PoStnina plačana v gotovini.
izhaja vsak torek, četrtek in soboto.
Cena posamezni številki Din. - 50.
Z 80
;ek.
lin	"	'
»ga
OOVSKI
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN Ob*.
j-'r ■ c uk .
^ Uredništvo In upravni&tvo Je v Ljubljani, GradiSCe Stev. 17/1. — Dopisi s« ne vračajo — Stev. pri <ekevnem uradu v Ljubtjani 11.953. — Štev. telefona 552, ^ NaroCnlna za ozemlje SMS: letno D 60‘—, ia pol leta D 30'—, za Četrt leta D 15 —. mesečno D 5*—, za Inozemstvo D 90*— — Plala in Uii »e v Ljubljani
ir.
LiviU V.
LJLULJANA, dne 19: januarja 1&22.
STEV. 8.
'G Proračun za trgovino £ In industrijo za 1.1922.
Po dolgih ovirah se nahaja sedaj reducirani proračun za letošnje leto pred proračunskim odsekom narodne skupščine. Naše čitatelje zanima predvsem proračun ministrstva tr-goviue in industrije, ki znaša 30% milijonov dinarjev in 39% milijonov kron. Proti lanskoletnemu, definitivno odobrenemu proračunu, ki je znašal le 13 milijonov dinarjev in 13 Vij milijonov kron, je torej letošnji pre-Uminar za ITVa milijonov dinarjev in 20 milijonov kron večji. Povečali j	so se ne samo centralni izdatki, mar-
i	več tudi vsi izdatki po posameznih
pokrajinah in znašajo sledeče svote: Pokrajina: 1. Srbija 22,747.182 D. rednih in 7,720.970 D. izrednih izdatkov; 2. Crna gora 125.307 D. rednih in 164.264 D. izrednih izdatkov; 3. Bosna 6,870.891 K rednih in 5,798 tisoč 435 K izrednih izdatkov; 4. Dalmacija 1,834.817 K rednih in 6,279 tisoč 160 K izrednih izdatkov; 5. Hrvaška 916.417 K rednih in 1,805.290 K izrednih izdatkov; 6. Slovenija 3 milijone 078.519 K rednih in 7,722 tisoč, 652 K izrednih izdatkov; 7. Vojvodina 4,520.900 K rednih in 898.000 K izrednih izdatkov.
Od svot, ki so proračunane za Slovenijo, odpade na:
1. oddelek ministrstva v Ljubljani 643.945 K rednih stroškov In 898.120 K izrednih izdatkov.
2. pospeševanje obrhov 106.914 K rednih stroškov in 328.600 K izrednih izdatkov.
3. meroizkustvo 198.106 K rednih stroškov in 331.492 K izrednih izdatkov.
4. trgovsko šolstvo 642.893 K rednih stroškov in 1,884.860 K izrednih izdatkov.
5. obrtno šolstvo 1,486599 K rednih stroškov in 4,279.980 K izrednih izdatkov.
Proti lanskoletnemu proračunu, ki je znašal 2,491.766 K rednih in 2,881.890 K izrednih stroškov, je letošnji proračun kljub redukcijam v tem resortu za 586.753 K rednih in za 7,332.528 K izrednih izdatkov večji. To povišanje pa je samo navidezno, ker so bile lansko leto draginjske doklade izkazane pod drugo budžet-sko pozicijo za celo kraljevino skupaj. Krediti za podpiranje obrti so ostali v bistvu skoro neizpremenjeni. Upravni stroški za osrednji zavod za žensko obrt znašajo 52.000 K, za o-brtno nadzomištvo 15.000 K, proračun za priredbo tečajev, izložb in predavanj obrtnopospeSevalnega uradu
20.000	K, kar je popolnoma nezadostna svota, da bi se pri današnji draginji sploh moglo kaj pričeti. Da bi se s tem denarjem dal uresničiti sistematičen program kakor ga naše obrtništvo v sedanjih časih in vzpri-£o bodočih dogodkov potrebuje, niti misliti ni.
Ne . vemo na kom leži krivda, da se ta proračun pri nas avtomatično od leta do leta predpisuje in da ni na merodajnih upravnih mestih prav nobene iniciativnosti v tem oziru, nimamo tudi tu interesa raziskavati krivde. Eno pa je gotovo, da s tem naši obrti ni prav nič pomagano. Vsi potni stroški obrtnopospeSevalnega urada znašajo 20.000 K. S tem pač
ni mogoče niti proučiti položaja naših obstoječih obrtov, pregledati njih delavnice in jim dati nasvete za tehnični napredek. Za pospeševanje o-brta je najvažnejše razen osebnega stika in potovanja, publicistično delovanje med obrtništvom. V ta namen sploh ni preliminiran niti vinar. Toda kako naj se vpliva na obrtnika, kakor a strokovnimi razpravami in gospodarskimi publikacijami, ki bi nudile praktičnemu obrtniku vse informacije, ki jih on v življenju potrebuje, bodisi glede tehničnega napredka, glede novih načinov produkcije,' moderniziranja obratov, uporabe novih obratnih sredstev in pospeševanja trgovskih zvez.
Pri trgovskih šolah sta dve točki med stalnimi pozicijami, ki zaslužita, da jih omenimo. Namreč kredit za strokovne knjižnice 25.000 K in kredit za ekskurzije učencev 3.000 K. — Strokovne knjižnice naše trgovske šole sploh nimajo, da bi se mogel dijak izven predavanja učitelja samostojno za nekaj zanimati in poglobiti znanje v nekaterih predmetih. Letošnji knjižnični kredit je zelo skromen, vendar smo zadovoljni tudi s tem začetkom. Toda z zneskom 3.000 kron se da prirediti k večjemu ena ekskurzija z enim letnikom. S tem cilj ni dosežen. Kavno v ekskurzijah leži glavno težišče moderne vzgoje, da se dijakom pokažejo obrati, tovarne, delavnice, da imajo priliko videti mehanizem delitve dela, vse faze produkcije in organizacijo uprave.
Enako je z kreditom za ekskurzije na obrtnih šolah, kjer je prelimi-niranih 5.000 K. Kaj naj ogledajo za ta denar dijaki naših srednjih tehničnih in obrtnih šol? In vendar bi moral vsak absolvent vsaj poznati Falo, Jesenice, Guštanj, Ruše, Celje, Trbovlje in Hrastnik. En vsakomesečen izlet je morda za praktičen polet dijaka važnejši kot celomesečna siva teorija.
Državna podpora nedržavnim šolam, tečajem ter strokovnonadaljeval-nim in gospodinjskim šolam je pro-računana na 300.000 K. Kolika je ta svota pri današnjih potrebah bo jasno, ako povemo, da znaša primanjkljaj za vzdrževanje nadaljevalnih šol že samo za mesto Ljubljano 290 tisoč kron. Kje pa so vse druge mno-gobrojne nadaljevalne šole širom Slovenije? Pri tej državni subvenciji je nemogoče napredovati v tem oziru.
