UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Piazzetta Terme Romane 9 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-30. junija 1976 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 H Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda AZZIDA : Assemblea de! Comitato še nobena volilna kampanja ni šla tako tiho mimo nas kakor sedanja. Vzrok temu gre pripisati potresu in nekakemu dogovoru med strankami, da ne bodo «motile» ljudi, žrtve potresa, ki imajo velike probleme za preživljanje. Medtem se pa po drugih krajih Italije volilna kampanja nadaljuje z velikimi polemikami in o-strino. V našem volilnem okrožju je bilo predloženih za poslansko zbornico 9 list, za senat pa 7 in bomo izvolili 13 poslancev. Kot je navada, je tudi tokrat na prvem mestu lista KPI, katere nosilec je ing. Antonino Cuffaro, deželni sekretar Partije. Na listi kandidira tudi Slovenec, Giovanni Bratina iz Gorice. Za senat kandidira KPI odvetnika G. Battoclettija iz Čedada, načelnika svetovalske skupine Partije v nediški gorski skupnosti. Tudi na socialistični listi kandidira Slovenec iz Gorice in sicer češčut, župan občine Sovodnje. Nosilec liste PSI je Loris Fortuna. Za senat kandidira PSI Ange-lija Giobatta. Na teh volitvah predstavlja novost Slovenska skupnost - Unione slovena, ki se je prvič predstavila v našem volilnem okrožju. Na tej listi kandidira, med drugimi, znani trgovec iz Trbiža, Simon Prešeren. Nosilka liste pa je Marija Ferletič iz Gorice, ki kandidira tudi za senat. Nobena druga lista ne kandidira Slovenca. Te politične volitve so za vse Italijane, a posebno za nas beneške Slovence, velike važnosti. Od volilnih rezultatov bo odvisno, ali bo šla Italija po stari poti diskriminacije do delavcev in narodnostnih manjšin, po poti korupcije in prevratu ištva, ali pa po poti prave demokracije in svobode, po poti spoštovanja manjšinskih in delavskih pravic, po poti omikanega napredka. Zato lepo pomislimo, preden oddamo svoj glas. Tega ne moremo in ne smemo dati ljudem in strankam, ki so bile na vladi vsa povojna leta in so nas zatirale, ki nam ne priznavajo naših narodnih pravic in so pripeljale — s prisilno emigracijo — na rob propada, do razsulosti našo narodnostno skupnost. Voliti moramo za liste in kandidate, ki so se vedno borili za naše narodnostne, socialne in gospodarske pravice, za tiste, ki nam dajejo garancijo, da bodo pozitivno rešili vse naše probleme. Dolžnost Slovenca pa je — naj pripada kakršnemu koli političnemu nazoru, da glasuje s preferenčnim glasom za kandidata svoje narodnostne skupnosti, ker nobeden ne pozna tako lepo slovenskih problemov kot Slovenec sam. SO DAROVALI ZA ŽRTVE POTRESA V BENEČIJI: Joško Kragelj - Lig - 5.740 Josip in Marija Vertovec - Videm - 20.000 Marino in Grazia Vertovec - Videm - 20.000 Anton Chiabai - Čedad - 20.000 Izidor Predan - Ljesa - 20.000 Ob poimenovanju Ricmanjske šole po I Trinku nabrali prisotni 330.000 Beneška Slovenka, ki živi v Vidmu 50.000 Feletig Luciano - Topolovo - 10.000 N.N. - Tarčmun - 12.810 Ernesto Rucchin iz Lombaja emigrant v Franciji 20.000 Skupno lit. 508.550 Legat Sonja - Ljubljana N D 220 Solidarnostna akcija se nadaljuje. Prispevke pošljite na: Banca Cattolica di Cividale, tekoči račun štev. 4415 fNOVI MATAJUR) ali štev. 1934 (Comitato di coordinamento prò terremotati). Obveščamo tudi, da je Primorski Dnevnik v Trstu nabral za Benečijo do sedaj lit. 27.142.110 Bronasti spomenik Ivana Trinka pred šolo v Ricmanjih