URADNI VESTNIK OKRAJA PTUJ Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Frangež Tiska Mariborska tiskarna, Maribor. • URADNI VESTNIK« OKRAJA PTUJ Izhaja 14-dnevno. Oglasi po cenilcu. Tek. račun pri NB Ptuj Štev. 643-T-206 za naročnino in oglase. Petek, Štev. 13 Ptuj 7. decembra 1956 Leta II. Ceni te številke It 10 din. Naroentni za leta 1936 le 240 din. za Inozemstvo 360 din. Uredništvo: Ptuj, OLO, Srbski Ir« 1, telefon 180 Admini-stradla ort ..Ptujskem tedniku”. Plul. Lackova ulica 8 telefon štev. ISA. V s E B 1 N A: ODLOKI IN SKLEPI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV: 69. Družbeni plan občine Lešje za leto 1956; ''O. Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodnino od obrti samostojnih poklicev in premoženja za leto 1956 na območju občine Cirkovce; ODLOKI IN SKLEPI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV 69. Po 15 členu in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, Številka 19-88/52) je Občinski ljudski odbor .^ešje na svoji soji dne 9. junija in 0. oktobra 1956 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE LEŠJE ZA LETO 1956 I. DEL TEMELJNE IN GOSPODARSKE NALOGE IN RAZVOJ GOSPODARSTVA V LET”. 1958 I. poglavje Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek V letu 1956 bo s povečano gospodarsko proizvodnjo v okviru okraja dosežen višji družbeni proizvod za 4 odst. v odnosu na leto 1955. V občini Lešje bo družbeni proizvod nekaj manjši v industrijski proizvodnji v odnosu na lansko leto, vsled zmanjšanja obsega proizvodnje tovarne Strojil, to pa zaradi kontingentiranega poseka ta-ninskega lesa, navezanosti podjetja na dobavo iz drugih republik. Ob- eg proizvodnje in storitev gradbene delavnosti, trgovine in gostinstva bo ostal v glavnem na ravni lanskoletne realizacije. V naši občini odločilno vpliva na zibanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka industrija, na katero odpade 75 odst. celotnega družbenega proizvoda. Družbeni proizvod in narodni dohodek za leto 1956 bo v naši občini predvidoma znašal: v 1000 dinarjev: Družbeni Narodni proizvod dohodek Gosp, skupaj 881.705 822.169 Od tega odpade na: industrijo 668.432 618.517 kmetijstvo 175.416 167.357 trgovino 19.492 18.264 gostinstvo 7.326 7.026 obrt 11.039 10.825 Od skupnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka za leto 1956 odpade na: a) družbeni sektor 771.642 658.259 b) zasebni sektor 170.063 163.911 Pričakovati je, da bo dosežen vsaj lanskoletni družbeni proizvod, ker bodo no povečanje proizvodnje vplivali: stabilnejši gospodarski odnosi, ki so vzpostavljeni z novimi ekonomskimi ukrepi in stimulativne mcto-,de v razdeljevanju dohodka in v plačilnem sistemu. II. poglavje Industrija Plan družbenega proizvoda v industriji za leto 1956 znaša 668 milijonov 432.000. Realizan plan za leto 1955 znaša 689.104.000 In je tako za leto 1956 nižji za 20,668.000 — ali za po-vprečno 3 odst., to pa vsled zmanjšanja proizvodnje tovarne Strojil zaradi kontigentiranega poseka lesa. Po posameznih industrijskih panogah bo v letu 1956, dosežen predvidoma takšen družbeni proizvod: Rudnik »Segaš Makole 29,010.000 Tov. strojil Majšperk 176,229.000 Tov. volnenih izdelkov 463.193.000 Skupaj Industrija 668,432.000 Nasproti realiziranemu planu v letu 1955 bo rudnik »Sega« v letu 1956 predvidoma dosegel višjo proizvodnjo zaradi tehnične izpopolnitve rudniških naprav in z zaposlitvijo večjega števila delavcev. Družbeni proizvod rudnika »Sega« v letu 1955 21,451.000 Družbeni proizvod rudnika »Sega« v letu 1956 29,010.000 V letu 1956 predvidoma višji za 7.559.000 — ali za 35 odst. V primerjavi z realiziranim pla- nom v letu 1955 bo tovarna Strojil Majšperk v letu 1956 dosegla predvidoma nižji proizvod zaradi kontigentiranega poseka lesa. Družbeni proizvod tovarne Strojil v letu 1955 206,008.000 Družbeni proizvod tovarne Strojil v letu 1956 176,229.000 V letu 1956 predvidoma nižji za 29.779.0C0 ali za 14 odst. V primerjavi z realiziranim planom v letu 1955 bo tovarna Volnenih izdelkov Majšperk v letu 1956 predvidoma dosegla višji proizvod, In sicer: Družbeni proizvod tovarne Volnen ih izdelkov v letu 1955 461,645.000 Družbeni proizvod tovarne Volnen ih izdelkov v letu 1956 463,193.000 V letu 1956 predvidoma višji za 1.548.000 ali za 0,30 odst. Proizvodnja volnenih tkanin je v letu 1956 odvisna prod vsem od dodeljenega kontingenta uvoznih surovin, tako da je obseg proizvodnje planiran na podlagi lanskoletne proizvodnje. Industrijska proizvodnja naše občine ima značaj proizvodnje za široko potrošnjo, razen proizvodnje tovarne Strojil. Rudnik črnega premoga v Makolah predvideva proizvodnjo 5500 ton črnega