Zato nam je nepojmljivo, da je za Srbijo v ta nimen za moške obrtne šole proračunanih honorarjev
1,600.000	dinarjev ali 6.4 milj. kron in za ženske pa 900.000 dinarjev ali 3.6 milj. kron, torej knpno ravno 10 milijonov kron.
Za tečaje je tam 60.000 dinarjev na razpolago in za upravne stroške moških in ženskih nadaljevalnih šol je razen gornje svote še 550.000 dinarjev preliminiranih za pisarniške stroške, za zbirke, učila in pomoč siromašnim občinam za vzdrževanje šol.
Celi javnosti je znano, kakšna revščina je pri nas s financami nadaljevalnih šol, znane so rezolucije vseh obrtnih organizacij in društev, da se naj tudi pri nas podržavijo nadaljevalne šole in če je kdaj prilika in če je kdaj dolžnost naših poslancev, je
sedaj pri proračunu, da izpregovorijo pozitivno besedo za naše obrtništvo.
Kot novum je za Slovenijo določenih 250.000 K za štipendije dijakom visokih, srednjih, trgovskih, o-brtniških in vajeniških šol, kakor tudi za podpore društvom in zavodom. Manjka pa pri nas v proračuna izredno važen kredit za pošiljanje obrtnikov v svrho izpopolnitve strokovne izobrazbe v inozemstvo, kakor ga ima na primer Bosna predvidenega. Ti krediti so izredne važnosti za neposreden razvoj in sistematično dopolnitev naših obrtov. V interesu stvari zahtevamo, da se Člani finančnega odbora zavzamejo in izposlujejo tozadeven kredit tudi za Slovenijo.
Za dolžnost smatramo opozoriti naše gospodarske kroge in njih naraščaj na še posebne kredite ministrstva za napredek trgovine, industrije in obrti.
Ministrstvo preliminira razen zgoraj naštetih svot še podporo penzij-skemu zakladu srbskih trgovskih pomočnikov 15.000 dinarjev, za tiskanje in honoriranje trgovsk. učnih knjig in pospeševanje trgovske izobrazbe
5.000 din., za nabiranje gradiva za trgovske pogodbe 40.000 din., tiskanje statistike 15.000 din. in za tiskanje trgovskih brošur 5.000 din.
Za podpiranje industrije v celi državi je proračunanih za strokovne dnevne šole pri privatnih in državnih delavnicah 500.000 din. ali 2 milijona kron, za pospeševanje tujskega prometa 200.000 din., za anketo in tiskanje poročila o stanju obrti in industrije v celi državi 50.000 din.
Za pospeševanje obrti je prora-čunano 265.000 din. ali 1 milijon 60 tisoč kron in sicer:
a) za vzdrževanje obrtniške zbornice 15.000 din;
b) za obrtniški penzijski sklad
50.000 din.;
c) za podporo obrtnikom za potovanja v inozemstvo v svrho izpopolnitve v obrtih 50.000 din.;
d) za podporo kurzistom mojstrskih tečajev za izpopolnitev v obrti
50.000 din.;
e) za odpošiljanje najboljših absolventov nižjih obrtnih šol za obrtno izobrazbo 50.000 din.;
f) za pospeševanje industrijsko-obrtnega napredka potom tiska 30 tisoč dinarjev;
g) za podporo »Privredniku« in »Radišie 20.000 dinarjev.
Naloga naših strokovnih obrtnih organizacij in posebno pa Zvez obrtnih zadrug je, da posvetijo razdelitvi teh kreditov najstrožjo pažnjo, da bo naša slovenska trgovina, industrija in obrt paritetno participirala na teh svotah.
Iz navedenih številk je razvidno, da v našem proračunu še ni nobene sistematike in so vsled tega izdatki neenakomerno porazdeljeni na pokrajine, oblasti in zavode. Prva naloga bo, da se že pri letošnji debati te razlike izravna. Mi smo sprožili to javno zahtevo našega obrtništva Ln se pri tem popolnoma gospodarskemu vprašanju izrecno zavarujemo proti vsaki kakršnikoli politični insi-milaciji. Pripominjamo le, da je brezpogojno vpoštevanje naše zahteve potrebno, ker bi se posledice drugače lahko tudi politično maščevale.
ie enfirat brona ln dinar.
Predstavništvo, ali kakor smo to poprej imenovali državni zbor, se je zopet sestal v Beogradu. V seji dne 10. t. m. kritizirala sta govornika Jovan Gjonovic in Joca Jovanovič dosedanjo taktiko in delovanje notranjega in vnanjega ministrstva ter dokazovala neuspehe in kvaro nepravilnega razumevanja in postopanja državnikov, kar škoduje državi ne le na ugledu, temveč tudi materielno. Pod lupo pa bo treba vzeti posebno delovanje finančnega ministra ter dokazati, kako pogubno je tega ministrstva dostikrat premalo premišljeno poseganje v gospodarski razvi-tek države ne glede na to, ali dona-ša državi kak hasek ali nasprotno ogromne izgube. Da take premalo predelane in raziskane naredbe finančno gospodarskega značaja, katere niso vsestransko preračunane na konečni efekt in rezultat, ne uplivajo ugodno na razpoloženje naroda, je ob sebi razumno. Jedna takih hib, ki je omrzela Beograd med Hrvati in Slovenci, je gotovo v prvi vrsti nepremišljeno vpeljana relacija oziroma zamena krone nasproti dinarju.
Kake posledice pa bo to dejanje imelo za prihodnost med Prečani, ako predstavništvo ne ukrene nekaj pa-metnejega, je težko reči.
Finančno ministrstvo je ukrenilo in preskrbelo vse potrebno, da bi Prečani sploh ne opazili, kdaj so prišli ob vrednost svojega premoženja in da bi nakane te zamenjave, ki je prinesla državi milijardske izgube na narodnem premoženju, prešla v meso in kri brez vsakega odpora in ugovora, ker računa s tem, da v sedanjem predstavništvu ne bo mož, ki bi to finančno gospodarsko nesrečo zadostno razjasnili in utemeljili ter šli preko vsega na dnevni red. Prt vsem tem pa pazljivega motrilca gospodarskega življenja v Jugoslaviji preseneča mir, s katerim se pripravlja, kakor vse kaže, tudi na zunaj definitivna uvedba dinarja kot izključno oficielne vrednotne jedinice za celo kraljevino. — Pri javnih uradih in blagajnah najprej in nato nedvoj-beno v privatnem prometu, ali vsaj pri zavodih, ki morajo javno polagati račune. Tim izgine s pozorišča zadeva, ki je vzbujala svoječasno toliko hrupa. Določilo se je razmerje med din. in krono z 1 :4, čemur so se brez razlike politič. naziranja odločno upirali vsi krogi najvažnejših delov nove države, t. j. v bivših avstroogrskih pokrajinah. No, vsi še tako utemeljeni protidokazi izdali niso nič, vlada je ostala nepremično na zavzetem stališču relacije 1 :4, označivši jo kot je-dino možno, kljub neizmerni, ne več popravljivi škodi, povzročeni pokrajinam, ki so največjega pomena za zopetno vzpostavitev gospodarskega življenja in katere so zelo trpele mej vojno in na posledicah poznejega razsula. — Le nekaterim posameznikom je to hasnilo, širši krogi pa niso imeli nikake koristi; dinarju je bilo malo pomagano, a splošnost je morala to drago plačati, ker v vsej državi je nastopila velika draginja in cene so se »vrejevale« tim, da so se su-kcesivno počvetorile tako, da je stopil na mesto krone dinar, kot nova penezna jedinica.