Ob poimenovanju šole po Ivanu Trinku v Ricmanjih počastjen on in Benečija V zadnji številki Novega Matajurja smo na kratko sporočili vest, da je bila v Ricmanjih pri Trstu poimenovana celodnevna šola po našem velikem buditelju, pesniku in pisatelju Ivanu Trinku - Zamejskem. S tem poimenovanjem ni bila storjena velika čast samo možu, ki ima velike zasluge na kulturnem področju Slovencev in Italijanov, pač pa celi Beneški Sloveniji - njegovi in naši mali domovini, ki ga je rodila. Na slavju se je zbrala velika množica ljudi, kar dokazuje, kako priljubljen, poznan in spoštovan je med Slovenci v Trstu naš pesnik, Ivan Trinko -Zamejski. «Primorski Dnevnik» iz Trsta je o tej svečanosti napisal naslednje: Ob poimenovanju celodnevne šole Ricmanje - Domjo po Ivanu Trinku - Zamejskem je bilo v nedeljo v Ricmanjih veliko slavje, ki je privabilo množico ljudi iz vasi in mesta in je po svoji vsebini ter pomenu preseglo krajevne meje. Na slovesnosti, ki jo je pripravljalni odbor s sodelovanjem domačinov vestno in skrbno organiziral, je zaživela podoba tega velikega sina Beneške Slovenije, pesnika, pisatelja in narodnega buditelja, katerega lik in nauk je zdaj tako aktualen in spodbuden kot v najhujših in kritičnih dnevih. Bolj primernega časa ne bi mogli izbrati za tako svečanost, ko naši beneški rojaki krvavo potrebujejo ne samo materialne pomoči, ampak tudi vso našo moralno in politično podporo, da se ohranijo na svoji zemlji in da dosežejo vse svoje pravice. Zato je bilo nedeljsko slavje v Ricmanjih ponovna potrditev in utrditev medsebojnih vezi in izraz globoke, občutene solidarnosti z beneškimi Slovenci. To so tudi občutili člani delegacje iz Beneške Slovenije (župnik iz Matajurja Paskval Gujon, župnik iz Trčmuna Božo Zuanella, odgovorni urednik «Novega Matajurja» Izidor Predan in dva daljna sorodnika Ivana Trinka), ki so se udeležli svečanosti. Navzoči so bili tudi gen. konzul SFRJ Ivan Renko in konzul Srečko Kovačič, posl. Albin Škerk, dolinski župan Edvin Švab, deželni svetovalec Dušan Lovriha, škofov vikar msgr. Škerl, šolski skrbnik dr. Pericle Fidenzi, pedagoški svetovalec Janec Sivec, didaktični ravnatelj in ravnatelji višjih in srednjih šol. Deželni svetovalec dr. Drago Štoka pa je poslal pozdravno pismo. V pripravljalnem odboru so s predstavniki staršev in učiteljev sodelovali tudi predstavniki p.d. «Slavec» iz Ricmanj, p.d. «Fran Venturini», godbe na pihala in ansambla «Pomlad» ter župnijske skupnosti. Da je svečanost tako lepo potekla in nadvse uspela, so pripomogli vsi domačini, zlasti pa mladina. Vse priznanje gre učiteljstvu, še posebej pa neutrudnemu učitelju Evgenu Dobrili, ki je poleg drugega poskrbel tudi za izredno zanimivo, Rinnovando una tradizione ormai consolidata, il Comitato Rinascita delle Valli del Natisone ha organizzato sabato 29 maggio una assemblea popolare per mettere a punto i gravi problemi dei paesi colpiti dal terremoto. All’assemblea, che si è tenuta nella sala del caseificio Valli del Natisone, e che si è svolta in modo particolarmente attento ed ordinato, ha svolto una relazione l’arch. Valentino Simonitti, il quale ha esposto la necessità che già da primo momento vi deve essere la partecipazione dal basso, della gente stessa, al-finchè non si ripetano gli errori burocratici che impediscono la ricostruzione. «Le proposte — ha detto Simonitti — debbono partire dalla gente, alla quale gli organi regionali e comunali debbono fornire rapidamente i mezzi tecnici e