vlsolcokaloričnega premoga s postransko delavnostjo v kamnoflomu bo pa proizvedeno 5000 kub. metrov tolčenca za vzdrževanje cest. Obseg proizvodnje dokazuje, da so investicije bile smotrne, saj se bodo v predvidenem času amortizirale. Tovarna volnenih izdelkov razpolaga pretežno z že iztrošenim strojnim parkom, vsled česar ja potrebno že v letošnjem letu pristopiti k natančnejši analizi ter napraviti perspektivni načrt za obnovo. Poleg vseh člniteljev, ki vplivajo na proizvodnjo, bo v tekočem letu potrebno pristopiti k popolnejšim oblikam In metodam organiza-ciie dela. V vseh podjetjih bo potrebno uvesti realne norme In premije ter pojasniti delavcem koristi, ki jih prinaša plačevanje po rezultatih dela posamezniku in skupnosti. III. poglavje Kmetijstvo Kmetijstvo je za industrijo največja delavnost gospodarstva v občini Lešje. Na kmetijstvo odpade 175,416.000 ali 19,9 skupnega družbenega proizvoda. Posamezne panoge kmetijstva v občini ustvarjajo zgorai navedeni družbeni dohodek, in sicer: poljedelstvo 20 % sadjarstvo 10 % živinoreja 35 % vinogradništvo 5 % gozdarstvo 30 % V letu 1956 je pričakovati kmetijsko proizvodnjo vsaj ijto, če ne nekoliko večjo kakor v letu 1955, na kar bo brez dvoma ugodno vplivalo smotrnejše obdelovanje, zatiranje raznih rastlinskih škodljivcev, posebno v sadjarstvu. Iz podatkov kmetijskih zadrug je razvidno, da so sadjarji v tem letu nabavili 5274 kg rumesana za škropljenje sadnega drevja, s čimer je poškropljeno 73 odst. sadnega drevja. Naprednejša gospodarstva pa ce v veliki meri poslužujejo sredstev za zatiranje plevela. S formiranjem investicijskega sklada se bodo ustvarila nova sredstva za investicije ki pospeševan e kmetijske proizvodnje, da lahko pričakujemo v letošnjem letu tudi ob samo povprečni letini enako proizvodnjo kakor v preteklem letu. Da bi kmetijske zadruge lahko vplivale na zboljšanje in intenzivnejše obdelavo zemlje, je potrebno istim dodeliti nekaj obdelovalnih površin iz sklada splošnega ljudskega premoženja, kjer bi nazorno prikazovale sodobno obdelavo in s tem neposredno vplivale na pospeševanje kmetijstva. Posebno bi bilo potrebno, da bi kmetijske zadruge gojile plemenske bike in nekaj plemenskih krav in na ta način aktivno posegle v selekcijo živine. V kmetijski proizvodnji zavzema na območju občine Lešje najpomembnejše mesto živinoreja. Številčno je živinoreja izkazala porast nasproti preteklim letom, vendar pa kvalitetno ni opaziti vidnega zbolšanja razen v posameznih primerih. V glavnem je živinoreja podhranjena, kar je eden od glavnih vzrokov slabe mlečnosti krav. Kmetovalci polagajo premalo paž-nje na pasemsko vzrejo goveda in goje razen nekaj vzornih živinorejcev mešanico vseh mogočih pasem. Živinorejski odseki pri kmetijskih zadrugah premalo poskrbe za nabavo dobrih plemenskih bikov in merjascev kakor tudi za nabavo pasemskih krav In- svinj. - Na izredno slabo mlečnost krav. vpliva tudi to, da se krave v veliki večini uporabljajo za vožnjo. Kvalitetno so bo živinoreja izboljšala le z gojitvijo pasemskega goveda, in to v nižinah pinegavsko, a v hribovitem terenu pa sivorja-vo pasmo. V prvi vrsti bo treba zboljšati krmsko bazo z rednim gnojenjem travnikov in pašnikov, posebno v hribovitem terenu, ker večina prebivalcev svojih senožeti še nikoli ni gnojila. Nadalje bo potrebno Izvršiti manjša melioracijska dela v območju Dravinje in Ložnice kakor tudi ob nekaterih drugih večjih potokih. Vsekakor pa je potrebno, da si kmetovalci uredijo gno išča in gnojnične jame ter boljša gospodarstva tudi silose za zeleno krmo. Te stvari bo mogoče postopoma urediti brez večjih investicij z lastnimi razpoložljivimi sredstvi ah pa tudi s pomočjo najetja kredita. Posebno pereče vprašanje je ob- nova vinogradništva v predelih občine, kjer je vinogradno območje. Vinogradništvo zavzema 408 ha ali 2,6 odst. celotne površine občine, vendar so pa te površine zasajene s ca. 40 odst. hibridne trte v nižjih predelih, kateri pa za obnovo ne pridejo v poštev ker na teh področjih žlahtna trta ne uspeva. V predelih, kjer uspeva žlahtna trta, bo treba dvigniti proizvodnjo kvalitetnih vin ter izriniti vmesne nasade hibridne trte. Sredstva, ki bodo zbrana od takse na hibridno trto, jih bo treba koristiti za obnovo že obstoječih usihajočih vinogradov, kakor tudi zasaditev novih površin. Tudi sadjarstvo je na našem področju važna panoga kmetijske proizvodnje. Toda v sadjarstvu še vedno prevladuje primitivni način sadjarjenja. Sadovnjaki povečini niso strnjeni, drevje je raztreseno po travnikih in pašnikih ter je s tem otežkočena smotrna nega in obdelava površin, zasajenih s sadnim drevjem. Po večini sadjarji sadno