Da-li je takratnim in današnjim mogotcem zdaj jasno, kako prav so uneii tedaj taKozvani »vsevedeži« in da bi imela uanes naša krona, katero so tako kruto preganjali brez povoda in bolj radi trme nego iz prepričanja, vsaj oni tečaj, katerega ima ainar.
Koliko vtemeljenih pritožb so povzročile one naredbe, koliko narodnega imetja je šlo v izgubo brez nikakega haskal Neizprosno se približuje češkoslovaški sokol dinarju, katerega je tudi prekosil, a mej tem čujemo klice, naj se dinar stabilizira! Bodi to opomin in svarilo onim, ki uveljavljajo pri reševanju državno-fi-nancielnili in narodno-gospodarskili vprašanj gesla mesto potrebne objektivnosti in ki ne vpoštevajo dokazov, nasprotujočih njihovim domišljijam.
Tako vidimo, da se ne more ustaliti in še manj zboljšati menični tečaj na prirodnih zakladih bogate dežele z razvitim poljedeljstvom in gozdarstvom ter vsemi drugimi potrebnimi naravnimi proizvodi, samo radi pogrešene organizacije denarne politike in bednega stanja saobračaja. Kajti čudno in istotako značilno je, da tej postopnej razvrednostitvi jugoslovanske valute ni povod ne inflacija ne pasivnoost trgovske bilance. V kolikor se tiče množine krožečih bankovcev, zadostuje sklicevanje na Češkoslovaško, kjer je v novembru kolovalo blizu 11 milijard č. kron, a pri nas v istem času 4V2 milijard dinarjev. Istotako se je znatno zboljšala, kakor kaže zadnja objava, trgovska bilanca Jugoslavije, kar bi moglo utemeljevati le zboljšanje, a ne poslabšanje meničnega kurza.
S praznimi modrovanji se tedaj neprestano slabšanje meničnih tečajev ne da odstraniti; vdejstvujejo se tu gotovo drugi vplivi, nego v ostalih deželah s slabo valuto, zbog česar se gotovo ne motimo, če obdolžujemo devalvacije valute denarno in slabo gospodarsko politiko, menjajočih se vlad.	v	D.	H.
(Konec prih.)
Kaj je prepovedano uvažati v Italijo.
Ker so se v zadnjem času Izdale s strani italijanske vlade različne naredbe, glasom katerih se je prepoved uvoza za nekatere predmete deloma ukinila, deloma se je dala carinarnicam ob meji pravica, da smejo uvoz nekaterih predmetov v Italijo dovoliti v lastnem delokrogu oziroma se je carinarnicam ta pravica odvzela, je postalo še precej nejasno, kaj je sploh prepovedano uvažati v Italijo in zato se nam zdi potrebno, da navedemo v sledečem vse predmete, kojih uvoz v Italijo je prepovedan :
Vino, vermut, konjak in likerl. Za liker se smatra žganje in spiriti vobče, preparirani s sladkorjem ali aromatičnimi dodatki, kakor tudi sadni soki z alkoholom. Parfemi in parfemirano milo. Eksplozivni predmeti, med katere se ne štejejo zažigalne niti rudokopov, kojih uvoz je prost. Čipke, tuli Ir tkanine s vezeninami iz platna, bombaža, volne In svile. V to skupino spadajo razun navedenih tkanih izdelkov tudi še izdelki, ki so tem slični in kateri so naveden! v carinski tarifi (čipke, preme, trese, obribkl iz sukanca), kakor tudi Sešiti i red neti, ki obstoje po večini iz gori Imenovanih predmetov. Izključeni so predmeti iz drugh tkanin, ki so le okrašeni z gori imenovanimi vezeninami. Preproge iz volne, h kojim se prištevajo tudi preproge za pod iz vsakega tkanega blaga, z izjemo onih, ki vsebujejo več nego 12 od sto svile, mešane z volno, žimo in dlako. Pohištvo, okviri, drobnine in igrače Iz less. (Izjema: Navadno pohištvo in deli pohištva iz navadnega lesa, pete in kopita, podstavki za železne blagajne, palice za dežnike, leseni križi, zaboji za namizne In stenske ure.) Izdelki iz papirja in kartona. Niso pa prepovedani: pisemski ovoji, zvitki za cigarete, vretenca za niti in tkanine, papirnate vreče, (izvzete so vreče iz slame in iz barvanega papirja), izdelki iz kartona, določeni za industrijsko uporabo, karto-nažni izdelki potrebni pri izdelovanju čevljev, izdelki iz steklenega papirja.
Obveznice 'm zadolžnice Izdsne od bivše Avstro- Ogrske monarhije.
Izdelki iz kožuhovine. Puške, pištole in samokresi. Polizdelano in izdelano zlato, kakor tudi dragulje. Izdelki In nakiti iz srebra. Zlate ure. Avto-mobilni vozovi. Biseri, žveplo, izdelki iz stekla, brušeni, rezani, pozlačeni in posrebreni. »Kot brušene, rezane, pozlačene in posrebrnjene steklene predmete« se razume ssmo one izdelke iz stekla, ki imajo te taksativno naštete dodatke; prost je tedaj uvor predmetov iz barvanega stekla ali kako drugače navadno okrašenega. Uvažati se sme:stekla za lampe na petrolej in plin, tudi z tovarn, znamko ali imenom prepodajalca, naj si bodo te označbe izdelane na poljubni način; uvažati se sme nadalje čaše, steklenice in slične izdelke za domačo uporabo tudi če so nabrušeni ali oglajeni na robu in na dnu, toda ne smejo biti izdolbljeni; stekleni predmeti za laboratorije, tudi uko so fini in izdolbljeni, sifoni tudi z imenom prodajalca, optični predmeti iz krisUla za svetilnike. —
Banane in drugo sveže sadje (tudi grozdje); dovtljene so pa sveže oljke. Posušeno grozdje. Peresa za okraske, surova in izdelana. Izdelani klobuki. Izdelki iz koral, slonove kosti, biserne matice, želvne črepinje, rogov in parkljev ; dovoljen je pa uvo? somovih kosti, izdelanih ročajev in palic za dežnike. Drobnine, (vključene so tudi igrače) in že natiskani kinematografični trakovi. Dovoljen je pa uvoz: pisalnih in risalnih peres, zabojev z zbirkami barv, čopičev in drugih potrebščin za slikanje; kite iz las, občutljivi filmi za slikanje, ter še ne uporabljeni filmi za kinematografe. Carinarnice smejo dovoliti zopetni uvoz natiskanih filmov proti začasno izdani izvozni boleti. Nadalje je tudi dovoljen uvoz gumbnic ter gumbov za črevlje, ročajev in palic za dežnike, automat. gumbov za obleke, mlinov za kavo, križev in svetih podobic iz navadnega metala, priprav za izdelovanje masla za domačo uporabo, glav za igrače.