l’organizzazione. Majano e gli altri paesi del Friuli colpiti dal terremoto saranno ricostruiti con una certa facilità, ma qui c’è il rischio che molte frazioni si trovino senza forza di ricostruire. Il terremoto, qui, si è sovrapposto ad un disastro sociale ed economico che dura da trent’anni, perciò all’opera di ricostruzione si deve affiancare la volontà politica della rinascita economica». Marinig, consigliere comunale, ha ricordato come nei paesi debbano sorgere comitati di frazione, per indicare alle autorità i problemi e studiare le possibili soluzioni. «Azzida, da questo punto di vista, ha fatto qualcosa di molto importante» — ha concluso, dando la parola a Spe-cogna, consigliere regionale, il quale ha illustrato accuratamente la legge della Regione approvata proprio quel giorno ed ha risposto ai vari quesiti dei presenti. Dopo Battocletti, consigliere della Comunità montana delle Valli del Natisone, che si è soffermato sui problemi di carattere sovra comunale (organizzazione di interventi tecnicoassistenziali, studio per insediamenti produttivi, visione d’insieme per non determinare sperequazioni, ecc.) ha preso la parola anche Petricig, consigliere provinciale. Egli ha espresso la necessità della partecipazione popolare, per ottenere la concreta attuazione degli strumenti legislativi e per sollecitare i Comuni e la Comunità ad adoperarsi in tal senso, soprattutto per la massima utilizzazione dei fondi. «Gli eventuali ritardi, ha concluso, saranno pagati molto cari dalle nostre popolazioni. Perciò, oltre al discorso tecnico, la Comunità montana deve essere in grado di individuare le soluzioni politiche». Comunque l’assemblea ha messo chiaramente in luce i ritardi e le difficoltà che non consentono l’ottimismo di certa stampa: fra poco di questo ottimismo potranno far giustizia il freddo e le lungaggini burocratiche. Nei paesi si attendono con impazienza le commissioni tecniche, che possano mettere in atto i dispositivi per le piccole riparazioni e l’individuazione delle aree. enkratno dokumentarno razstavo o Ivanu Trinku, ki je vzbudila veliko zanimanje Prvič so na vpogled, v izvirniku, Trinkovi rokopisi, pesmi, korespondenca, risbe, študije o Beneški Sloveniji, prevodi, fotografije. To je bogata zapuščina, kulturni zaklad, ki bi ga morali izvedenci podrobno proučiti in ki bi ga morali zbrati ter varno shraniti v naši najvišji, ustrezni ustanovi kot je Univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V imenu pripravljalnega odbora je svečanost odprla učiteljica Nerina Švab, ki je nato tudi napovedovala program. Doprsni kip Ivana Trinka-Zamejskega,, ki ga je izdelal kipar prof. Stane Jarm in je postavljen pod staro vaško «kalono» ob vhodu, so odkrili učenci te šole. Kip je nato blagoslovil dekan Angel Kosmač, ki je v kratkem nagovoru poudaril pomen svečanosti ter prebral Trin-kovo duhovno oporoko - zadnje sporočila svojemu ljudstvu. Spored z govori, recitacijami in petjem se je nato razvijal na primerno urejenem prostoru na prostem, ob šolski zgradbi. Program se je nekoliko zavlekel, postajalo je že hladno, občinstvo pa je vztrajalo, pozorno sledilo govornikom in s ploskanjem nagradilo nastopajoče šolske otroke ter člane pevskih zborov, domače godbe in tamburaškega zbora. Otroški pevski zbor je nastopil pod vodstvon Vladimira Švare, pod vodstvom Draga Žerjala so otroci tudi zaigrali z Orffovim sistemom, pevski zbor «Fran Venturini» je vodil Rudolf Franci, mešani pevski