utadki vestnik občin Ormož in Ptuj Leto: XXIX Ptuj, 22. julija 1993 Številka: 22 VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 97. Odlok o podelitvi priznanj občine Ptuj v letu 1993 98. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ptuj za leto 1992 99. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine prostorskih izvedbenih aktov so v nasprotju s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin srednjeročnega plana občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1993 100. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj 101. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje P 11 — Pl industrijska cona I Ptuj 102. Soglasje k imenovanju ravnateljice Osnovne šole Videm pri Ptuju 103. Sklep o nadomestni izvolitvi članov nekaterih skupščinskih komisij 104. Sklep o imenovanju predstavnikov občine Ptuj v Svet javnega socialno varstvenega zavoda Centra za socialno delo Ptuj IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ 105. Sklep o povišanju najemnin za neprofitna stanovanja v občini Ormož 97. SKUPŠČINA OHČINE PTUJ Na podlagi 8. člena Statuta občine 1‘tuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82), 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93), 7., 8. in 18. člena Odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 33/91) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. julija 1993 sprejela ODLOK O PODELITVI PRIZNANJ OBČINE PTUJ V LETU 1993 1. člen 1. Skupščina občine Ptuj imenuje univerzitetnega profesorja Jožeta Gregorca, roj. 24. januarja 1914, stanujočega Orešje 31/a, ZA ČASTNEGA OBČANA OBČINE PTUJ za njegovo življenjsko delo in zasluge pri razvoju glasbene kulture v občini Ptuj in v širšem prostoru. 2. Skupščina občine Ptuj imenuje dr. Antona Trstenjaka, roj. 8. januarja 1906, stanujočega v Ljubljani, Resljeva cesta 7, ZA ČASTNEGA OBČANA OBČINE PTUJ za izjemne dosežke v znanosti in za predstavitev karakterološke podobe in afirmacije slovcnjegoriškega in haloškega človeka. 2. člen Skupščina občine Ptuj podeljuje Pokrajinskemu mu/cjii Ptuj ZLATO PLAKETO OBČINE PTUJ za posebne zasluge na področju kulturnega razvoja občine. 3. člen Ta odlok prične veljali osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 901-1/93-1 Datum: 13/7-1993 Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, s.r. 98. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 29- člena Zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93) ter 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13- julija 1993 sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE PTUJ ZA LETO 1992 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ptuj za leto 1992, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv. 2. člen 1. Zaključni račun proračuna izkazuje: - prihodke v višini 1.519 019.661,00 - odhodke v višini 1.495.190.244,00 - presežek prihodkov nad odhodki 23.829.417,00 2. Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje: - prihodke v višini 5.168.555,30 - odhodke v višini 1.499-300,00 - presežek prihodkov nad odhodki 3.669.255,30 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v višini 23.829.417,00 SIT sc prenese v proračun za leto 1993. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 3.669.255,40 SIT se prenese v rezerve proračuna za leto 1993- 5. člen Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Ptuj za leto 1992 je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 402-6/86-1 Datum: 13/7-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Rndio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Slomškova ul. 10. Tiska GZP Mariborski lisk, Tržaška 14, Maribor. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE PTUJ ZA LETO 1992 Zap. št. PRIHODKI PLAN REALIZACIJA Zap. št. ODHODKI PLAN REALIZACIJA 1. Prenešena sredstva iz prejšnjega leta 15.586.160 15.586.160 1. Odhodki za delo državnih organov 269.973.910 269.962.867 2. Dohodnina 633.266.000 640.642.260 2. Odhodki za družbene dejavnosti 6l7.368.736 622.410.702 3. Davek od premoženja ' 874.000 709.333 3. Odhodki za KS 23.335.815 23.335.815 4. Davek na dediščine in darila ter davek od iger na srečo 2.923.000 2.802.591 4. Odhodki za družbene organizacije in politične stranke 7.670.625 1 7.670.625 5. Davek od prometa neprem. in davek od plačil za storitve ter drugi davki 11.712.000 12.843.826 5. Odhodki za gospodarsko infrastrukturo 405.309.434 399.909.338 6. Prihodki od taks, povračil in denarne kazni 65.849.000 68.005.748 6. Drugi odhodki 31.055.625 24.701.800 7. Prihodki UO in drugi prihodki 49.720.040 48.155.599 7. Sredstva za razvojne namene 72.715.056 72.855.056 8. Prispev. za zdr. zavar. in prisp. za spremembo namembnosti 18.400.000 18.428.136 8. Odhodki za razvoj na področju gospodarske infrastrukture na demografsko ogroženih območjih 52.171.140 52.171.000 9. Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča 101.000.000 100.795.008 9. Sredstva za področje zdravstva in socialnega skrbstva za obveznosti določene z zakonom 40.458.000 22.172.900 10. Dopolnilna sredstva republiškega proračuna — finančna izravnava 568.557.000 558.880.000 10. Presežek prihodkov nad odhodki 23.829.417 11. Sredstva za demografsko ogrožena območja 52.171.140 52.171.000 SKUPAJ 1.520.058.340 I.519OI9661 SKUPAJ 1.520.058.340 I.519.OI9.661 99. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 3. odstavka 44. člena zakona o urejanju naselij In drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 29/90 in 18/93) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. julija 1993 sprejela ODLOK O UGOTOVITVI, KATERE SESTAVINE PROSTORSKIM IZVEDBENIH AKTOV SO V NASPROTJU S SPREMEMBAMI IN DOPOLNITVAMI PROSTORSKIH SESTAVIN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE PTUJ, DOPOLNJENEGA V LETU 1993 1. člen S tem odlokom se ugotavlja, kateri deli posameznih prostorskih izvedbenih aktov na območju občine Ptuj so v nasprotju s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj, dopolnjenega 1993 (Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj, št. 12/93; v nadaljnem besedilu: Spremembe in dopolnitve plana). 