drevje slabo ali pa sploh ne gnojijo. S temeljitim čiščenjem so začeli šele v zadnjih letih, medtem ko se prej za sadno drevje niso mnogo brigali. Posamezniki še sedaj kljub strogim predpisom ne škrope in ne čistijo sadnega drevja, na kar jih bo treba pripraviti tudi s administrativnimi in kazenskimi ukrepi. V letu 1956 se je sicer pristopilo k obšimejišemu čiščenju in škropljenju sadnega drevja, k čemu so dosti pripomogli sadjarski odseki KZ in posamezni napredni in vestni sadjarji. V bodoče bo potrebno misliti na obnovo propadlih starih sadovnjakov v obliki strnjenih nasadov kakor tudi za zasaditev opuščenih površin, ki so bile prej zasajene s hibridno trto. Na področju občine je 34.600 jabolčnih dreves, od tega rodnih 28.900, kar daje letno povprečno 10.982 centov pridelka. Hrušk 4400 dreves, od tega rodnih 3700, letni povprečni pridelek 555 q Iz gornjih podatkov je razvidno, da je pridelek zelo nizek, kar je posledica slabe nege, negnojenja in deloma tudi starih nasadov. Tehnični in organizacijski ukrepi V letu 1956 bo potrebno posvetiti posebno skrb organizaciji pospeševalne in zaščitne službe. Na območju občine je pet kmetijskih zadrug, od katerih ena razpolaga z enim traktorjem s pljugom, branami in kosilnico. Zraven tega imajo kmetijske zadruge 4 motorne škropilnice za sadje ter več ročnih prevoznih in nahrbtnih škropilnic. 8 elektromotorjev, 3 fnla-tilnioe, 2 krožni žagi, 5 trierjev, 2 izruvača, več osipalnikov in drugega drobnega orodja. V preteklem letu se je skoraj ves odkup vršil preko kmetijskih zadrug, vendar še istim primanjkuje sposobnega kadra in primernih skladišč. Pospeševalna služba, ki se vrši preko KZ, bo morala biti v letu 1956 še intenzivnejša, da prepriča čim širši krog kmetovalcev o rentabilnosti umetnega gnojila in sortnega semena. Preko KZ je organizirana tudi zaščita rastlin ter zatiranje raznih škodljivcev ter bolezni. Pri izvrševanju te službe bo potrebno še bolj dosledno upoštevati tozadevne odloke, odredbe in navodila. Kmetijske zadruge morajo težiti za nabavo vseh potrebnih proizvajalnih sredstev za posamezna področja in na ta način pospešiti sodobno obdelavo in napredek v kmetijski proizvodnji. Sredstva in viri za pospeševanje kmetijstva Izvršitev vseh predvidenih nalog l>o mogoče le z načrtnim trošenjem vseh razpoložiljivih sredstev, ki bodo v letu 1956 na razpolago iz občinskega investicijskega sklada, ki ga tvori znesek od 55 odst. občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva, 45 odst. taks na kmetijske stroje, hibridne vinograde in meljavo žit v skupnem znesku 3,625 000 dinarjev. Takse na sredstva za proizvodnjo, hibridno trto, občinska doklada od dohodka kmetijstva, so ekonomski ukrepi, s katerimi se bo vplivalo na izpostavitev čim skladnejših odnosov med doseženimi dohodki kmečkega prebivalstva in zneskom oziroma višino dohodnine, ki se odmerja po katastrskem, a ne po dejanskem dohodku. Istočasno se bo s taksami in občinsko doklado zbral znesek — finančna sredstva, ki bodo služila za razvoj kmetijstva in gospodarski napredek občine, medtem ko se je ta del sredstev trošil do sedaj v obliki dohodka kmečkih proizvajalcev pretežno le za osebno potrošnjo. Novi davčni sistem odpravlja tudi razmeroma ostro progresivno obdavčitev posameznih velikostnih skupin kmečkih gospodarstev in uvaja milejšo davčno lestvico. Kmetijsko gospodarstvo Makole ustvarja 7 odst. celotnega družbenega proizvoda od kmetijstva v znesku 12,416.000 dinarjev. Produktivnost socialističnega sektorja v kmetijstvu je povprečno višja od zasebnega sektorja V letu 1956 bo kmetijsko gospodarstvo Makole samo določalo višino plačilnega sklada in sklada za prosto razpolagajne iz dohodka, ki preostane po odbitku materialnih stroškov in družbene obveznosti. Kmetijsko gospodarstvo bo moralo v tem letu preiti na plačevanje po proizvodu, ker tak način nagrajevanja najbolj ustreza koristim delavcev in skupnosti. IV. poglavje Gozdarstvo V občini Lešje je po podatkih gozdnega katastra 7878 ha gozdnih površin ali 50 odst. celokupne površine. Gozdovi SLP merijo 1959 ha, zasebni pa 5919 ha. 25 odst. vse gozdne površine je slab gozd, In to nekaj zaradi prekomerne sečnje, neprimerne lege in slabih tal, iz katerih veter neprestano odnaša listje, tal«) da za rast drevja ne more tvoriti potreben humus. Tudi redno grabljenje listja vpliva posebno v privatnih gozdovih na nizek prirastek lesa. Logarji bodo morali z nasveti vplivati na gozdne posestnike, kako in kje naj steljarijo, da ne bo prekomerno trpel prirastek gozda. V privatnih gozdovih se še vedno preveč selca. Lesna zaloga na 1 ha znaša povprečno 76 kub. metrov, letni prirastek pa