zbor iz Ricmanj Vladimir Švara, godbo na pihala Evgen Krizanovsky, harmonikarje pa I. Tarabocchia. Ob zaključku kulturnega sporeda je nastopil domači ansambel «Pomlad», ki je potem še igral, ko so prireditelji pogostili povabljene goste in vse udeležence z domačo kapljico in prigrizkom in se je v prijetnem vzdušju razvil nevezan, prijateljski razgovor o Beneški Slovenji, o potresu, o Stalnem slovenskem gledališču, o stvareh, ki nas tarejo in o pravicah, za katere se moramo še vedno boriti. Slavnosti sta se namreč udeležila tudi predstavnika SSG Mario Uršič in Aleksij Pregare, ki je prebral protestno pismo, katero je občinstvo odobrilo z občutenim ploskanjem. (Nadaljevanje na 2. strani) UN PREZIOSO CONTRIBUTO LETTERARIO MERKU: Le tradizioni popolari degli sloveni in Italia La presentazione sul Novi Matajur della più recente o-pera di Paolo Merkù non può èssere scritta senza l’espressione immediata della profonda gratitudine degli sloveni del Friuli allo scrittore triestino ed all’editore, l’Editoriale Stampa Triestina. Il bellissimo volume, rilegato in tela con sovracoperta grafica elegante (vi è stilizzata una gerla a simboleggiare la fatica di esistere del montanaro) porta il titolo «Le Tradizioni Popolari degli Sloveni in Italia». Il volume, che ha 472 pagine, è arricchito da una introduzione dell’autore (pp. 5-13); una carta geografica dell’area e dei punti della ricerca (la fascia orientale della Regione Friuli-Venezia Giidia) e fotografie; un indice bibliografico ( pp. 435-436); un indice analitico per argomenti: il ciclo annuale, la vita dell’uomo, l’amore, la morte, l’anno liturgico, i canti del vino, i canti di scherno, le canzoni infantili, ecc., (pp. 437-451); un indice dei nomi geografici ed etnici (pp. 451-456); un indice generale (pp. 458-472), oltre al testo delle 417 pagine di reperti, catalogati, descritti e riferiti nella versione originale dialettale e la traduzione italiana. 1 brani di poesia, prosa, musica, ecc., in numero di 609 complessivamente, sono di prima mano, o registrati direttamente, o immediatamente trascritti, oppure riprodotti da manoscritti (soprattutto le preghiere tradizionali popolari di carattere liturgico-. Lo studioso triestino vi ha lavorato dal 1965 al 1974, portando un'attenzione particolare per gli Sloveni della provincia di Udine, dove è di casa, ormai più amico che ospite. Se di questo amico, appunto, ricordiamo il lavoro di diffusione dell’opera dei nostri cori, Rečan, Nediški Puo-bi, S. Leonardo, portati anche alla radio (della Radio-TV di Trieste, Merkù è re- dattore dei programmi sloveni) e ricordiamo la partecipazione al 10 ciclo dei Bene-éanski Kulturni Dnevi di Scrutlo in qualità di relatore di due importanti lezioni dialettologiche, non manchiamo di rivederlo fra la gente dei nostri più oscuri e remoti villaggi, con gli strumenti del'intervistatore, dello scienziato linguista, del musicista e la grande passione dell’uo-mo. La maggior parte dei testi, infatti, (469 su 609) e delle pagine provengono proprio dal patrimonio etnico della provincia di Udine, minoranza che nè la necessità storica nè la volontà politica sono riuscite a cancellare. 