Klavirji, okinčani klobuki za dame, umetne cvetlice in pihalke. Prepovedan je nadalje uvoz sledečih pridelkov: Kave; dovoljen je pa uvoz kave za trgovino proti predložitvi potrdila s6 strani Konzorcija za kavo, dovoljeni so tudi poštni zavoji s kavo in male količine za domačo uporabo. Ne sme se nadalje uvažati sladkor, tobak (dovoljen je le uvoz izdelanega tobaka za osebno uporabo v količinah do 4 kg). Saharina, vžigalice; prepovedi uvoza so podvrženi tudi: 1. vžigalne priprave vsake vrsts, ki bi zamogle nadomestiti uporabo vžigalic, kakor tudi kresilni kamni, potrebni pri teh pripravah; 2. vsi predmeti, ki bi zamogli nadomestiti vžigalne priprave in kresilne kamne. Prepovedan je tudi uvoz mesa, slanega ali v škatljah (ne pa Špeha), igralne karte, riž in krompir.
Uvoz krompirja se ni prepovedal iz ekonomičnih ozirov, ampak prepovedal se je, da se s tem zabrani razširitev rastlinskih bolezni.
Davčna revizija.
Ker je 1. 1921. že minulo, je treba sedaj revidirati poslovne knjige. Posebno važen je tudi davčni konto. Revizijo otežkočuje okolnost, da po finančnem zakonu za leto 1921 (Uradni list, št. 90/240, z dne 2. 8. 1921), davčne stranke ne dobivajo več davčnih plačilnih nalogov. Vendar je pa revizija možna, ako stranka vloži prošnjo za izpiske iz davčne kontne knjige in sicer pri onih davčnih uradih, kjer ima svoje bivališče, obrato-vališče, sedež itd. Pravzaprav bi L^o najbolje, ako bi stranka vložila teko prošnjo pri vseh onih davčnih uradih, kjer ima davčna vplačila in predpise. Ker je pa vsako tako prošnjo kolekovati s 5 dinarji, naj se zaprosi za izpiske iz kontnih knjig le pri onih davčnih uradih, kjer ima stranka večje davčne predpise in vplačila.
Na zgoraj omenjene prošnje dobi stranka na posebni tiskovini po-drbnejša pojasnila o davčnih predpisih in o davčnih vplačilih oziroma odpisih.
Davčni urad izkaže najpreje o-bremenitve za pretečeno leto.
Obremenitve sestoje iz davčnih zaostankov, ki se izkažejo komulativ-no. Nato slede tekoči davčni predpisi na zemljarini, hišni razredarini in najroarini, občni in posebni pridobni-ni, rentnini, dohodnini in plačarini, na vojnem davku, na davku na tan-tijeme, na invalidskem davku, davku na poslovni promet, dalje na evidenčnih pristojbinah, na izvršilnih pristojbinah in na zamudnih obrestih.
Skupna s vola teh predpisov da višino davčne obremenitve za 1. 1921. Davčni predpisi se izkažejo večinoma
o	definitivni višini. Isto velja tudi za avtonomne doklade.
Ako pa državni davki in avtonomne doklade do konca 1. 1921. še niso bile davčnemu uradu naznanjene, tedaj jih pa predpiše provizorično v višini predpisa za predidoče davčno leto. Tako določa zakon z dne 9. 3. 1870, drž. zak. št. 23.
Nadalje izkazuje davčni urad razbremenitve. Dotični odstavek izpisku Iz kontnih knjig sestoji iz:
a) preplačil, izvirajočih iz pred-idočega leta;
b) davčnih vplačil;
c) davčnih odpisov.
Za podrobnosti o davčnih vplačilih in odpisih ima izpisek iz kontne knjige še posebni opredelek. Davčni urad razkaže tu: člen in št. vknjižbe, dan in mesec vplačila, oziroma pri odpisih dan, mesec in številko dotič-ne naredbe, dalje znesek vplačila odnosno odpisa in prejemno potrdilo. Saldo med obremenitvami in razbremenitvami daje davčni zaostanek, ki obstoja koncem leta 1921.
Revizijo davčnih predpisov bi zelo olajšalo, ako bi se državni davčni predpisi razkazovali posebej, dalje ločeno še državne in avtonomne doklade. Sicer pa stranka lahko prosi davčni urad, da opredeli davč. predpise na ravnokar navedeni način. — Vsekako bi bilo najprikladneje, ako bi se uradno izdale zadevne tiskovine, ki bi vsebovale davčne kolone. Ker nimamo več davčnih plačilnih nalogov, bi bilo nadalje umestno, da se v izpiskih na kak način pojasni, ali gre pri davčnih predpisih za definitivne predpise ali za predpise po višini zadnjega davčnega definitivnega predpisa.
Mi bi konečno interesentom nujno svetovali, da zaprosijo za take izpiske. Kdor tega ne stori, mora zgubiti v najkrajšem času vsako orijen-tacijo v višini davkov in o davčnih vplačilih, ki mu jih je izvršiti dne 1. II., 1. V., 1. VIII. in 1. XI. vsa-cega leta.	M.
Organizacija trgovske pisarne.
Naročila.
Kdor ima daljšo dobo trgovskega življenja za seboj, ve, kako velike iz-premembe so se izvršile v trgovskem poslovanju zadnja leta. Še pred petnajstimi leti je bila organizacija trgovske pisarne v primeri z danes jako preprosta. Spomnimo se samo na kopiranje trgovskih dopisov, na vpisovanje naročil v naročilne knjige, na pomanjkljivo knjigovodstvo itd. Vri-njale so se napake, katere se niso nikoli našle, če nisi imel opravka z poštenim odjemalcem, ali če ni bila napaka v njegovo škodo. Iz lastne izkušnje vem, da je neki trgovec tudi V-o dvakrat in v enem slučaju celo trikrat plačal en račun!
Zelo smo napredovali in so se razmere jako izboljšale. Delati pa moramo na to, da izginejo zadnji zastan-ki zastarelosti vsepovsod in bo imel tudi mali trgovec lepo urejeno in kontrolirajoče poslovanje.
V	vsakem gospodarskem obratu so naročila najbolj važna. Naročnik naj napiše svoje naročilo natančno in sioer naj navede natančno količino, vrsto in kakovost blaga. Ne olajšuj si dela z opombo »kakor imel«. Ta o-pomba je jako priljubljena pri mokarjih. Predmete piši snega pod drugega, ne tekoče. Varčevati se mora povsod, le pri poštnini za naročila ne varčuj, zato piši daljše naročilo le v pismu, ne na dopisnici. V naročilu navedi tudi čas in način odpreme. Ako
si se pogodil za ceno, navedi tudi to. Naročuj pravočasno, da ne ostaneš brez blaga in ne bodo odhajali iz tvoje prodajalne kupci praznih rok.