je samo 1,96 kub. metra na Iha. Ce bi torej hoteli naše gozdove postopoma izboljšati ,bi se smelo sekati največ 1,9 kub. metra na Iha, ne pa 3,6 kub. metra, kakor smo povpreč- no do sedaj vedno sekali. Ker so pa potrebe takšne, da bi celotno gospodarstvo takega znižanja ne preneslo, kajti še sedaj se seka 83 odst. več kot bi se smelo. Vsled tega bo potrebno na primernih legah zasaditi hitro rastoče drevje, v našem predelu kostanj, da se bo tako sčasoma dvignila lesna zaloga. Sečnja v letu 1956 V gozdovih SLP se bo posekalo 4714 kub. metrov tehničnega lesa_ in drv, v privatnih gozdovih pa’ 19.118 kub. metrov tehničnega lesa in drv. Skupaj sečnja za leto 1956 23.832 kub. metrov lesa in drv. Gozdno gojitvena dela v 1.1956 Pogozdilo se bo 22,18 ha zasebnih gozdov’ in 5,45 ha gozdov last SLP. Za te svrhe se bo uporabilo za privatne gozdove 133.080 sadik, a za gozdove last SLP pa 32.070 sadik. Stroški pogozdovanja za zasebni sektor bodo znašali 1,044.163 dinarjev in za gozdove SLP 174.23!) dinarjev. Za nego že obstoječih gozdov, to je v prvi vrsti čiščenje in redčenje, se bo izvršilo v privatnih gozdovih na površini 21,12 haktarov. Stroški za ta dela bodo znašali 102.272 dinarjev. Čiščenje in redčenje v gozdovih SLP se bo izvršilo na površini 71,51 ha in bodo stroški za ta dela znašali 550.719 dinarjev. V tekočem letu jso predvidena na območju občine Lešje naslednja gozdno tehnična dela: Gradnja nove ceste 4 km Sega-Boč . . . 4,000.000 Cesta Zetale-Stoperce 3 km 214.800 Vzdrževalna dela pa se bodo izvršila na sledečih gozdnih cestah: Tisovec-Logarnica 5 km 345.000 Ložnica-Vrhloga 2km 100.000 Dolena-Kočice 2 km 369.900 Stoperce-Gnani vrh 2 km 180.000 Babna Loka-Kopa 3 km 120.000 Varož-Halično 2 km 205.910 Pridna vas-Podgora 1 km 102.875 Skupaj za gozdne ceste 5,638.485 Gornja sredstva bodo zasigurana v okrajnem gozdnem skladu. Velikega pomena je predvidena graditev gozdne kamionske ceste Sega-Boč. Z izgraditvijo te ceste se bo omogočilo izkoriščanje lesnih mas na težko dostopni gozdni površini Boča, kjer so zaloge lesa še neizčrpne in kjer je spravilo zelo težko in nerentabilno v Sedanjih razmerah. Občina Lešje je ena od prvih občin ptujskega okraja, kjer je v teku lanskega leta izvršena taksa-cdja gozdnih površin v naslednjih k. o. Ana, Jelovec, Dežno in Štatenberg. Taksacija se v tekočem letu nadaljuje in se je že pričela v k. o. Dežno, Stoperce, Dolena ter bo predvidoma v letošnjem letu na celotnem področju občine izvršena. Vsa sredstva za nego in vzdrževanje ter urejanje gozdov se črpajo iz gozdnega sklada okraja. Prispevke za gozdni sklad od sečnje lesa iz državnih in zasebnih gozdov zbira okrajna uprava za gozdarstvo, ti prispevki znašajo od cene lesa na panju In sicer: Iz gozdov SLP 1,103.120 din Iz zasebnih gozdov 12,426.700 din Skupaj gozni sklad 13,529.820 din Od plačanih prispevkov se odvede 35 odst republiškemu gozdnemu skladu, a 65 odst ostane v okrajnem gozdnem skladu za pospeševanje gozdarstva, za redno vzdrževanje gozdov in stroškov javne gozdarske službe. V občini Lešje obstaja gozdna drevesnica, 0,42 ha, v kateri se goji naslednje število gozdnih sadik, in sicer: črnega bora 15.000 sadik rdečega bora 60.000 sadik smreke 8.000 sadi : kostanja 100.000 sadik Skupaj 183.000 sadik V. poglavje Komunalna dejavnost Za vzdrževanje in nujno popravilo občinskih cest se ustanovi občinski cestni sklad. V ta sklad se steka 30 odst. taks od vprežnih cestnih vozil, ki znašajo 503.000 za leto 1956. Za ta sklad je predvidena tudi dotacija iz proračuna 700.000 din, kar znaša skupno 1,203.000 din. Gornja sredstva bodo uporabljena za nabavo potrebnih betonskih propustnih cevi, raztreljiva in za plače kvalificirane delovne sile ter prevozov. Zraven zgoraj omenjenih sredstev so v tekočem letu predvidena za območje občine Lešje še sredstva iz okrajnega gozdnega sklada v skupnem znesku 5,638.485 din, ki se bodo uporabila za novogradnjo gozdne ceste Sega-Boč ter popravilo gozdnih cest, ki so omenjene v IV. poglavju tega družbenega plana. V letu 1956 se ustanovi tudi sklad za zidanje stanovanjskih hiš, ki bo' predvidoma znašal 10,222.000 dinarjev. V sklad za zidanje stanovanjskih hiš se steka 90 odst. od 10-odst. prispevka za stanovanjski sklad, In sicer: a) od plač iz gospodarstva 8,446.400 b) od plač iz dobička 545.300 c) od plač iz proračuna 1 230.300 ► ji » ? Skupaj 10,222.000 Sklad za zidanje stanovanjskih hiš je namenski sklad in se bo uporabljal izključno za gradnjo stanovanjskih hiš. Sklad je samostojna pravna oseba, s katerim upravlja posebni odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor. VI. poglavje Trgovina in gostinstvo 