202 testi sono delle Valli del Natisene; 179 delle Valli del Torre; 33 testi di Resia; 56 della Valcanale. Al lavoro di ricerca si è accompagnata la fatica dell’analisi ragionata, della esposizione intelligente, della strutturazione dell’opera, con il prezioso risultato che ci è davanti agli occhi: un volume elegante ed utile, al quale attingeranno agli studiosi di dialettologia, etnografia, musica, e — pensiamo — anche i protagonisti della vita culturale (soprattutto in Friuli), sloveni ed italiani, cui esplicitamente si rivolge il discorso dell’autore. Si tratta dunque di un fatto letterario centrale per tutti oltre che per il cultore della creazione popolare, qui passata attraverso il solo filtro della vita e dell'esperienza delle generazioni. Merkù ci reca ora questo dono, di cui fra qualche giorno diranno a Cividale i poeti Kravos e Morandini, e lui personalmente proprio dopo il tremendo sisma che un mese fa ha ferito così duramente i paesi e gli uomini, avvicinati per affetto e sete di ricerca, paesi e uomini che testimoniano anche con la propria identità e la propria lingua il desiderio di vivere, nella gioia e nel dolore. Paolo Petricig A BUCOVIZZA SONO SENZA ACQUA Bucovizza, piccola località in comune di Prepotto, ha un bellissimo nome sloveno, che significa «faggeto». Cinque famiglie, cinque aziende agricole di ottimo livello, con un prodotto annuo di cinquecento ettolitri di vino pregiato. Le aziende, i cui titolari sono, tra gli altri, dei Battistig, dei Loszach, ecc. danno lavoro e modo di vivere ad una trentina di persone (quante una piccola fabbrica), che vi vivono da anni. Manca però l'acqua! Manca l’acqua per bere, per cucinare i cibi, per lavare e per gli usi agricoli, bestiame, pulizia delle botti, ecc. Quella delle sorgenti prossime è stata dichiarata inquinata dal medico provinciale e non si può dare nemmeno alle galline. Bucovizza è a due passi da Cividale, meno di cinque chilometri! La DC ha promesso l'acqua, poi l’ha negata, dicendo che non è l’acquedotto che deve andare dietro le case, ma le case dietro l'acquedotto. Tesi originale, quella del sindaco di Prepotto, tornato «primo cittadino» dopo il ruzzolone elettorale nella polvere. Ora, a Bucovizza, non si vuole andare a votare, per protesta. La lettera al prefetto parla chiaro: l’acqua c’è: a Tercimonte (400 metri) ed a Briščis (500 metri). O ci garantite l'acquedotto, o noi non votiamo!». Ricordiamo che per l’acquedotto di Bucovizza c’è stata una decisione alla Comunità montana delle Valli del Nati-sone, al tempo del finanziamento della società sciovie Matajur. La proposta di Batto-cletti era passata, ma nulla di ciò si è potuto fare: non ci sono i soldi. Nella realtà della nostra Diocesi udinese, accanto alle comunità di lingua friulana e tedesca, vive, lungo la fascia di confine che và dallo Judrio fino Tarvisio, una numerosa Comunità di fedeli di parlata slovena. In un mondo che si fa sempre più pluralistico, la Chiesa, per realizzare la sua universalità, è chiamata ad inserirsi ed incarnarsi nelle varie culture di cui è ricco il mondo. Inoltre se la Pentecoste è la consacrazione divina delle lingue e lo Spirito del Signore ordina di proclamare e celebrare i prodigi di Dio nelle varie lingue, la Chiesa, con la coscienza di essere universale, deve immergersi nella cultura e nell’ambiente di ogni popolo, rispettandone le usanze, i costumi, le tradizioni per meglio trasmettere il messaggio evangelico. La Chiesa che è comunione, ha una dimensione anche orizzontale, tra diverse comunità etniche raccolte in unità nell’ambito della Diocesi, dalla quale ricevono la conoscenza autentica della fede e delle norme di vita cristiana, la pienezza dei mezzi di grazia, l’influenza santificatrice soprannaturale della