2. čle-n Na območjih, za katera so v Spremembah in dopolnitvah plana določene ali spremenjene programske zasnove za prostorske izvedbene načrte, sc ne morejo izvajati, v kolikor so v nasprotju s temi zasnovami: a) zazidalni načrt stanovanjske cone ob Mariborski cesti C-15 Breg v Ptuju (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/71) na območju Pil - novi most preko Drave s povezovalno cesto na zahodni strani Ptuja; b) zazidalni načrt Toplice (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/81 in 16/88) na območju P 11 - novi most preko Drave s povezovalno cesto na zahodni strani Ptuja; c) prostorski ureditveni pogoji za območje P 11 -Staro mestno jedro Ptuja (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/88) na območju Pil— novi most preko Drave s povezovalno cesto na zahodni strani Ptuja; d) prostorski ureditveni pogoji za območje občine Ptuj izven mesta Ptuja (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92 in 22/92) in sicer na območjih; - P 14 - cesta M-3, odsek Šikole - Slovenska Bistrica (do občinske meje s Slovensko Bistrico); - P 14, P 19, P 25 - vzporedni plinovod M 1/1 Ceršak - Rogatec (na območju občine Ptuj Starošince - Stoperce); - P 21 - mejni prehod Gruškovje; - P 24 - mejni prehod Zavrč. 3. člen Z nazivi območij v Spremembah in dopolnitvah plana sta neskladna naziva prostorskih izvedbenih aktov: a) prostorski ureditveni pogoji za območje P 7 - S 6 Nova vas II (prvotni naziv je bil P 11 - S 9 Nova vas 11, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 28/88), pravilni naziv območja je P 11 - S 23 Nova vas pri Ptuju 111; b) prostorski ureditveni pogoji za območje P 7 - S 7 Nova vas I (prvotni naziv je bil P 11 - S 11 Nova vas I, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/88) pravilni naziv območja je P 11 - S 22 Nova vas pri Ptuju I in del območja S 6/1 Nova vas pri Ptuju II. 4. člen Ta odlok prične veljali po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 350-1/85-4 Datum: 13/7-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. wmmmmmwMmmm/mmMjPMmwm 100. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 3. odstavka 3. člena in v zvezi z 8. členom Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/91), 9. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS št. 9/92) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4/90 in 25/90, 32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. julija 1993, sprejela ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA LEKARNE PTUJ I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom občina Ptuj ustanavlja Javni zavod Lekarne Ptuj. H. IME IN SEDEŽ ZAVODA 2. člen Ime zavoda: Javni zavod Lekarne Ptuj. Sedež zavoda je: Trstenjakova ulica 9, Ptuj. Zavod ima v svoji sestavi naslednji organizacijski enoti: - Lekarno Ptuj - Lekarno Kidričevo ter lekarniško podružnico Majšperk. Zavod lahko oblikuje organizacijske enote v skladu z mrežo javne zdravstvene službe in v skladu z zakonom. III. DEJAVNOSTI ZAVODA .3. člen Zavod opravlja lekarniško dejavnost kot javno službo, ki obsega preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili, izdajo zdravil na recept in brez recepta ter magistralno pripravo zdravil. Zavod opravlja poleg lekarniške dejavnosti še: - preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja, - izdajanje veterinarskih zdravil, - izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, - svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil. IV. ORGANI ZAVODA 4. člen Organi zavoda so: - svet zavoda - direktor - strokovni svet a) Svet zavoda 5. člen Zavod upravlja svet zavoda, ki šteje 9 članov. Svet zavoda sestavljajo: - 3 predstavniki ustanovitelja, ki jih imenuje ustanovitelj - 3 predstavniki uporabnikov, ki jih imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - 3 predstavniki delavcev, ki jih izvolijo delavci s tajnim glasovanjem. Člani sveta se izvolijo oziroma imenujejo za dobo 4 let. Pristojnosti sveta zavoda so določene z zakonom in statutom zavoda. b) Direktor 6. člen Poslovni organ zavoda je direktor, ki organizira, vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela. Direktor zavoda vodi strokovno delo zavoda. 7. člen Direktorja na podlagi javnega razpisa imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem. Za direktorja zavoda je lahko imenovan diplomirani inženir farmacije, ki izpolnjuje še druge pogoje določene s statutom zavoda. Mandat direktorja traja štiri leta. Po izteku mandata je ista oseba lahko ponovno imenovai\i! za direktorja. c) Strokovni svet 8. člen Strokovni svet je kolegijski strokovni organ. Sestavo, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom. V. PREMOŽENJE 9. člen Premoženje zavoda je last ustanoviteljice v skladu z zakonom, z njim pa upravlja zavod. Zavod lahko razpolaga s premičnim premoženjem, z nepremičnim premoženjem pa samo po predhodnem soglasju ustanoviteljice. Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljici. VI. SREDSTVA ZA ZAČETEK DELA ZAVODA 10. člen Sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda so sredstva v skladu z delitveno bilanco med Javnim zavodom Lekarne Ptuj in organizacijsko enoto Ormož (sedaj Javni zavod Lekarna Ormož). VII. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA 11. člen Zavod pridobiva sredstva ze delo s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu, na način in pogoji, določenimi z zakonom in statutom zavoda ter iz drugih virov. 12. člen Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju dejavnosti kot javne službe, uporablja za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem. 13. člen Zavod je dolžan uporabljati in upravljati premoženje ustanovitelja s skrbnostjo dobrega gospodarja. VIII. NASTOPANJE ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 14. člen Zavod odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga. Zavod nastopa v pravnem prometu neomejeno. Za pravne posle v zvezi z nepremičnim premoženjem si mora pridobiti soglasje ustanoviteljice. Ustanoviteljica odgovarja za obveznost zavoda v mejah sprejetega občinskega proračuna za njegovo dejavnost. IX. AKTI ZAVODA 15- člen Zavod Ima statut, ki ga sprejme svet zavoda s soglasjem ustanoviteljice. 