Odprema se naj ne vrši na podlagi originalnega naročila, nego se naj vsako naročilo prepiše na naro-čilni list.
Pred kakimi 18 leti je v Ljubljani uvedla naročilne liste tvrdka Ivan Jelačin, za njo tvrdka Šarabon. Pri teh dveh je šlo gladko. Sledile so njima potem razne druge tvrdke. Težko je šlo pri neki veliki tvrdki. Njen lastnik je imel velike pomisleke proti samičnim listom ter je konečno dal delati take liste, ali morali so biti v vezani knjigi, iz katere so se potem trgali in delati se je morala kopija. Iz lastne večletne izkušnje pa vem, da se ni nikoli izgubil noben naro-čilni list. Skladišče jih je dobivalo v brzovezniku in jih je tako tudi vračalo.
Vsak naročilni list imej tekočo številko. Na njem mora biti natančno napisan naslov naročnika, bivališče, železniška postaja, čas in način odpreme, da ima skladiščnik pred seboj vse podatke in mu ni reba letati v pisarno po nje.
Na levi polovici naročilnega lista se napiše naročilo, kakor ga je napravil naročnik. Desna polovica naročilnega lista ima stolpec, v katerega mora zapisovati skladiščnik množino odposlanega blaga, potem je stolpec za ceno in pa stolpec za vrednost.
Skladiščnik mora v posebni stolpec znova vpisovati množino blaga, ker je tako primoran kontrolirati od-pošiljatev, vidi sam takoj, če kaj ni odposlal ali zapisal in tudi se lažje najdejo napake.
Ko pride naročilni list iz skladišča, se vpišejo cene, fakturistinja naredi račun in obenem s pomočjo podloženega indigo-papirja tudi odtis računa. Eden računa na iiaročilnem listu, fakturistinja pa na računu, vsak za sebe in potem primerjata.
Tudi račun imej tekočo številko. Na računu se zabeleži tekoča številka naročilnega lista, v naročilnem listu pa številka računa.
V	dnevnik se vpisuje na podlagi naročilnega lista, v saldokonti pa na podlagi kopije računa. Vknjiževanje na podlagi različnih dokumentov Be vrši radi kontrole. Naročilni listi se zlagajo po tekočih številkah in zvežejo po 500 skupaj, kopije računov pa pridejo v mape naročnikov. Na ta način je dana lepa kontrola, če so prišli vsi naročilni listi iz skladišča in če so tudi vsi zaračunani. Vrhutega imamo statistične podatke. Statistika se v trgovskih podjetjih vse premalo upošteva in ceni, čeravno je velike važnosti in dobro vzpodbujevalno sredstvo.
S zlaganjem računskih odtisov v mapo imamo ves materijal enega od-jemalca skupaj in z mapo lahko kontroliramo saldokonti.
PRISTOJBENIK za taksno, sodno in poštno tarifo (204 strani), j« isšel in »e ga dobi ozir. naroči pri izdajatelja dr. Ivan Černetu, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva eeeta 6. Cena 12 IHn., po pošti kot priporočena tiskovina Din. 13.50.
r;«".—	—	--------- —
Izvoz in uvoz.
Irvos sira ta Italije. Italijanski finančni minister je odredil sledeče izjeme glede izvoza sira, ki je vobče zabra-njen. 1. Ministrstvo ima pravico, da dovoli izvoz določene količine gotovih vrst sira. Dovoljenja bo izdajalo ministrstvo financ onim tvrdkam, koje bo predlagalo generalno ravnateljstvo za aprovizacijo. 2. Samo carinarnice v Sardiniji imajo pravico dovoljevati izvoz gotovega kontingenta ovčjega sira. 3. Ministrstvo sme dovoliti izvoz celega kontingenta ovčjega sira. Dovoljenje daje ministrstvo financ samo Zadrugi za izdelovanje ovčjega sira.
narodno Sospodtmke zadeve.
Trgovina.
Naše tvornice sladkorja so povišale
eeue. Naše tvornice sladkorja so ponov-
no povišale svoje prodajne cene. Sedaj stane: kristalni sladkor 50 K, sladkor v glavah 55- 55.50 K, v kockah 60 K 1 kg pri nakupu celega vagona. Ako se kupi samo pol vagona, se povišajo te cene »a 50 vinarjev pri 1 kg. Ako se kupi manj nego 50 meterskih stotov, a najmanj 10, se povišajo cene za 1 K pri 1 kg.
Podaljšanje trgovske pogodbe > Avstrijo. Ker še ni sklenjena nova trgovinska pogodba z Avstrijo, je trgovinski minister zahteval od narodne skupščine pooblastila, da se dosedanja trgovinska pogodba z Avstrijo, ki poteče dne 31. t m., podaljša za mesec dni. Na podlagi proračunske dvanajstine je bila trgovinska pogodba z Avstrijo že podaljšana od 1. do 31. januarja 1923.
Dinarski računi ta poštno ravnateljstvo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja, da bo sprejemalo račune od svojih dobaviteljev, trgovskih tvrdk, ortnikov ter račune za porabo električnega toka in plina odslej samo v dinarski veljavi, ker jih mora tudi računovodstvo vknjiievati v tej veljavi
Trgovski odnošaji med Japonske in Ameriko. Trgovina med Zedinjenimi državami in Japonsko cvete kakor Še nikdar prej. Pred vojno je odpadlo 42 odstotkov amerikanske trgovine z Azijo na Japonsko, od januarja 1919 je odpadlo dve petini in od septembra 1921 polovica. Uvoz Japonske iz Zedinjenih držav je rapidno narastel, od 44,000.000 dolarjev v letu 1911 je poskočil na 877.000.000 dolarjev v letu 1920.
Industrija.
Nove tvorniee, V Novem Sadu nameravajo osnovati novo tvornieo tkanin in tvomico vžigalic.
Dviganje čehoslovaške industrije. -
Cehoelovaška industrija je v zadnjih treh letih zelo oživela. Tekom leta 1921 se je osnovalo 110 podjetij s skupnim kapitalom 748 milijonov kron. Po osvoboje-nju se je ustanovilo na Češkem 300 delniških družb, s kapitalom 1780 milijonov kron. Trgovinska bilanca za leto 1921 je aktivna. Zbližanje Cehoslovaške s sosedi opravičuje trdno zaupanje, da bo po ureditvi cen za premog in koks za-mogla čehoslovaška industrija z uspehom konkurirati na svetovnem tržišču.
Industrija gumija v Italiji. Po vojni Je začela industrija gumija v Italiji brzo napredovati. Uvoz surovega materijala je znašal v preteklem letu okoli 65 milijonov lir, a izvoz gumijevih surovin je bil jako neznaten. Glavni izvoz obstoji v izdelanih gumijevih obročih za avtomobile in gutaperhi. Letošnji uvoz je prekoračil uvoz preteklega leta. Uvoz imenovanega gumija se vrši ponajveč iz Anglije, Francije in Zedinjenih držav. Pred vojno je to blago dobavljala Italiji največ Nemčija, a sedaj znaša uvoz iz Nemčije v Italijo le 20% vsega uvoza.