carità. In considerazione di tutto ciò, il mio venerato predecessore ha riconosciuto ed approvato verbalmente l’uso della lingua slovena nella sacra liturgia, sempre presente, attraverso i secoli, nella Slavia Italiana. Ritegno utile e necessario, nella spirito e nel dettato del Concilio Vaticano Secondo, confermare, con il presente documento, in forma pubblica ed ufficiale, tale riconoscimento, approvando l'uso di libri liturgici in lingua slovena, muniti della richiesta approvazione della competente Autorità Ecclesiastica, in tutte le parrocchie della Diocesi di parlata slovena, quando ciò è richiesto dalla utilità pastorale secondo il prudente guidizio del sacerdote e d'intesa con la sua popolazione. Si abbia particolare riguardo nelle celebrazioni liturgiche alla presenza di fedeli che non capiscono la lingua slovena. Esorto i sacerdoti friulani, che sono o saranno mandati a svolgere il loro servizio sacerdotale nelle parrocchie di parlata slovena ad apprenderla, stimarla ed usarla come segno di amore evangelico verso la gente ed i suoi alti valori umani e religiosi. Ai sacerdoti nativi o quivi svolgenti il loro apostolato rinnovo la mia stima, la mia solidarietà ed il mio vivo ringraziamento per l’opera intelligente e la generosa dedizione sempre dimostrata in favore delle proprie popolazioni, procurando di conciliare l’amore e la fedeltà alla parlata e cultura slvovena della gente ed insieme il rispetto leale e sincero delle leggi dello stato. Esorto i sacerdoti nel servizio fraterno dei fedeli a servire il Singnore Gesù, luminosamente presente nelle chiese locali di parlata slovena ancora profondamente credenti. Facendo scoprire nel cuore e nella storia di queste popolazioni la presenza nascosta di Cristo, i pastori comunicano ad esse quella gioia e quella immensa speranza di cui c'è tanto bisogno nella nostra epoca, e che fu la gloria degli Apostoli e dei Padri della Chiesa. Udine, 25 marzo 1976 ALFREDO, ARCIVESCOVO Da « Rivista Diocesana Udinese »; Ufficiale per gli atti dell’arcidiocesi di Udine, N. 2 Marzo-Aprile 1976. V Ricmanjih pri Trstu so poimenovali šolo po Ivanu Trinku-Zamejskem. Slovesnosti se je udeležilo veliko število ljudi, kakor nam kaže zgornja slika NAŠI EMIGRANTI V ZURIGU PARVI U VELESLALOMU Šola po Ivanu Trinku . . . . Via Ubera allo sloveno nelle Chiese Pred kratkem je organiziral slovenski klub «Triglav» iz Zuriga smučarsko tekmo «5. slovenski veleslalom», katerega so se udeležili tudi beneški Slovenci, ki živijo u Zurigu. Sekcija slovenskih emigrantov iz Benečije v Zurigu je dala dva pokala ( kope) in botiljko vina na razpolago tekmovalcem. Useh beneških emigran- tov, ki so se udeležili tekmovanja u veleslalomu jih je bluo 10 in tudi zasedli parve tri mesta. Tekmo veleslaloma je dobil Podorieszach Giuseppe iz Matajurja, na drugo mesto je paršu Drescig Dino iz Dreke, na tretje Campigot-to Gianni. Lepo so počastili našo Benečijo in mi jim iz sarca čestitamo. Naši zmagovalci veleslaloma v Švici med nagrajevanjem (Nadaljevanje s 1. strani) V imenu koordinacijskega odbora je spregovoril učitelj Evgen Dobri-la, ki je orisal Trinkovo delovanje in dejal, da so se za poimenovanje šole po Ivanu Trinku odločili že pred nekaj leti, ker je eden najbolj zaslužnih slovenskih mož in ker je življenje njegovih rojakov v marsičem podobno našemu. Pri tem, je še poudaril, pa nas je vodila tudi želja, da bi vsi Slovenci, ki živimo v Italiji ne bili več deljeni na tri kategorije. Zaključil