16. člen Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja za delo in poslovanje zavoda, v skladu z zakonom, odlokom in statutom zavoda. X. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI 17. člen Zavod: - sprejema program zdravstvenega varstva in poroča o njegovem izvajanju, - poroča o poslovanju in predlaga sanacijo izgub, - sodeluje pri oblikovanju razvojnih načrtov, - sodeluje pri ukrepih ustanovitelja za napredek zdravstvenega varstva prebivalstva, - zagotavlja obrambne priprave, - zagotavlja ustanovitelju potrebne podatke v skladu z zakonom. Ustanovitelj: - usklajuje program zdravstvenega varstva, spremlja njegovo izvajanje ter sprejema ukrepe za zagotavljanje zdravstvenega varstva prebivalstva, - planira in usklajuje investicije ter skrbi za njihovo financiranje v skladu z zakonom, - sprejema ukrepe za sanacijo in za kritje izgub, - pri oblikovanju in izvajanju politike zdravstvenega varstva vključuje zavod in zdravstveno stroko. 18. člen Ustanovitelj ima pravico nadzirati zakonitost dela zavoda. Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravlja organ, ki ga določa zakon, nadzor nad zakonitostjo dela in namensko uporabo sredstev pa pristojni občinski upravni organ. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Imenovanje direktorja zavoda se opravi po preteku mandata sedanjega direktorja. 20. člen Do uskladitve statuta z določili zakona in tega odloka se uporabljajo določbe veljavnega statuta, če niso v nasprotju z zakonom ali tem odlokom. 21. člen Zavod mora uskladiti svojo organiziranost, sprejeli statut in konstituirati svet zavoda in druge organe ter priglasiti spremembe vpisa v sodni register v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 028-33/92-13 Datum: 13/7-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. 101. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 39- člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. julija 1993, sprejela ODLOK O SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE P 11 - P 1 INDUSTRIJSKA CONA I PTUJ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Sprejme se Zazidalni načrt za območje P 11 - P 1 Industrijska cona I Ptuj (v nadaljnem besedilu ZN), ki ga je Zavod za urbanizem Maribor izdelal pod številko projekta 290/91 v mesecu januarja 1993- 2. člen Z ZN je ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana podrobneje obdelana v srednjeročnem družbenem planu občine Ptuj sprejeta odločitev o urejanju in dograjevanju industrijske cone v Ptuju na območju, ki leži na levem bregu Drave vzhodno od železniške proge in je veliko približno 98 ha. V območju ZN se načrtujejo: ureditev novega industrijskega in obrtniško-podjetnlškega dela, ureditev manjših poslovnih sredisč, dopolnilne gradnje na že pozidanih delih, postopna zamenjava dela obstoječih stanovanjskih funkcij s poslovnimi, ureditev mestnega parkirišča za tovornjake, novih cest, plinovoda in dopolnitev ostale komunalne infrastrukture ter spremembe nekaterih pomembnih cestnih ureditev. 3. člen ZN vsebuje: - prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za obravnavajo območje; - prikaze prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev; - prikaze prostorskih ureditev po posameznih območjih; - načrt gradbenih parcel; - tehnične elemente za zakoličenje objektov in gradbenih parcel; - oceno stroškov za izvedbo načrta; - etape Izvajanja načrta; - obrazložitev, v kateri se opišejo In utemeljijo prostorski pogoji iz prvega odstavka tega člena; - soglasja pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti; - besedilo odloka o prostorskem izvedbenem načrtu. 4. člen Ta odlok določa: - meje območja; - funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor; - pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju s tolerancami; - pogoje glede infrastrukturnega urejanja območja; - druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor; - etape izvajanja ZN; - režim in začasno namembnost zemljišč, ki sc ne zazidajo v prvi etapi; - obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju ZN. II. MIJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR 1. OPIS MEJE OBMOČJA 5. člen Meje območja ZN predstavljajo vzhodni rob poti, pare. št. 1579 (v nadaljnem besedilu pomenijo kratice strani neba in številke parcelne številke), JZ meja poti 1579, JZ meja 1580/4, J meja 1580/5 in 1580/2, V meja 1584, vse k. o. Ptuj, proti 712/3 k. o. Brstje, V in J meja 1583, J oz. JZ meji 1584 in 1586, vse k. o. Ptuj, proti 833-1 k. o. Brstje, JV meje Vrtnarske poti na 4057, 1737, 1738, 1739, 1741/1 1742/1, 4171 (regulirane struge Grajene) in 4173 (obrežni jarek) meja 4169/1 (prostor Drave in nasipov), vse k. o. Ptuj, proti 840 (prostor Drave in nasipov) k. o. Brstje, do rečnega roba vrha obrežnega nasipa, rečni rob vrha obrežnega nasipa oz. obrežna ograja na 4169/1 do meje J 1759, Z meja 4169/1 proti 1759, SZ meja 1757, SV meja 1757 proti 1758, Z meja 1755/1, Z meja Ulica na tratah na 4056„JZ meja Ormoške ceste na 4055/1, JZ rob mostu te ceste preko Grajene na 3964/2, JZ meja z Ormoške ceste na 4050/1, SZ meja te ceste, SZ meja Rogozniške ceste na 4051, meja med cestnim in železniškim mostom Grajene na 3964/2, SZ meja Rogozniške ceste na 3985 do meje proti 4100, JZ meja 4100, SZ meje 4100, 459 in 458, SZ in JZ meja 456 pot 4089, glavni železniški tir na 4089 do JZ roba mostu nadvoza na 4089, JZ rob tega mostu do Špindlerjeve ulice na 440, JZ rob cestišča te ulice, podaljšana linija tega roba preko Rogozniške odnosno Dornavske ceste na 3985 do J roba cestišča, ta rob vse k. o. Ptuj, J rob Dornavsko cesto na 883-5 do JV meje 823/4 (rob pokopališča), JV meja 823/4, JV meja 827/13 proti 823/3 in 822/2, JZ meja 827/13 proti 827/12 v dolžini 65 m, linija od te točke preko 827/12, 820, 829 do tromeje 829, 819, vse k. o. Rogoznica, in 486/4, k. o. Ptuj, linija od te točke preko 819, 817, 816/1, 811/2 in 813/3, vse k. o. Rogoznica, ter preko 486/4 do točke, v kateri se JZ meja 486/4 iz smeri SZ-JV obrne v smer Z-V, SV in V meja 486/2 pot 486/4, V meja 486/14 proti 486/3, JV meja 486/14, vse k. o. Ptuj, SV meja 819, k. o. Brstje, proti 486/6, k. o. Ptuj, JV meji 819 in 799/2, J meji 799/2 in 802, V meja 804 proti 803/6, V meji 805/2 in 138, linija od te meje preko ceste 828-11 do SZ vogala 737/2, SV meja ceste 737-36 proti 737/2 do podaljšane linije JV meje 737/11, ter linija preko ceste 737-36, JV meja 737/11, podaljšana linija te meje preko ceste 4055-2 do 727, JZ meja ceste 4055-21, vse k. o. Brstje, do meje s potjo na 1579, k. o. Ptuj. 2. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR Splošni pogoji 6. člen Obstoječe namembnosti pretežno že pozidanega dela območja ZN se lahko ohranijo in razširijo, dopuščajo pa se tudi spreminjati in na proste površine tega dela se dopušča vnos dopolnilnih ali novih dejavnosti. V večini stanovanjskih delov, območja ZN severno od Ormoške ceste, se stanovnjske funkcije postopno nadomeste s poslovnimi. Spremenjene, dopolnilne ali nove dejavnosti morajo biti v skladu z značajem območja ZN. Ne smejo bili stanovanjske, v zgoraj navedenih delih območja, kmetijske ali dejavnosti, ki so emisijsko neustrezne glede na prisotnost stanovanjskih zgradb v območju ZN in na bližino stanovanjskih sosesk ter središča mesta. Pri umeščanju dejavnosti na proste površine med obstoječo pozidavo oziroma pri spreminjanju obstoječih dejavnosti, morajo imeti prednost dejavnosti, ki so prevladujoče dejavnosti posameznega dela območja ZN, dejavnosti, ki so dopolnjujoče dejavnosti obstoječim dejavnostim in tiste dejavnosti, ki so na določeni lokaciji umestne zaradi vezave na posebne prednosti izbranega dela območja, na primer: na bližino razkladalnega tira, da je potrebna neposredna vidnost ali dostopnost s prometne ceste, ipd. Dopušča se obnova, vzdrževanje in dozidava objektov in naprav. V stanovanjskih delih območja ZN, kjer se stanovanjske funkcije postopno nadomestijo s poslovnimi, se ne dopušča novogradnje za stanovanjske namene. V teh delih sc dopuščajo dozidave za povečanje stanovanjskega standarda, ne dopušča pa se dozidava novih stanovanj. Opredelitev con omohčja ZN 7. člen a) Območje med Dravo in Ormoško cesto Del območja med Dravo in Vrtnarsko ulico sc nameni za zeleni - rekreacijski pas. V tem delu se dopušča gradili rekreacijske objekte. Graditev novih poslovnih objektov ni dovoljena, razen za širitev obstoječih dejavnosti vrtnarije in vodnogospodarskega podjetja. Novi stanovanjski objekti se dopuščajo gradili le kot plombe med obstoječo pozidavo ob Ulici na tratah. V stanovanjskih objektih sc dopušča spreminjanje namembnosti, vendar le v poslovne dejavnosti, ki so sprejemljive v stanovanjskih mestnih predelih. Zemljišča med sedAnjim gradbenim podjetjem in elektrogospodarskim podjetjem ob Ormoški cesti, se v večjem zahodnem delu namenijo za bencinski servis s spremljajočimi dejavnostmi, na preostanku površin za sosednjo gradbeno industrijo in v manjšem vzhodnem delu za bodoče potrebe elektro gospodarstva. b) Omočja zahodno od Rajšpove ulice in njenega podaljška, bodoče cesta “J” Območje ima pretežno skladiščno-trgovsko-transpor-tno namembnost. V objekte ob Ormoški cesti, ki še nimajo poslovnih dejavnosti se umeste te oz. tudi te dejavnosti. Prednost imajo tiste dejavnosti, ki potrebujejo močnejši javni obisk. Ob vstopu z Ormoške ceste v Raišpovo ulico na zaključku ceste “J” se namestijo centralne dejavnosti. Stanovanjske namembnosti ob Raišpovi ulici se postopno nadomeste s poslovnimi. Na živinskem sejmišču se dopušča gradnja objektov za potrebe sejmišča in dopolnilne dejavnosti, kot so začasni hlevi, aukcijska dvorana in podobno. c) Območje vzhodno od Raišpove ulice in njenega podaljška, bodoče ceste “J” Območje ima pretežno proizvodno-transportno namembnost. V severnem delu območja se ob obstoječem velikem parkirišču transportnega podjetja (Agrotran-sporta) uredi mestno parkirišče za približno 50 tovornih motornih vozil. Ob vstopu z Ormoške ceste v Raišpovo ulico in na zaključku ceste “J’’ ter severno od zgoraj omenjenega parkirišča ob bodoči cesti “C” stviamestijo centralne dejavnosti. Ob Raišpovi cesti se stanovanjske namembnosti postopno nadomeste s poslovnimi. Te namembnosti se ob cesti “A" lahko ohranijo. c) Pretežno nepozidani del območja ZN Pretežno nepozidani del območja ZN, ki leži severno od bodoče ceste “C” se nameni predvsem za pod-jetniško-obrtne dejavnosti, prosto carinsko cono in podobno. Obstoječe poslovne dejavnosti, to so kovinsko predelovalna in lesna industrija ter skladiščne dejavnosti se ohranijo, lahko pa se razširjo ali nadome-stc z drugimi dejavnostmi. Na zemljiščih med Rogoz-niško cesto in območjem transportno-skladiščnih objektov ob železniški progi imajo prednost dejavnosti, ki so vezane na bližino železniških transportno-skladiščnih objektov. Stanovanjske namembnosti se postopno nadomesti s poslovnimi. Južni del sklenjenih nepozidanih površin območja ZN v velikosti približno 13 ha, se razdeli na gradbene parcele velikosti od približno 2000 m2 do 4500 m”, severni del, v velikosti približno 4 ha, se razdeh na gredbene parcele velikosti približno od 2000 m2 do 2500 m2. Posamezni dejavnosti sc praviloma nameni ena parcla, ki se samostojno komunalno opremi. Dopušča pa se tudi razdelitev ene parcele za več dejavnosti ali združitev dveh in več parcel za eno dejavnost, pod pogojem, da se ohranijo osnovni urbanistični kriteriji razporeditve objektov. V sredini sklenjenih nepozidanih površin območja ZN se nameste ob bodočo cesto “D” upravne in centralne dejavnosti. Razpored parcel se izvede ob upoštevanju obstojojoče pozidave, sistema cest, izhajajočega iz sistema cest, na katerega se navezuje in naravne pregrade, to je odvodnega kanala. Centralne dejavnosti cone 8. člen Primarna centra cone se uredita ob križišču Ormoške ceste in Raišpove ulice in ob križišču bodočih “J" In “C". V ta centra sc namestijo dejavnosti, ki pomenijo kontakt cone z mestom, to so razstavne dejavnosti, prodajalne, zdravstvene dejavnosti, otroško varstvo, gostinske, bančne, komunikacijske dejavnosti in podobno, ter dejavnosti, ki lahko služijo širšemu krogu uporabnikov, kot so razvojni in informacijski centri, skupna predstavništva, laboratoriji in podobno. Primarna centra se morata likovno in gabaritno tako oblikovati, da bosta prostorski in orientacijski dominanti cone. Ob cesti “D”, v nepozidanem delu cone namanjene-mu podjetniško-obrtnim dejavnostim, se uredi sekundarni center, v katerega se nameste skupne dejavnosti za več uporabnikov, predstavništva in podobno. 3. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV ALI NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR Razmestitev objektov In naprav 9- člen Pozidava sklenjene proste površine cone se podreja obstoječim poglavitnim smerem urejanja cest ter postavljanja objektov v mestu v širšem pasu železniške proge in sicer je to vzporedno z njo oziroma pravokotno nanjo. Proste površine med obstoječo pozidavo se dopuščajo pozidavah z objekti ali s prizidki k obstoječim objektom, ki so po gradbenih linijah podrejeni obstoječim objektom v bližini oziroma objektom, ki se jim prizidajo. V slučajih, ko so glede na splošno ureditev cone, sosednji objekti ali objekti, ki se prizidavajo, neustrezno postavljeni, se z novogradnjami ali prizidki urbanistična ureditev lokacije sanira v dometu novega posega. Nakazane obstoječe ceste, ki so usmerjene v notranjost sklenjene proste površine območja ZN, sc podaljšajo do mejnih cest območja, v kolikor to dopušča že prisotna pozidava. To so nova cesta, ki sega na vzhodnem robu do konca obstoječe pozidave, takoime-novana cesta “A”, ta se podaljša, po vzhodnem robu območja ZN do Dornavske ceste pri starem rogozniškem pokopališču, Raišpova ulica se podaljša s takoimenova-no cesto “J” do lakoimenovane ceste “C” pare. št. 485/7 k. o. Ptuj, ležeče južno od niza stanovanjskih zgradb ob sredini Rogozniške ceste, in cesta “C", ki sega do obstoječih objektov kovinsko-predelovalne industrije, se podaljša do ceste “A”. Tem cestam približno pravokotno oziroma vzporedno se urede potrebne dodatne dostopne in povezovalne ceste oz. zgrade novi objekti. Približno na polovici razdeli sklenjeno prosto površino cone cesti “C” vzporedna povezovalna cesta “D", s sekundarnim centrom, med Rogozniško cesto in cesto “A”, ki se prične ob zaključku zgoraj omenjenega niza stanovanjskih zgradb ob sredini Rogozniške ceste. Cesta se prične na južnem delu pare. št. 833/1 k. o. Brstje. Odvodnik meteornih voda, ki poteka sedaj približno po trasi te ceste (in je potreben obnove) se preusmeri tako, da se ob stanovanjskih zgradbah vodi do zemljišč obstoječih objektov nekdanje kovinsko-predelovalne industrije na parc.št. 484/2 in ostalih, in nato vzporedno s cesto “C” prečka proste površine vse do ceste “A” preko katere se naveže na staro strugo. Ta odvodnik razdeli površine med cestama “C" in “D" na dva pasova. Preostali severni del cone razdeli cesti “D" vzporedna cesta “L” še na dva pasova. Vsi ti pasovi se razdele na približno enake parcele, ki so južno od ceste “L'' večje in severno od te ceste, kjer se območje ZN približa ib stoječi obrtni coni, manjše. Parcele so določene z grafičnim listom št. 14 “Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel”. Oblikovanje objektov In naprav ter ureditev parcel 10. člen Tlorisni gabariti pozidave posamezne parcele na sklenjeni prosti površini območja ZN se omejijo na lokacije in maksimalne velikosti, ki so določene na grafičnem listu št. 6 “Funkcionalni in oblikovalski pogoji". Določila na tem listu ne veljajo za upravne In centralne objekte, ki so označeni le simbolično in njihovi gabariti so hihko drugačni od nakazanih. Izjeme so dopustne tudi v primerih združitve več parcel. V teh primerih se dopušča pozidavah tudi prostor med mejami maksimalnih dopustnih gabaritov pozidave združujočih parcel. Obvezni so, tudi pri upravnih in centralnih objektih, na zgoraj omenjenem grafičnem listu prikazani odmiki pozidav od cest in linije gabaritov pozidav ob cestah so obenem tudi obvezne gradbene linija objektov. Ob vstopu na parcelo s ceste se Izven ograje urede parkirne površine in eventualni upravni ali centralni objekti, nato so v notranjosti parcele manipulativne površine in objekti s proizvodnimi ter ostalimi potrebnimi prostori. Vsi potrebni proizvodni in ostali utilitarni prostori dejavnosti na posamezni parceli se urede v enem objektu oziroma v kar najmanjšem številu objektov. Vsaka parcela mora imeti najmanj 18% zelenih površin. Določila v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena se smiselno uporabljajo tudi za gradnje objektov ter dozidave in urejanje parcel v pretežno že pozidanih delih območja ZN. Objekti centrov morajo višinsko dominirati nad ostalimi objekti cone in sicer se grade ob križišču Ormoške ceste z Raišpovo ulico ter ob cesti “C" s pritličjem in tremi etažami, ob cesti “D" pa se dovoljuje tudi za etažo višji oziroma za etažo nižji na lokacijah označenih na v tem členu omenjenem grafičnem listu. Novogradnje ob Ormoški cesti morajo ob pritličju Imeti najmanj še eno in največ tri nadstropja. V pasu centralnih in upravnih dejavnosti ob cestah “C” in “D” se izven križišč dopuščajo graditi tudi nižji objekti. Gabarite preostalih objektov se mora izbirati tako, da višinsko bistveno ne izstopajo od obstoječe pozidave v območju ZN. Oblikovanje objektov in naprav mora biti estetsko. Obstoječi likovno nekvalitetni objekti se dopuščajo obnavljati le na načine, s katerimi sc doseže estetsko zadovoljive rešitve. Idejne rešitve postavitve in oblikovanja pomembnejših objektov in naprav ter večjih objektov urbanistične opreme, kot so avtobusne čakalnice, telefonske govorilnice, prodajne kioske in stojnice in podobno, mora odobriti občinska urbanistična komisija. Zaključki višinskih gabaritov dominantnih objektov centrov se morajo oblikovati po tradic. regionalnih načinih. Izbirati se mora barve objektov, ki se prilagajajo pokrajini in obarvanosti tradicionalne regionalne arhitekture. Rekreacijski in drugi objekti in naprave, ki se grade ali obnavljajo v zelenem - rekreacijskem pasu ob Dravi ter objekti ob Ormoški cesti se morajo postavljati in oblikovati po tradicionalnih regionalnih načinih pod pogoji pristojne inštitucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Odmiki 11. člen Odmiki med objekti ter odmiki objektov in naprav od parcelnih meja morajo biti toliki, da bo zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam ter da bodo zavarovane koristi soseda. Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kol je višina slemena višjega objekta, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ustrezno požarno ločitev. Poslavljanje obeležij 12. člen Postavljanje obeležij, to je napisov in znakov firm, reklamnih tabel, spominskih in drugih, se dopušča le z ustreznim dovoljenjem občinskega upravnega organa za urejanje prostora. Vrsta dovoljenja je odvisna od velikosti obeležja in vpliva na podobo območja. Obeležja v zelenem - rekreacijskem pasu ob Dravi in ob Ormoški cesti se dopuščajo postavljati in oblikovati pod pogoji pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vegclucijit 13. člen ObsÉjeca vegetacija sc praviloma ohranja, pred motečimi emisijami proizvodnih ter drugih objektov in naprav območja ZN se ščitijo stanovanjski objekti z vegetacijskimi pregradami. Gosti pas drevja in grmovja sc zasadi ob zgoraj omenjenem reguliranem odvod-niku ter med cesto “A" in kmetijskimi zemljišči vzhodno od območja ZN ter pokopališčem. Parkirišča in ograje parcel proti cestam se obdajo z višjo vegetacijo. Zelene površine okoli centralnih in poslovnih Objektov se urede parkovno. 4. POGOJI GLEDE INFRASTRUKTURNEGA URFJANJA OBMOČJA Splošni pogoji in merilu 14. člen Komunalne ureditve se morajo izvajati po določilih grafičnih listov št. 8 in 10 “Tehnične osnove prometa” in “Situacija komunalnih naprav”. Praviloma se morajo infrastrukturni vodi voditi v cestnem svetu. Za več objektov se praviloma pripravijo skupni priključki. Na posameznih odsekih se praviloma zgrade vse infrastrukturne naprave obenem pred dokončno ureditvijo ceste. Infrastrukturni vodi se polagajo podzemsko. To določilo velja tudi za obnovo. Večji objekti infrastrukturnih omrežij, kot so transformatorske in črpalne postaje, vodohrami in podobno, se morajo postavljati neupadljivo; praviloma — v sklopu z zdrugimi objekti in maskirani z zelenjem. Posebni pogoji prometnega urejanja 13. člen Primarne ceste območja ZN so Ormoška cesta, cesta “A" in Dornavska cesta ter Špindlerjeva ulica. Sekundarne ceste so Rogozniška cesta, Raišpova ulica, cesta “J”, cesta “J 1", cesta "C" in cesta “D”. Ostale ceste so lokalne. Ob primarnih in sekundarnih cestah se urede kolesarske steze in dvignjeni hodniki za pešce. Na obstoječih delih sekundarnih cest, kjer je razpoložljivi profil preozek, se vozišče razširi na 7,5 m in tu se kolesarki promet vodi skupaj z motornim prometom. Križišča primarnih cest ter križišča primarnih in sekundarnih cest se izvedejo tako, da je mogoča kanalizirana ureditev prometa in semaforizacija. Križišče Rogozniškc ceste z Dornavsko cesto in Špindlcrjcvo ulico se ukine in sicer tako, da se Rogozniška cesta konča 60 m - 70 m pred križiščem. Križišče Ormoške s cesto “A" in Belšakovo ulico se preuredi in sicer tako, da se Belšakova ulica na zadnjih 100 m spelje po novi trasi med stanovanjskimi zgradbami do ceste “A”, ki jo doseže 50 m severneje od sedanjega križišča, stara trasa pa se prekine pred križiščem. Nove parcele na sklenjenem nepozidanem delu območja ZN se opremijo s parkirnimi mesti po normativu 1 parkirno mesto na 3-5 zaposlenih. Ob cestah, kjer so ob vozišču speljane dvignjene kolesarske steze se parkiranju namenijo površine, ki so od cest ločene z zelenim pasom. Ob cestah, kjer kolesarskih stez ni, se dopušča ureditev direktno s ceste dostopnih parkirnih površin. Mestno parkirišče za tovorna motorna vozila se uredi kot pretočno parkirišče in dostop na to parkirišče z magistralne Ormoške ceste sc uredi po najkrajši smeri preko Raišpove ulice in ceste “J". Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo biti z vseh strani dostopni z gasil-. skimi vozili. Nosilnost interventnih poli mora biti najmanj 10 t, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m. Objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, v že pozidanih delih območja ZN, si morajo postopno urediti lastna parkirišča. Ob modernizaciji cest se mora preveriti stanje komunalnih vodov, ki pod njimi potekajo. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo ceste obnoviti. Za izboljšanje povezave območja ZN s predeli mesta na severozapadni strani železniške proge, se obnovi podhod pod cestnim mostom (in železniškim mostom - ki pa ni v območju ZN) ob strugi Grajene in sicer tako, da ga morajo uporabljati pešci in kolesarji. Posebni pogoji urejanja vodovoda 16. člen Obstoječi cevovod od Rogozniške ceste, ki poteka preko zemljišč južno od ceste “C” oz. zapadno od ceste “A” se prestavi ob ti cesti. Ob cestah se vodovodne cevi prepeljejo do vseh parcel. Sistem se sklene v zanko in sicer tako, da se naveže na cevovode 0 400 mm ob Rogozniški cesti ter 0 150 mm in 125 mm ob Ormoški cesti. Vsi obstoječi javni cevovodi manjši od 0 100 mm se morajo za protipožarne potrebe rekonstruirati. V bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi ter v bližini objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika, se morajo postaviti hidranti. Za podjetniške in obrtne dejavnosti z večjo potrošnjo tehnološke vode se morajo za tehnološke procese izbirati zaprti vodokrogi ali pa se morajo za pridobitev večje količine vodi izkopati lastni vodnjaki. Vodovodne cevi morajo biti priložene nad kanalizacijskimi v oddaljenosti najmanj 0,5 m, če se tej ali manjši razdalji ni mogoče izogniti, se mora vodovod dodatno zaščititi. Posebni pogoji urejanja kanalizacije 17. člen V pretežno pozidanih delih območja se ohrani obstoječi mešani sistem kanalizacije. Fekalne in padavinske vode pretežno še ne pozidanega dela območja se odvajajo ločeno. Tehnološke odpadne vode, ki so biološko razgradljive, se lahko speljejo v fekalno kanalizacijo, preostale pa se morajo predhodno očistiti v čistilni napravi dejavnosti, pri