Svetovna produkcija jekla. Vsi ame-kanski listi prinašajo komentarje k nenavadni ugotovitvi, da je produkcija jekla v letu 1921 najnižja izmed zadnjih 10 let, znašala je samo 35,960.000 velikih ton, medtem ko je produkcija jekla v letu 1920 znašala 60,136.000 velikih ton, a v letu 1913 : 76,694.000. Radi stavk rudarjev je prišla Anglija z drugega mesta, katerega je zavzemala v svetovni produkciji jekla na četrto mesto. Na prvem mestu so sedaj kakor so bile vedno Zedinjene države, njim sledi koj na drugem mestu Nemčija, a na tretjem Francija. Izvozne številke petero naj-glavnejših držav t. j. Zedinjenih držav, Nemčije, Francije, Anglije in Belgije so znašale v letu 1921: 8,095.000 velikih ton, a 11,750.000 v letu 1920 in 15.883.000 leta 1913. V teh suhih številkah se zrcali sedanja svetovna gospodarska kriza.
Produkcija premoga na Angleškem. Uradno se javlja, da se je produkcija premoga na Angleškem večala tekom meseca novembra 1921 iz tedna v teden. Prvi teden meseca novembra se je proizvodih) 4,182.400 ton, drugi teden istega meseca 4,372.500 ton, tretji teden 4 milijone 646.300 ton, a četrti teden 4 milijone 673.600 ton premoga. Zadnji teden meseca novembra 1920 se je proizvodilo 5.176.500 ton.
Obrt,
Tečaj za keramično slikanje. Z:t
razvoj keramične industrije v Sloveniji so dani vsi predpogoji. Primanjkuje pa tehničnih moči. Ker v naši državi še nimamo posebnih keramičnih šol, keramična obrt je pa vendar zelo razširjena.
?• G © v s
četudi še na najprimitivnejši stopnji, se je odločil urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, da priredi po svojem strokovnem učitelju tekom leta več v kera mično stroko spadajočih tečajev. Koncem leta 1921 je priredil za lončarje, ki so ponajveč zaposleni v domači obrti, splošen keramični tečaj, na katerem so Be obiskovalci seznanili z napredkom keramične industrije ter se jim je pokazalo vse napake v njihovem obratovanju. V kratkem namerava prirediti spe-cijalen tečaj za keramično slikanje na majoliki in porcelanu. Tečaja se lahko udeleži vsakdo, ki se zanima za tozadevno slikanje ter ima že predizobrazbo v risanju in slikanju. Interesenti naj ustmeno ali pismeno priglasijo svojo udeležbo uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št 22.
Denarstvo.
Usoda zagrebške borz«. Povodom
vesti, da bo zagrebška borza v kratkem uradno zatvorjena, je podal finančni minister Kumanudi na tozadevno vprašanje novinarjem izjavo, da se v njegovem ministrstvu res bavijo z mislijo, borzo začasno zapreti, ker so dani zanesljivi dokazi, da posreduje zagrebška borza ogromne, neredne bančne špekulacije, ki v prvi vrsti onemogočajo trajno o-zdravljenje naše valute. Do daneB še ni padla delinitivna odločitev in je možno, da bo poskusila vlada še kako drugo odločno sredstvo za omejitev borzne špekulacije
Češka banka v Budapešti. — Kakor poročajo >Lidove Noviny«, se je o-snovala v Pešti tranzitna banka s čeho-slovaškim kapitalom v znesku 50 milijonov čehoslovaških kron. Banka ima namen, da financira podjetja, ki so v stiku z donavsko parobrodarsko družbo.
Denarne pošiljatve za Rusijo. Finančni komisarijat trgovinske ruske delegacije v Nemčiji poroča, da bo sprejemal, do definitivne določitve s strani ruske državne banke navadna in tele-grafična denarna nakazila po sledečih kurzih: 1 fund sterlin 700.000 rubljev,
1	dolar 167.000 rubljev in 1 nemška marka 900 rubljev.
Izmenjava bankovcev na Poljskem. Generalni konzulat Poljski v Zagrebu razglaša, da je > Zavod za izdavanje nov-čanic R. P. v Varšavi sklenil, da vzame iz prometa svoje novčanice I. emisije in sicer:	1. novčanice po 100 poljskih
mark z datumom z dne 15. februarja 1919 (sive barve); 2. novčanice po 500 poljskih mark z datumom z dne 15. januarja 1919; 3. novčanice po 1000 poljskih mark z datumom z dne 17. maja 1919 (sive barve). Imenovane novčanice prenehajo biti plačilno sredstvo s 15. decembrom 1921. Zavod za izdavanje novčanic Poljske republike in vsi njegovi oddelki bodo do 15. januarja 1922 leta izmenjavali gori označene novčanice za novčanice nove emisije. Po preteku tega roka izgubijo imenovane novčanice svojo vrednost. Vrednost omenjenih novčanic, poslanih iz inozemstva v svrho izmenjave, se bo poslala v inozemstvo v gotovini samo tedaj, ako lastnik novčanic predloži zavodu za izdavanje novčanic P. R. dokaz, da so bile predmetne novčanice izvožene v ino-stranstvo zakonitim potom, t. j. z dovoljenjem pristoj. oblasti. Zavod za izdavanje novčanic P. R. je pripravljen sprejemati, z ozirom na interes inozemskih lastnikov poljskih novčanic, od tvrdk in privatnih oseb vpoelane novčanice kot vložke na obrestni račun, ako se klijent zaveže pustiti predmetni iznos na računu nekoliko mesecev. Minimalna svota, katero' je mogoče vložiti na obrestni račun znaša 100.000 (sto tisoč) poljskih mark. Obresti znašajo: pri vlogah na 4-mesečni rok 4%%, pri vlogah na 6-meeečni rok 5%, pri vlogah na 12-me-sečni rok 6%. V slučaju, da se novčanice vpošljejo direktno zavodu za izdavanje novčanic P. R. (Poljsku kraievu kesu Požyezkowu) v Varšavi, naj priloži klijent konsignacijo, ki vsebuje serije in številke poslanih novčanic v svrho ugotovitve ponarejanja.
Čerina.
Izvorna izpričevala. Radi pravilno uporabe razpisa C. br. 64.462 z dne 3. novembra 1912 izdaja generalna direkcija carin sledeče navodilo:	V	zmislu
razpisa C. br. 2445/1919 je dogovorjena uporaba pogodbene (minimalne) carin -
Rke tarife na podlagi izvornega izpričevala, v katerem krajevne oblasti potrjujejo, da je predmetno blago iz ugovome države. Ce pa iz<lajajo taka izvorna izpričevala krajevne oblasti v neugovornih državah in potrjujejo da je predmetno blago iz ugovorne države, se carini blago brez ozira na izvorno izpričevalo po maksimalni carinski tarifi.