1. Družbeni proizvod trgovin v letu 1956 bo znašal 19,492.000 dinarjev, a narodni dohodek bo znašal 18,264.000 dinarjev. Od tega bodo ustvarile, in to v 1000 dinarjev: Družbeni proizvod Trgovina »Zarja« Lešje 2.113 KZ Dolena 1.810 KZ Makole 5.277 KZ Majšperk 4.112 KZ Stopdrce 3.135 KZ Žetale 3.045 Skupaj 19.492 V letu 1956 se bo blagovni promet v kmetijskih zadrugah povečal za 16,898.000 ali za 8,6 odst., to pa skladno z nalogami, ki so jih prevzele KZ v odkupni trgovini Kmetijske zadruge ne razpolagajo s potrebnimi prostori, vsem KZ manjkajo skladišča in strojne lope, KZ Dolena pa tudi trgovski lokal. Potrebno je posvetiti posebno pažnjo tem problemom, upoštevajoč nove in odgovornejše naloge kmetijskih zadrug. Obratna sredstva se bodo tudi v letu 1956 dodeljevala trgovskim organizacijam po dosedanjih načelih v ftbliki kratkoročnih kreditov. Neurejeno stanje na področju kratkoročnega kreditiranja vedno negativno vpliva na tržišče in na blagovne denarne odnose. Zaradi toga bo v letu 1956 potrebno sistem kratkoročnega kreditiranja prilagoditi objektivnim pogojem v trgovskih podjetjih pa uvesti ra- Gibanje plač in zaposlenih v trgo 1955 cionalnejše gospodarjenje in poslovanje. Plačilni sklad trgovine na drobno se tudi v letu 1956 formira v odstotku od doseženega blagovnega prometa. Kmetijske zadruge pa obračunavajo sredstva za plače iz dohodka KZ na osnovi kolektivne pogodbe. Fiatiini sklad, ki se oilikuje v odstotku od prometa, deli v letu 1956 trgovina svobodneje z manjšimi omejitvami kot v preteklem letu, z namenom, da bi ta način nagrajevanja vplival stimulativne-je na delavce in uslužbence, zaposlene v trgovini. vini (ocena 1956) štev. skupaj zaposl. plače Trgovina »Zarja« in KZ 42 4.190 Sklad za plače se bo predvidoma povečal za 1,1 odst. Sklad za samostojno razpolaganje bo predvidoma za teto 1956 znašal 1481)00 dinarjev, medtem ko 'e v letu 1955 znašal 1,356.000 dinarjev. Sklad za samostojno razpolaganje se v letu 1956 zmanjša za 65 odst. Ta ukrep odločilno vpliva na •manjšanje stroškov trgovine, kar pomeni, da je trgovina v ugodnejšem položaju naproti prejšnjemu letu. Tako določeni istnimenti sredstev za samostojno razpolaganje nudijo posamezni trgovini sicer .'.fgamj lastnih sredstev za Investicije. zato pa še formiralo obvezni gospodarski skladi pri občini Lešje in Okraju, kjer bo trgovina dobila svoje deleže investicijskih sredstev za nadomestitev svojih osnovnih sredstev. Kmetijske zadruge bodo tudi v ' letu 1956 ustvarile razmeroma znatna 'sredstva za investicijske sklade. Sredstva za investicijske sklade bodo formirala iz obresti osnovnih sredstev in dela dobička, ki ustreza zveznemu davku od dobička. a se odstopa kmetijskim zadrugam. Ta sredstva bodo morala kmetijske zadruge investirati predvsem v tista proizvajalna in osnovna sredstva, za katera je težje ali sploh ni mogoče dobiti dolgoročnih kreditov. povpr. štev. skupaj povpr. plača zaposl. plače plača 8.300 42 4.770 9.500 Gostinstvo Gostinstvo bo v 'letu 1956 v občini Lešje ustvarilo skupno 5 milijonov 630.000 družbenega proizvoda, kateri je proti letu 1955 višji za 466.000 dinarjev ali 12 odst. V občini Lešje sta gostišči splošno družbenega sektorja, in to Dom ob Dravinji-Statenberg-Makole in gostilna KZ v Žetalah. Privatne gostilne so tri, in to v Makolah, Stogcveah in Majšperku. Gostinsko podjetje Dom ob Dravinji je sodobno urejeno in ustvarja tudi pretežni del dohodka Iz gostinstva v občini. Privatne gostilne na splošno nimajo dosti pro-picta, in to nekje po lastni krivdi zaradi nesodobne «reditve, kakor tudi zaradi nezadostne zaloge raznih pijač in jestvin. Skoraj nobena gostilna nima v poletnih mesecih v zalogi piva, dostikrat pa primanjkuje tudi kisle vode in malinovca. V samem centru občine manjka ena dobro urejena gostilna z vsaj eno ali dvema sobama za tujce in katera bi gostom dnevno lahko nudila toplo hrano. Tudi na Ptujski gori je potrebna gostilna, katero bo treba ustanoviti zaradi tujcev, ki obiskujejo ku‘i-turni spomenik na Ptujski gori. VII. poglavje Obrt Sredstva za rezervni skiad obračunava trgovina v določenem odst. od povprečnih obratnih sredstev in znašajo za leto 1956 313.000 dinarjev ter služijo predvsem za kritje poslovnih izgub. Amortizacijski sklad se formira po predpisanih stopnjah za posamezne kategorije osnovnih sredstev. Uporablja se za investicijsko vzdrževanje obstoječih in za nadomestitev iztrošenih osnovnih sredstev. Predvidena amortizacija za leto 1958 znaša 1,228.000 dinarjev. Povprečna stopnja amortizacije je sorazmerno visoka in znaša 10 odst. od vrednosti vseh osnovnih sredstev trgovine. To pomeni, da razpolaga trgovina pretežno z opremo in da ne poseduje osnovnih sredstev za daljšo amortizacij-sko dobo. Iz tega sledi, da je od pravilnega in racionalnega gospodarjenja z družbenimi osnovnimi sredstvi v veliki meri odvisen uspeh trgovine. Stanje obrtnih obratov na območju občine Lešje je sledeče: Štev. Zaposlena obratov del. sila Državni sektor 5 34 Privatni sektor 22 24 Skupaj 27 58 Stanje obrtnih obratov po kah in starosti obrtnikov: kovači «.................