kateri nastaja. Obstoječa kolektorja 0 60 cm, ki diagonalno prečkata s tem ZN predvideno pozidavo sklenjenih prostih -površin območja, se nadomestita z novima fekalnima kolektorjema potekajočima po cestah “A” in “C” in se navežeta na obstoječi kolektor 0 100-120 cm, na ce- > sti “C", ki vodi proti mestni čistilni napravi. Ta kolek-j tor' je potrebno na odseku ob pare. št. 817 in 818 k ) o. Brstje, kjer je padec le 0,49 %«, rekonstruirati. Po novih cestah se izgradita ločena sistema za fekalne ih padavinske vode do vseh parcel. Že omenjeni regulirani odprli odvodnik na sklenjenih prostih površinah območja ZN bo odvodnjaval padavinske vode severnega dela območja ZN in tudi zaledne vode dela mesta zapadno od železniške proge, za kar je že urejen proposi pod železniško progo. Zaradi izsušitve zemljišč sc mora urediti v začetni fazi. Spelje se v Rogoznico s prečrpavanjem ali ob njeni ustrezni poglobitvi do iztoka v Dravo. Odpadne vode iz kuhinj se morajo v kanalizacijo voditi preko lovilcev maščob. Padavinske vode s cest, parkirišč in manipulativnih površin sc morajo v kanalizacijo voditi preko lovilcev olj, Na kolektorski sitem cone se priključi kolektor iz območja Krajevne skupnosti Rogoznica. Na tem kolek-torju se mora zgraditi razbremcnilnik in sicer ob prvih zgradbah na severnem koncu Rogozniške ceste. Posebni pogoji urejanja električnega omrežja IS. člen se stoječih 20 kV kablovodih. Za ta namen in za potrebe novogradenj se obstoječi 20 kV kablovodi podaljšajo na sklenjeno nepozidano območje cone in se medsebojno povežejo, nadzemni 20 kV daljnovod pa kabli-ra. 20 kV kablovoda RTP 110/20-TP Raišpova - TP Ve-ova in RTP 110/20 - TP Elektronika se podaljšata ta-o, da bosta napajala območja ob Rogozniški cesti oziroma ob cesti “A”. Vzporedno s slednjim se od RTP 110/20 položita dva 20 kV kablovoda namesto sedanjega 20 kV daljnovoda, ki diagonalno seka predvideno zazidavo prostih sklenjenih površin območja ZN in napaja osrednji del Ptujskega polja in območje Rogozniške doline do Destrnika. Glede na potrebe dejavnosti na posameznih parcelah se urede dodatne trafopostajc in nizkonapetostni razvod. Ob obstoječih in predvidenih cestah se uredi javna razsvetljava. Za oskrbo pretežno že pozidanih delov območja ZN mora zagotoviti napajanje v primerih okvar na ob- Plin in ogrevanje 19. člen Od merilne reducirnc postaje ob avtobusni postaji se izvede odcep visokotlačnega plinovoda pod železniško progo do merilne reducirnc postaje Ptuj 3, ki sc na novo zgradi ob Rogozniški cesti nasproti javne tehtnice. Od te postaje se izvedejo tri veje in sicer severna za uporabnike severno ob Vegovi ulici oziroma Rogozniški cesti, vzhodna za uporabnike ob Vegovi ulici in cesti “C” ter južna veja za uporabnike ob Ormoški cesti. Zemeljski plin se uporabi za ogrevanje in tehnološke potrebe. Vodi se v cestnem svetu. Plinovodna mreža se dograjuje v skladu s potrebami. Komunikacijsko omrežje 20. člen Ob javnih dovoznih cestah se položi PTT kanalizacija, v katero sc v skladu s potrebami polagajo PIT, računalniški, televizijski in cvcntuelnl drugi komunikacijski kabli, ki sc navežejo na ustrezna omrežja v sosednjih območjih. Deponije odpadkov 21. člen V območju ZN se ne dopušča urejanje stalnih deponij odpadkov. Začasne deponije odpadkov se morajo urejati v skladu z republiškimi predpisi na mestih, ki s cest in centralnih objektov niso vidna oziroma se ustrezno zakrijejo. 5. DRUGI POGOJI, KI SO POTREBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR Posebni sanitarni pogoji 22. člen Gradnja določenih vrst objektov in naprav, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivali na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščene stopnje. Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje bolj, kot je s predpisi dopuščeno, se mora sanirati. Podzemni rezervoarji za tekoča goriva, starejši od 15 let, se morajo glede na oljetesnost sanirali najkasneje v roku enega leta po preteku te starosti. Posebni protipožarni pogoji 23. člen Za specifične požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi. Rezervoarje za kurilno olje sc dopušča praviloma vgrajevali le v objekte potrošnika goriva ali v posebej zato zgrajene objekte. Pogoji /.a obrambo in z.aščilo 24. člen V novih objektih namenjenih za šolsko dejavnost, otroške vrtce, zdravstvene zavode, centre zvez, pomembnejše energetske objekte in v drugih objektih, kjer bi se v vojni opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito se morajo zgradili zaklonišča osnovne zaščite. Zaklonišča se praviloma gradijo kot dvonamenski objekti, tako da ni ogrožena njihova zaščitna funkcija in praviloma v sklopu objekta. Pri drugih novih objektih, namenjenih za bivanje ljudi brez zaklonišč, je obvezna ojačitev plošče nad kletjo, tako da bi vzdržala rušenje objekta na njo. Pri teh objektih se omeji največji svetli razpon pri plošči nad kletjo na 6 m. Debelina plošče mora biti najmanj 16 cm. Pogoji v zvezi Z varnostjo zračne plovbe 25. člen Visoki objekti (visoki dimniki, antenski stolpi in podobno) se zaznamujejo na predpisan način. Omogočanje dostopnosti osebam na invalidskih vozičkih 26. člen Pri gradnji in prenovi javnih objektov se morajo urediti dostopi za invalidske vozičke. Pri gradnji in prenovi pločnikov se morajo urediti sestopi s pločnikov pri prehodih preko cest in na parkirišča tako, da je omogočena normalna uporaba osebam z invalidskimi vozički. Isti pogoj velja tudi za gradnje in prenove javnih prehodov za pešce na višje nivoje. Pomožni objekti 27. člen Pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin se določajo s posebnim občinskim predpisom in se dopuščajo gradili le pod pogoji tega predpisa in tega odloka. Za zgraditev pomožnih objektov si morajo obrtniki in pravne osebe pridobiti lokacijsko dovoljenje. Improvizirane pomožne objekte, kol so razne nadstrešnice, lope, garaže, stojnice, kioski in podobno, se dopušča postaviti le za dobo enega leta. Za postavitev začasnih objektov in naprav namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno, zadostuje izdaja odločbe o priglašenih