Poljski generalni komulat razglaša.
V	zmislu § 16, naredbe ministrstva financ R. P. z dne 13. decembra 1920. leta, ki se tiče carinskega postopanja, morajo biti priloženi k vsaki carinski deklaraciji trgovska spričevala (fakture, trgovski računi, prvotne izjave), v katerih mora biti tudi navedena vrednost blaga. Z ozirom na ta predpis in na ve-veliko važnost takih podatkov za trgovinsko - etatistične svrhe, je neobhodno potrebno, da se inozemski izvozniki ravnajo po poljskih carinskih zakonih, ter da priključujejo k svojim pošiljkam, določenim za Poljsko, predpisana trgovska spričevala, ki odgovarjajo carinskim zahtevam. To bo v njihovo korist, ker bo bo tako odpravljalo blago brez odlaganja, in ne da bi se moralo nepotrebno dopisovati in se pri carinskih uradih ne bo pobirala 10% pristojbina (akcidenci-ja) za netočne izjave, ki znašajo pri današnjih vplačilih tupatam zelo visoke svote.
Promet.
Redni promet na progah kr. državnih železnic. Inšpektorat državnih železnic objavlja: Z 18. januarjem 1922., se otvori na progah kr. državne železnice zopet redni promet v istem obsegu, kot pred omejitvijo dne 8. t. m.
Prometne omejitve. Sprejemanje in odpošiljanje drv za vse postaje in proge direkcije Zagreb ter preko njenih prog je do nadaljnega ukinjeno. Pošiljke, ki so bile sprejete do vključno 16. t. m. iztečejo. Kljub temu je dovoljeno sprejemati in odpošiljati surove in obdelane kože. Sprejemanje in odpošiljanje moke In sveže koruze v vozovnih nakladih za postaje zagrebške direkcije je do nadaljnega ukinjeno, izvzete so pošiljke za postaje na progah Leskovac—Bakar, Ogu-lin—Gospič, Zagreb — Varaždin — Čakovec, Čakovec — Dolnja Lendava in vse proge, ki se od teh odcepijo, za postaje v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji preko Bosanskega Broda. Opozarjamo, da je blagovni promet v področju inšpektorata drž. žel. v Ljubljani popolnoma neomejen. — Dirikcija državnih železnic v Trstu poroča, da je sprejemanje robe za postajo Roma — Termini od 18. do 25. t. m. ukinjeno. Ker je sprejemanje sporovozne robe v vozovnih nakladih za Italijo preko Rakeka že itak ustavljeno, se ukinja sprejemanje robe za imenovano postajo do 25. t. m. tudi preko drugih prehodnih postaj.
Uvedba selske dostave pri poštnem uradu Smarje-Sap. S 16. januarjem 1922 se je pričelo pri pošt. uradu Šmar-je-Sap dostavljati poštne pošiljke po selskem pismonoši v tele kraje: Para-dišče, Podgorica, Gorenja Slivnica, Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Pance, Rep-če, Pleše, Dolje, Reber in Tlake. Dostavljanje vsak torek, četrtek in soboto.
Nov telefonski pravilnik. V ministrstvu pošte in brzo ja va je izdelan nov telefonski pravilnik, ki bo stopil v veljavo s 1. februarjem. S tem pravilnikom bo izenačena in regulirana vsa telefonska služba v vsej državi. V glavnem o-stanejo takse za telefonske pogovore iste kot so sedaj. Pri mestih, ki imajo manj kot. 10 naročnikov, se bo taksa znatno znižala. Posebna taksa se bo računala za one abonente, ki zahtevajo, da se jih budi ali opominja in sicer 120 D letno. Za stalno zvezo s katero drugo številko v lokalni ali interurbani zvezi se bo računalo mesečno 10 din. Za medkrajevne razgovore na oddaljenost 100 km se bo plačevalo 3 din., od 100 do 200 km 6 din., od 200 do 300 km 8 din., a preko 400 km 10 din.
Naznanila trgovske In obrt* niške zbornice v Ljubljani.
Povratek carine med maksimalno in minimalno carinsko tarifo. Z zakonom
o	dvanajstinah za mesec januar in februar 1922 1., ki je bil sprejet od narodne skupščine dne 1. januarja t. L, je podaljšana do daljne naredbe trgovska pogodba, sklenjena dne 27. julija 1920 1. med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemško Avstrijo. Zato odreja
_________________________________________   3
generalna direkcija carin v zvezi s telegrafsko naredbo C. br. 504 z dne 3. januarja t. 1. in na podlagi člena 273 in 56 carinskega zakona, da morajo carinarnice uvoznikom na njih prošnjo vrniti razliko med maksimalno in minimalno carinsko 'tarifo za blago nemško-avstrijskega izvora, ki je bilo ocarinjeno po maksimalni mesto po minimalni carinski tarifi od 1. januarja 1.1. pa do dne, ko so dobile carinarnice obvestilo o podaljšanju trgovske pogodbe z Nemško Avstrijo in to brez ozira na višino vsote, ki se jo vrača in brez posebnega odo-brenja generalne direkcije carin.
Dobava oblek in obuval. Zemaljski ekonomat v Sarajevu razpisuje za dan 28. februarja 1922 ob 9. dopoldne komisijsko ofertalno licitacijo glede dobave obleke in čevljev za poduradnike finančne kontrole. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava loja. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje za dan 27. marca 1922 pismeno ofertalno licitacijo glede dobave 2000 kg loja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniško zbomioe v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava, prodaja.
Dobava prediva za ležišča. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 6. marca 1922 pismena ofertalna licitacija glede dobave
20.000	kg bombaževega prediva za ležišča. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Trgovski ples v Mariboru. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru sme s ponosom zreti na svojo sobotno plesno prireditev. Obisk je bil z ozirom na to, da je bil vstop dovoljen samo vabljenim, naravnost sijajen. Udeležilo se je prireditve razen trgovskih krogov mnogo drugega odličnega občinstva z gg. županom in podžupanom na čelu, zastopstvo častniškega zbora in drž. uradništva z okr. glavarjem g. dr. Lajnšica in fin. okr. ravnateljem g. dr. Povalejem. Šotorov za razna okrepčila je bilo 7, ki so bili zelo okusno dekorirani in 2 točilnici, ter se mora cenj. damam za prijazno postrežljivost izreči vse priznanje. Upamo, da je dosegla prireditev poleg moralnega tudi povoljen gmotni uspeh. Posetitelji so se o prireditvi izražali zelo laskavo ter trdili, da je bila prireditev ena najzabavnejših.
Zvišana mostnina na savskem mostu pri Brežicah. Sklep občinskega odbora mesta brežiškega glede zvišanja mostnine na savskem mostu je odobren. Mostnina znaša sedaj: za osebo (peš, na kolesu, na konju ali vozu), za 1 kolo, za
1	otroški voziček in za 1 samokolnico po 20 vinarjev; za 1 glavo drobnice in za en samotežnik po 40 vinarjev; za 1 glavo živine 1 krono; za 1 enovprežen voz 4 krone; za en dvovprežen voz 6 K; za en avtomobil 20 kron.