* lončarji mizarji krojači « . < * • » c » šivilje čevljarji mesarji žagarji • mlinarji.................... stro- 4 1 2 3 1 4 1 3 2 Skupaj ... 21 V občini Lešje je na 376 prebivalcev en obrtni obrat ali na 175 prebivalcev en strokovni delavec iz obrti. Odnosi med obrtnimi obrati in številom prebivalstva v občini Lešje so neprimerni. Nemogoče je, da bi teh par ragistrkanih obrtnih obratov zadovoljevalo potrebe po obrtnih uslugah na 10.146 prebivalcev. Iz tega sledi, da je na območju občine Lešje vse prev.ef priučenih obrtnikov, ki šušmarijo po terenu in proti katerim bo potrebno podvzeti primerne ukrepe, da obrt prijavijo in plačajo odmerjene dajatve. Več pažnje na to bo morala polagati postaja LM Lešje in Žetale. Največje splošno družbeno obrtno podjetje je »Remont« Makole, ki zaposluje 47 delavcev in bo ustvarilo v letu 1956 predvidoma 5,672.000 dinarjev družbenega proizvoda. Mreža obrtniških delavnic v občini Lešje ni zadostna. Občinski ljudski odbor bo moral poskrbeti za razvoj najrazličnejših obrtnih delavnic. V letošnjem letu so prepuščeni občini dohodki od obrtniške dejavnosti, in to obresti od osnovnih sredstev in del dobička za občinski sklad in proračun. Na ta način bo mogoče doseči materialne možnosti, ki bodo vplivale na hitrejši razvoj proizvajalnih sil obrtništva. VIII. poglavje Gradbeništvo Vsa gradbena delavnost v letu 1956 bo v občini Lešja usmerjena na zgraditev stanovanjskih zgradb v družbenem in zasebnem sektorju v smislu nove ekonomske politike, nastale v strukturi investicij za leto 1956. Predvideva se, da bo v letu 1956 graditelj em-ihvestitorjem na razpolago več in kvalitetnejšega gradbenega materiala, ker se v državnem merilu zmanjšuje splošni obseg investicij. V gradbeništvu bo potrebno od-praviti^ vse pomanjkljivosti, ki so v prejšnjih letih povzročale visoke stroške in nekvalitetne usluge. IX. poglavje Investicije Proračunskih investicij občinski ljudski odbor Lešje v letu 1956 ne bo izvajal zaradi omejenega obsega proračunskih sredstev, bodo pa namenski skladi najsigurnejše sredstvo, ki bo zajamčilo, da se bo investicijska izgradnja izvajala v skladu z novo ekonomsko politiko. II. DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LEŠJE ZA LETO 1956 Da bi se dosegel gospodarski razvoj predviden a tem družbenim planom za leto 1956, se predpisuje poleg ekonomskih instrumentov in ukrepov, ki s« določeni z zveznim, republiškim in okrajnim družbenim planom za leto 1956 še ti-le ukrepi: X. poglavje Amortizacija L Gospodarske organizacije bodo obračunavale amortizacijo za leto 1956 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. 2 Gospodarske organizacije morajo plačevati poln; znesek predpisane amortizacije. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka bodo plačevali v 1. 1956: a) gostinska podjetja in gostišča, kj imajo značai letovišč, ter gospodarske organizacije, ki so štejejo za komunalna podjetja in obrte samo tisti del amortizacije, kj je določen z® investicijsko vzdrževanje. XI. poglavje Obresti od osnovnih sredstev 1. Obrestna mera Za osnovna sredstva znaša 6 Vo na leto od sedanje vrednosti osnovnih sredstev, če ni v zveznem družbenem planu in v tem poglavju dni"7'"' dotn-čeno. 2. Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 2 "/n na leto za: a) gostinska podjetja in gostišča; b) novoustanovljena obrtna podjetja in delavnice vseh strok, ki so šele v prvem letu rednega obratovanja; in c) splošne kmetijske zadruge. 3. Obresti od osnovnih sredstev v okviru gospodarske organizacije se plačujejo po enotni stopnji, ki se določi po njeni glavni dejavnosti, sti. 4. Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna in gostinska podjetja, obrtne delavnice in gostišča so dohodek občinskega investicijskega sklada. XII. poglavje Prometni davek Gospodarske organizacije ter druge pravne In fizične osebe bodo plačevale v letu 1956 poleg prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih zveznih predpisih, še občinski prometni davek, ki ga predpiše občinski ljudski odbor s posebnim odlokom. XIII. poglavje Plače delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij 1. Gospodarske organizacije oblikujejo v letu 1956 plačilne sklade po zveznih predpisih in določilih zveznega družbenega plana za leto 1956. 