manjših gradbenih delih. Funkcionalne površine 28. člen Javne površine so le prometne površine s svojo ureditvijo: robniki, ulična razsvetljava, odvodnjavanje. Funkcionalne površine posamičnih dejavnosti so celotne površine parcel, ki pripadajo posamični dejavnosti. Rušilvc objektov 29. člen Za rušitev vseh objektov, razen pomožnih, si je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje. 6. ETAPE IZVAJANJA ZN 30. člen Območje se zaziduje postopno odvisno od interesov investitorjev. Med začetne etape se uvrsle urejanje cestnega omrežja in infrastrukturnih vodov ob tem omrežju, urejanja carinarnice in proste carinske cone, gradnja mestnih parkirišč, sanacija sejmišča, gradnje in dozidave v pretežno že pozidanih delih območja, sanacije obstoječih, ureditev območja ter pozidava zemljišč območja ob Rogozniškl cesti in ob drugih delih že pozidanih območij ZN, ki segajo v sklenjeni še nepozidani del območja. 7. REŽIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMIJIŠC, KI SE NE ZAZIDAJO V PRVI ETAPI 31. člen Zemljišča, ki se ne zazidajo v prvi etapi ohranjajo sedanjo namembnost. 8. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVEDBI ZN Deponija plodne zemlje 32. člen Plodno zemljo, ki se odstranjuje zaradi gradenj oziroma drugih posegov v prostor, se mora deponirati pod pogoji posebnega občinskega predpisa. Arheološki pogoji 33. člen Za vse posege v zemeljske plasti si je potrebno pridobiti soglasje s pogoji pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. To soglasje je pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja oz. odločbe o dovoljenih priglašenih delih. V primerih najdb preteklih kultur ob izkopih je o tem obvezno obvestiti isto institucijo. Zagotovitev infrastrukturne oskrbe in dovoza 34. člen Za časa trajanja gradnje morajo investitorji in izvajalci zagotovili Infrastrukturno oskrbno objektov, ki bi utegnili biti prizadeti, in dovoz do njih. Ureditev okolja po Izgradnji 35. člen Okolja novozgrajenih objektov in naprav sc morajo takoj po zaključku gradbenih del urediti z zasaditvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen Sanirati se mora vire prekomernega hrupa, škodljivih zračnih emisij, škodljivih emisij v podtalnico in vodne površine, prevelikih smradnih emisij ter emisij v zemljo določene vrste proizvodnje, odlagališča odpadkov, kanalizacije nenavezane na čistilno napravo In podobno. Skrajni rok za ekološko sanacijo je leto 2000, če ni s posebnimi predpisi ali sanacijskimi programi drugače določeno. 37. člen Do leta 2000 se morajo vlzuelno sanirati proizvodni objekti in območja takih objektov (z zelenjem ali prenovo). V istem roku se mora za objekte, v katerih se zadržuje večje število ljudi, v že pozidanih delih območja, urediti lastna parkirišča. 38. člen S sprejemom ZN preneha veljati odlok o sprejemu Programa razvoja in komunalne ureditve Industrijske cone Ptuj 1 v Ptuju (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/78). 39- člen ZN je na vpogled na občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora in varstvo okolja. Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Uprava inšpekcije občin Ormož in Ptuj. 4(). člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Ur. vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 350-3/77-4 Datum: 13/7-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. mmémwMwmìmmmmmymi 102. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 32. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91), 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. julija 1993, sprejela SOGLASJE K IMENOVANJU RAVNATEIJICE OSNOVNE ŠOLE VIDEM PRI PTUJU 1. Skupščina občine Ptuj daje soglasje k imenovanju Marije ČERNILA, roj. 8/11-1943, učiteljice razrednega pouka za ravnateljico Osnovne šole Videm pri Ptuju. 2. Soglasje se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 108-7/93-1 Datum: 13/7-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. 103. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) in 69. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/91, 32/92 in 3/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. julija 1993, sprejela SKLEP O NADOMESTNI IZVOLITVI ČLANOV NEKATERIH SKUPšŠČINSKHI KOMICU 1. 1. Branko TONEJO, roj. 16/11-1947, se imenuje v Komisijo za volitve in imenovanja 2. Milan TACINGER, roj. 24/2-1952, se imenuje v Komisijo za spremljanje uresničevanja projekta razvo- se imenuje v Komisijo za vloge in pritožbe. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 108-11/93-1 Datum: 13/7-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. wmmmmmmmmmmmmmmmmm 104. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 26. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 15/91, 32/92 in 3/93) in 6. člena Odloka o preoblikovanju Centra za socialno delo Ptuj v javni socialno varstveni zavod je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. julija 1993, sprejela naslednji ja Haloz in Slovenskih goric 3. Emil TOMAŠIČ, roj. 27/10-1939, SKLEP O IMENOVANJU PREDSTAVNIKOV OBČINE PTUJ V SVET JAVNEGA SOCIALNO VARSTVENEGA ZAVODA CENTRA ZA SOCIALNO DELO PTUJ 1. Za predstavnika občine Ptuj v Svetu javnega socialno varstvenega zavoda Centra za socialno delo Ptuj Skupščina občine Ptuj imenuje: - Silvo RAZLAG, stanujočo v Ptuju, 5. prekomorske 7 in — Žarka MARKOVIČA, stanujočega v Ptuju, Cankarjeva 8. 2. Ta sklep začne veljali takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 108-12/93-1 Datum: 13/7-1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r. 105. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Po 2. členu Odloka o načinu oblikovanja stanovanjskih najemnin za neprofitna stanovanja (Uradni list RS, št. 36/93) in 138. členu Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Izvršni svet Skupščine občine Ormož na seji dne, 16. julija 1993, sprejel SKLEP 1. Najemnine za neprofitna stanovanja se povišajo za 8%. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 7. 1993 dalje. Številka: 362-44/93 Ormož, dne 16. julija 1993 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Vili Trofenik, s.r.