Važno za trgovce in pisarne. —
Uredništvo je prejelo v oceno novi, od dr. Ivan Cerne-ta, gospodarske pisarne v Ljubljani izdani »Pristojbenik za taksno, sodno in poštno tarifo«. Knjižica obsega 204 strani in je razdeljena v 8 dele: takse za vse različne prilike v občevanju z oblastmi, vloge, pravne listine, pogodbe, račune in sploh za vse, pri čemur je treba upoštevati razne finančne predpise. Drugi del obsega pristojbine v sodnem postopku, tretji p» poštne pristojbine. Za trgovstvo je najvažnejši prvi del, ki obsega 148 strani in je razdeljen po gradivu in abecedno tako, da vsak lahko takoj najde pod besedo, ki zadeva posamezni posel, podvržen pristojbini, tozadevno pristojbino. Ker so kazni nezadostnega kolkovanja jako občutne, je priporočati nabavo praktične knjižice vsem trgovcem in pisarnam. Knjiga stane Din. 12.--, po pošti priporočena tiskovina Din. 13.50.
Takse za privezovanje parobrodor v Bakru. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu poroča, da je pomorska oblast v Bakru določila sledeče pristojbine za privezivanje ladij v luki Bakar: 1. za parobrode do 1000 ton 600 K, od
1000—2000 ton 800 K, od 2000—4000 ton 1000 K in črez 4000 ton 1200 K. 2. ea jadrenice do 1000 ton 400 K, od 1 do 2000 ton 600 K, od 2—4000 ton 800 K, črez 4000 ton 1000 K. Ako bi bil povezovalec primoran usidrati ladijo tudi pri krmilu, in bi se moral za to poslu-žiti večje ladje, mu pripada še pristojbina v znesku 100 K. Pri privezovanju in izpuščanju ima privezovale« še dva pomagača.
Tržno poročilu
Trgovina 8 poljskimi pridelki 16. t. m. Nori sad: Promet s pridelki je zelo omejen, ker železniški promet še ni vzpostavljen. Pšenica noti ra 1500 do 1520 K, ri 1100 do 1180, ječmen ozimni 1040—1060 K, bolje kakovosti 1100 do 1120 K, oves 950 do 980 K, koruza 1135 do 1140. Moka 0 20 do 20.50, krušna moka 17.40 do 18. Beli fižol 11.40 do 11.60, stari fižol 10.40 do 10.60. Tendenca čvrsta.
Borza.
Fižol,
krompir,
kakor tudi vse druge poljske pridelke dobavlja najceneje
Fr. Meliti & Co.
Rc(]e pri Mariboru.
ii
n
I
S
3
Zagreb, devize: Berlin 158.75—160, Bukarešta 215, Milan 1280 — 1287, London 1235 — 1238, Newyork kabel 289 — 293, ček 287 - 288, Praga 488 - 492, Pariz 2390 - 2395, Dunaj 4.05 - 4.10, Budimpešta 43 — 44, Švica 5625—5650, valute: dolarji 284 — 285.50, avstrijske krone 4—5, rublji 24 — 30, napoleoni 990 — 1020, marke 155 — 158, leji 200 do 220, lire 1270 — 1280, souvereign 1100 — 1200.
Jadranska banka 1170.
Ljub. kreditna banka 940.
Slov. eskomptna banka 620 — 635. Beograd, valute: dolarji 71, marke
89.50, leji 54, levi 47, napoleoni 254, devize:	London	305,	Pariz 595, Praga
121.50, Dunaj 1.05, Berlin 39.50, Milan 317, Budimpešta 11.20.
Čarih, devize: Berlin 2.75, Newyork 5.15, London 21.75, Pariz 43.20, Milan
22.50, Praga 8.65, Budimpešta 0.77, Zagreb 1.80, Varšava 0.18, Dunaj 0.16, avstrijske žigosane krone 0.09-
/VVV\A/VV v	y
/ Veletrgovina v
> A. Šarabon <
^ v Ljubljani
^	prlporoCa
( špecerijsko blago
raznovrstno žganj« moko In deielne pridelka
<■ raznovrstno rudninsko 22. vodo.
Lastna praSama sa kav«
Im mlin xa dllava t •laktrl(nlm obratom.	\
Canlkl na razpolago.	^
VSAA/VAA/
SaSHSZJEZJBHSZJSZJ
OSiašflfe v .Trgovskem Listu'!
SaEHEZJBHBHBZBSH
Hajlepšl okras
[|
mr
kontfolne trakove, šekovne zvitke, barvo itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Fred škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK.
vsake trgovine so
msrmornuste plošče nu prodojnlnlh mizah.
Oabijo se v vseh barvah pri
llolzilo Vodnika, komnos. industrija
Ljubljana.
Zalogo klavirjev in pianinov
najboljših tovarni BSsendorfer, Erhbar, Czapka,
Httlzl, Schwalghofor, Stlngl Itd. Tudi na obroka.
Jerico Ruliod rol. Dolenc. UubUono, miferjeso ulico 5.
I
Dobra in najcenejša postrežba!
Slovenski trgovci! Vaš lasten zavod je, ki Vam ga kliče stanovska zavednost v spomini
Centrala: Ljubljana. — (Ravnatelj Robert VValland.)
Resljeva cesta 22 (v lastnem poslopju) poleg glav. kolodvora.
UtfOZ In IZVOZ. Vedno po možnosti spopoinjena velika zaloga kolonljalr.ega In Špecerijskega blaga. — Banaika mok« In deielnl pridelki.	$plrit	in	Žganje.
Podružnica na Rakeku In v Sevnici.
Telefon (interurb.) 464. Telegrami Trgevska drulba. Zahtevajte ceniki
OFICIJELNI ŠPEDITERJI „LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA
BALKAN
d. d. za mednarodne transporte.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, Wlen. Raznovrstne špedicije.
Reekspedldje. • Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacari-nanja, carinska agentura.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
SMBERtlE
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Trgovci in kmetijske zadruge pozor!
Umetna Kajnit 15%
11	Kalijeva sol 22-20%
»	»	40-42%
oddaja po najnižjih konkurenčnih cenah tvrdk«
Anton Tonejc in drug, Maribor.
Delniška glavnica 50,000.000 K. * - Rezervni zakladi 45,000.000 R.
Tel. St. 261 in 413.- Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana.
Zlijia.Toljsunsifea, kreditna To sun-lsza,
LJUBLJANA. Stritarjeva ulica 2« se priporoča za vse w bančno stroko spadajoče posle.
n Mrežnice: ijlll,M.Uraim, Mu,Mii.Isritrei.Ftil, Sni!«. || Prodaja srečke razredne loterije.
U.M.: KvnzorciJ .. I***	U.t...	-	Ota«*	P.t«	K«Wic.	-	»dnlk:	m*	Z*.L	-	Tbk.	Utom.	M.k»	H,.,.Un	,	U.MJUI.