2. Trgovska in gostinska podjetja oz. trgovine in gostišče izračunajo plačilni sklad na podlagi odstotka od prometa, ki ga določi svet ža gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Odstotek iz prejšnjega odstavka se doloičti na osnovi predvidenega prometa v letu 1956, ki pa mora biti v pravilnem razmerju z doseženim prometom v letu 1956 in plač po tarifnem pravilniku povečanih za 10 “/o. V odstotku mora biti upoštevan tudi prispevek za socialno zavarovanje, stanovanjski sklad in poseben proračunski prispevek. ki ga t« gospodarske organizacije odvajajo iz plač. XIV. poglavje Razdt.Iitev dobička gospodarskih organizacij 1. Poleg določil zveznega družbenega plana za leto 1956 morajo gospodarske organizacije pri delitvi dobička upoštevati še ta-le določila: a) splošne kmetijske zadruge bodo v letu 1956 plačevale 50 % od dela dobička, Id ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, v proračun občine. Dobičeik, ki ostane po izločitvi občinskega • proračunskega prispevka razdeli naj višji organ iz zadruge na del, ki gre kot delež pri dobičku osebam, ki so pri njej v delovnem razmerju, na del. ki se razdeli zadružnikom kot ristorno in na del, ki gre v sklad zadruge v skladu z 2. razdelkom XIV. poglavja družbenega plana okraja Ptuj za leto 1956; b) del dobička trgovskega podjetja na drobno oz. trgovine, ki ostane ko se izločijo sredstva za okrajni in investicijski sklad in sredstva za razdelitev potrošnikom, se razdeli v občinski proračun In občinski investicijski sklad v enakih delih; c) ded dobička gostinskih podjetij in gostišč, ki ostane ko se izločijo sredstva za okrajni investicijski klad, se razdeli v proračun občine In občinski Investicijski sklad v enakih delih. XV. poglavje Občinske doklade od kmetijstva 1. Po določilih XXI. poglavja Zveznega družbenega plana In XVIII. poglavja rpubliškega družbenega plana ter odloka Okrajnega ljudskega odbora Ptuj o povečanju stopnje občinske doklade na dohodke od kmetijstva za leto 1956 (Ur. list LRS, àt. 36-153/56) bodo zasebni davčni zavezanci, ki imajo dohodke od kmetijstva v letu 1956 plačevali občinsko doklado, ki znaša 6% katastrskega dohodka od zemljišč. 2. Občinska doklada je dohodek občine. Od 3 »/o obvezne občinske doklade gre v proračun občine 45 0/o, v občinski Investicijski sklad pa 55 odst. občinske doklade. Vsa zvišana občinska doklada, gre v celoti v proračun občine. Del občinske doklade, ki gre v občinski Investicijski sklad od 3% obvezne občinske doklade, se sme uporabiti edinole za investicije za gospodarski napredek vasi na območju občine. XVI. poglavje Ustanovitev gospodarskih skladov 1. Ustanovi se občinski investicijski sklad. V občinski investicijski sklad se stekajo: a) obresti od osnovnih sredstev gostinskih podjetij; b) 500/o sredstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij in trgovin; c) 55 «U občinskih doklad na dohodke od kmetijstva; č) 45 %> dohodkov od taks in priprave za proizvodnjo, na hibrid- no trto in od takse na melj avo po veljavnih predpisih; d) del dobička obrtnih podjetij oz. delavnic, ki ustreza zveznemu davku od dobička; in c) drugi dohod!«!, ki jih določijo posebni predpisi. Sredstva občinskega investicijskega sklada se morajo uporabiti za investicije po vrstah gospodarske dejavnosti v istem razmerju posameznim virom teh sredstev (6. razdelek, XXV. poglavja Jeznega družbenega plana). Sredstva občinskega investicijskega sklada se bodo uporabila po posebnih predpisih o upravljanju in uporabi teh sredstev. Znesek do višine 600 000 din občinskega investicijskega sklada se lahko uporabi kot posojilo za negospodarske investicije, ki »e finansirajo iz proračuna. 2. Ustanovi se stanovanjski sklad občine Lešje. Sklad je samostojna pravna oseba. Sklad opravlja poseben odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor. Dohodki sklada so: a) stonovanjski prispevek, ki se plačuje od plač; b) drugi dohodki, ki jih določijo posebni predpisi. 3. Ustanovi se cestni sklad občine Lešje. Sklad upravlja svet za komunalne in stanovanjske zadeve. Odredbodajalec sklada je tajnik občinskega ljudskega odbora. Dohodki cestnega sklada občine so določeni v 3. razdelku XX. poglavja republiškega družbenega plana. Cestnemu skladu se dodelj za leto 1956 dotacija iz občinskega proračuna v znesku 700.000 dinarjev. Sredstva cestnega sklada se smejo uporabiti za namene, ki so določeni v 9, razdelku XXV. poglavja zveznega družbenega plana. XVII. poglavje Pregled občinskih sredstev Sredstva s katerimi bodo razpolagali občinski organi v letu 1956 se bodo natekla iz sledečih virov, a) Sredstva občinskega proračuna 1. 