je z željo in upanjem, da bi v Beneški Sloveniji vzklilo iz ruševin novo in boljše življenje, da bi tudi našim beneškim bratom bila dana možnost, da si služijo kruh doma in da bi se končno njihovim otrokom odprla vrata slovenske šole. Kratek življenjepis Ivana Trinka, zlasti kot vzgojitelja in narodnega buditelja, je podal didaktični ravnatelj Stanislav Škrinjar. Župan Edvin Švab je izrazil priznanje in pohvalo vsem, ki so sodelovali v pripravah na tako pomembno svečanost, ter je poudaril vlogo šole v sedanjih časih. Šolski skrbnik Pericle Fidenzi je dejal, da ga prevzema lik Ivana Trinka, ki je bil živ most medsebojnega spoznavanja in spoštovanja. Potrebovali bi več takih ljudi, je pripomnil, ter izrazil upanje, da bodo politični voditelji bolj odločno krenili po tej poti. V imenu društva «Ivan Trinko» iz Čedada je spregovoril župnik Pa-skval Gujon, ki se je zahvalil za poimenovanje šole po Ivanu Trinku, ki nam je vsem kot velika žareča bakla, kažipot za ljubezen do svojega jezika in v boju za naše narodnostne pravice. Toplo se je tudi zahvalil za bratsko solidarnost in pomoč v teh hudih časih. Izidor Predan je tudi izrazil zadovoljstvo nad poimenovanjem šole po Ivanu Trinku, kateremu gre zasluga, da smo se ohranili kot Slovenci in da smo v zadnjih časih lahko razširili ter obogatili svoje kulturno življenje v Beneški Sloveniji. Jožko Kragelj, ki je bil Trinkov učenec in prijatelj, je poudaril, da bi morali Trinkovo kulturno zapuščino podrobneje proučiti in bolj spoznavati ter obiskovati Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino. Prof. Stane Jarm je prinesel pozdrave pobratene občine Kočevje, Dorjana Kofol se je v imenu domačinov zahvalila pripravljalnemu odboru in vsem sodelavcem, Enij Kuret, predsednik PD Slavec, se je zahvalil za prispevek kočevski občini, domačim učiteljem pa za vse njihovo dosedanje delovanje na šoli. Med svečanostjo je bila tudi nabiralna akcija za prizadete po potresu v Beneški Sloveniji. Nabrali so skupno 330.000 lir, ki so jih takoj izročili delegaciji iz Beneške Slovenije. Don Paskal Gujon se zahvaljuje v imenu beneških Slovencev koordinacijskemu odboru za poimenovanje šole v Ricmanjih-Domjo po Ivanu Trinku Otroci ricmanjske šole so uprizorili Trinkove «Paglavce Solidarnostna pisma iz Slovenije kulturnemu društvu «Ivan Trinko» in Novemu Matajurju V Sv. Lenartu je potreslo dimnik (čemin) komunskega sedeža Appello dell’A.N.P.1. per le elezioni politiche del 20 giugno 1976 Spoštovani tovariši! Vest o katastrofalnem potresu v Italiji in še posebej v videmski pokrajini nas je hudo prizadela. Porušeni domovi, mrtvi in ranjeni so pretresljiva posledica nesreče, ki Vas je zadela. Nič ne more nadomestiti izgubljenih življenj, toda uničena domača ognjišča, kjer so odraščali nešteti slovenski rodovi, je mogoče ponovno oživiti. Nadomestiti je moč tudi uničene kulturne spomenike in druge pomnike ustvarjalnosti človeškega duha, ki so v Benečiji vedno bili in bodo simbol klenega slovenskega ljudstva. Izvršni odbor Slovenske izseljenske matice je globoko pretresla vest o katastrofalnem potresu v deželi Furlaniji - Julijski krajini, v katerem je izgubilo življenje na stotine ljudi, tisoči pa so ostali brez strehe nad glavo. Naša prizadetost je toliko večja, ker je potres terjal naj več žrtev na ozemlju beneš- Ob hudi nesreči ki je prizadela tudi naše brate v slovenski Benečiji izrekamo naše globoko sožalje. V teh trenutkih smo z vami. Pripravljeni smo