rečenega qavedemo tukaj vrsto pripoznal-nih razlogov: OOspodu Cranou ‘ Wllhemu, lekarju v Neunkirchenu. Kladno pri Pragi fčesko) .4. sept. I874f> Ko sem nekaj časa Vaš Wilhelmov antiartritičen antirevmatičfen kri čistujoči čaj vžival, čutim se dolžnega Vam za dober vspeh zahvaliti se. Sé spoštovanjem Adalbert Gerber, kupčevalec z usnjem : /. ■ j ' i* . » • Gospodu Franeu Wilhelmu, lekarju v Neukircher.u, v : •. • ' • ■ • • • . ’* / Grubišnopolje (Belovarski kom .j pošta Daru var 8. sept. 1874. Prosim Vas, da mi zopet en zaboj Vašega Wil-heimovega antiartritičnega antirevniatičnega kri čistujo-čega čaja pošljete proti poštnem povzetji pod zgoraj navedenim naslovom prej ko mogoče. Vspeh je celo pri kožnih boleznih izvirajočih iz sifilitičnega začetka izvrsten. Jožef Malich, okrajni zdravnik. Gospodu Francu Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu. Niirnberg 22. sept. 1874. Od svojega prijatelja na Dunaji sem slišal o Vašem izvrstnem čaji. Prosil sem ga, naj mi preskrbi en zavitek, kterega sem do zadnjega obroka porabil ih sem ž njim že zdaj prav zadovoljen. Ker imam že dalj časa neko bolezen v želodcu, hočem to zdravljenje nadaljevati, prosim Vas toraj pošljite mi štir zavitke. Sé spoštovanjem Andrej Deinzer • Torschreiber am Lauferthor in Niirnberg. Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo; Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovegà antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah. Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr. Na ugodnost p. n. občinstva se pravi W i 1 h e l-m o v antiartritični antirevmatični čaj do biva v se Gorici pri A. Franzoni-u lekarju, v Kormina pri Hermes Codolini-u v Trstu pri Jakob Saravalla*i- Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik : KAROL KOCIJANCKJ. — Tiskar : MAILING v Gorici.