100 “/o prometnega davka na v1™ žganje............. 1,985.000 2. 100 o/u prometnega davka od privatnikov brez davka na promet od prvenstvenih sredstev ■ • • 2,120.000 3. 50%> prispevka za proračun iz dobička (razen komunalnih podjetij In obratov, trgovin in KZ) . . 10,753.000 4. 100%> posebnega prispevka za proračun iz pOlač ................. 605.000 5. Del zemljarine (brez zemljarlne kmetijskih gospodarskih organizacij) ................ 158.000 6. 100°/» občinski prometni davek • • • 800.000 7. 100%) davka na maloprodajni promet . 202.000 8. 83 "/o davka na dohodke iz kmetijstva . 10,688.000 9. 100 “/o davka na do- klade od samostojnih poklicev in premoženja ....... 1,476.000 10. 100% občinske takse (brez taks na motor- na vozil!«) .... 930.000 11. Davek na dediščine in darila............... — 12. Občinske doklade • 4,450.000 13. Ostali proračunski dohodki................ 333/000 Skupaj proračunska Sredstva............ 34,500.000 14. Znesek proračunske dotacije občinskim samostojnim if.da»-dom — cestnemu skladu................. 700.000 Proračunska sredstva po odbitku toč. 14 . 33,800.000 b) Sredstva občinskih samostojnih skladov Cestni sklad: a) 30 "/o od taks od pre- voznih cestnih vozil . 503.000 b) dotacije iz proračuna 700.000 Skupaj cestni sklad . 2. 1,203.000 Občinski investicijski sklad: a) obresti na osnovna sredstva od obrtnih gostinskih turističnih podjetji in poslovalnic b) 50% od siedstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij 115.000 in poslovalnic . . . c) 55% cd občinskih doklad na dohodke od 75.000 kmetijstva č) 45 % od taks 1,700.000 — na kmetjsko stroje — na h ribi dne vino- 144.000 grade 1,200.000 — na melj avo žit . . d) 50% od dobička gospodarskih organizacij (obrtna podjetja in 11.000 obrati) e) del ostanka dobička od gostinskih podjetij 295.000 in gostišč . . i . Skupaj investicijski 100.000 sklad 3. 3,640.000 Sklad za zidanje stanovanjšlcih hiš: 90% prispevka, in sicer: a) od plač Iz gospodarstva 8,446.400 b) od plač iz dobička . 545.300 c) od plač iz proračuna . 1.230.300 Skupaj sklad za zidanje stanovanjskih hiš 10,222.000 Skupaj sredstva občinskih samostojnih skladov (sikupaj b) . 15,065.000 c) Stalni rezervni sklad 6% obvezna rezerva iz leta 1956 ............ 870.909 ostanek presežka proračunskih dohodkov iz ' leta 1955 ................ 4,947.800 Skupaj sredstva' stalnega rezervnega sklada • • 5,818.709 Skupna sredstva občine (a + b + c) ,» • • • • 55,383.709 Manj dvojno upoštevana postavka dotacije cestne- rrvu skladu ..... 700.000 Skupaj sredstva občine 54,683.709 XVIII. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1950 dalje In se objavi v Uradnem vestniku okraja Ptuj. Številka: 01/1-708/6-56 Lešje, dne 10. oktobra 1956. Predsednik ObLO Anton Kolenko. 1. r. 70. Po 13. točki 50. člena zakon o občinskih ljudskih odborih (U list LRS, št. 19-88/52), v zvezi s in 2. členom temeljnega zakona občinski dokladi in posebnem krs jevnem prispevku (Ur. list FLR. št. 19-194/55) je Občinski ljudsk odbor Cirkovce na svoji seji dni 14. junija 1956 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade na dohodnino od obrti samostojnih poklicev in premoženja za leto 195( na območju občine Cirkovce 1. člen Na celotnem območju občine Cirkovce se uvede za leto 1956 občinska doklada na dohodnino od obrti samostojnih poklicev in premoženja (v nadaljnjem besedilu občinska doklada). 2. člen Osnova za obračunavanje občinske doklade je dohodnina po predpisih o dohodnini, izvzemši davel od dohodkov iz dopolnilnega delovnega razmerja in od honorarnega dela. Stopnja občinske doklade Za ne-pavšaliste znaša 75 % na temeljne dohodnino iz leta 1955, dočim znaša stopnja občinske doklade za pavšaliste 50 % na dohodnino i® leta 1956. 3. člen Občinska doklada je dohodek občine. V proračun občine gre 10(1 odst. občinske doklade. 4. člen Za plačilo občinske doklade sc smiselno uporabljajo isti roki, ki veljajo Za plačilo dohodnine. 5. člen Glede olajšav, pritožbenega postopka, zamudnih obresti, prisilne izterjave in ostalega postopka, se za občinsko doklado uporabljajo smiselno določbe temeljnega zakona o občinski dokladi (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55), uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, štev, 18-171/56), ter uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. Ust FLRJ, št. 33-283/53). 6. člen Ta odlok velj,a od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Ptuj, uporablja pa se za pavšaliste od T julija 1956, za nepavšaliste pa od 1. Januarja 1956. Številka: 01/1-771/1 Cirkovce, dne 14. junija 1956. Predsednik ObLO: Janez Jurič, 1. r. I