storiti vse, da bi Spoštovani tov. Izidor Predan, Hudo smo prizadeti zaradi katastrofe, ki je prizadela prebivalce Karnije in Rezije. Ob pogledu na krste in trupla mrtvih, ter na ruševine in razdejanje, ki vam ga je prizadejala razbesnela in podivjana narava le težko najdemo tolažilnih besed. Utrnje-na solza žalosti in sočustvovanja po slehernem našem obrazu naj vam pove, da v teh strašnih trenutkih niste sami. Z vami sočustvujejo vaši bratje Slovenci, z vami sočustvuje ves svet. Ker vas poznamo kot delavne ljudi, ljudi, ki zelo ljubijo svoj košček borne in nemalokrat tudi krivične zemlje, smo prepričani, da ne boste zapustili vaših domov in, da boste ostali na «svoji zemlji» ter Globoko čutimo z Vami in bomo skupaj s slovensko kul turno javnostjo moralno in materialno storili vse, kar je v naši moči, da boste kolikor mogoče kmalu obnovili pogoje bivanja in kulturno-prosvetnega delovanja. Velik pogum, ki ste ga pokazali, bi radi podprli s sporočilom, da niste in ne boste ostali sami, kajti z Vami je celotna matična domovina. Želimo Vam, da bi čimprej premagali nastale težave in tudi v bodoče uspešno nadaljevali svoje kulturno delovanje med Slovenci v Italiji, Predsedstvo Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije kih Slovencev in se bojimo, da so med njimi tudi številni slovenski rojaki. Prosimo vas, da izrazite vsem prizadetim družinam izraze našega globokega sožalja. Za Izvršni odbor Slovenske izseljenske matice Tajnik: Franc Žugel se hude posledice čimprej odpravile in da bi naši ljudje čimprej lahko obnovili svoje domove na rodni grudi. Skup ščina občine Tolmin in Izvršni Svet kleno in z zavihanimi rokavi začeli obnovo porušenih domov in zaživeli novo življenje. Dragi bratje! Vemo, da vam je hudo ob pogledu na vaše porušene domove, ob izgubi vaših najdražjih vendar tolaži naj vas misel, da smo v teh trenutkih vsi z mislimi z vami in da vam bomo skušali pomagati kolikor je v naši moči. Pa ne pozabite starega slovenskega pregovora: Povsod je lepo, najlepše je doma. In kaj je lepšega kot dolina pod Matajurjem? Prejmite naše globoko sočustvovanje z vami. Za bralce Novi Matajur iz Ajdovščine Direktor Vojkove delavske univerze Ajdovščina Nada Lozej Il Comitato Provinciale del-l’A.N.P.I. di Udine, nel momento difficile che il Paese attraversa e nella gravità del disastro che ha colpito il Friuli, invita i cittadini a meditare sulla situazione nella quale si svolge la campagna per le elezioni politiche. Passati, recenti e, purtroppo, ancora recentissimi avvenimenti confermano l’esistenza di un costante pericolo per la democrazia, mentre si ripetono imprese fasciste che insanguinano il nostro Paese con aggressioni ed assassinii. L'A.N.P.I. invita perciò, quanti sono responsabili e preposti all'ordine, a operare perchè la campagna elettorale si svolga in modo civile, con la tutela dei diritti costituzionali del cittadino, ma si appella prima di tutto alla vigilanza attiva e continua dei cittadini contro ogni tranello provocatorio, contro ogni atto terroristico, contro ogni tradimento golpista. Il Paese attende dalle prossime consultazioni un governo basato su un nuovo patto costituzionale che si rifaccia agli ideali innovatori del- Egregio Signor Sergio Zufferii Sindaco - I 33040 Dren-chia (UD) Egregio Signor Lucio Canalaz Vice-Sindaco - I 33040 Grimac-co (UD) Egregio Signor Pietro Zua-nella Sindaco - I 33040 Savo-gna (UD) Egregio Signor Sindaco, La Municipalità d'Yverdon ha risentito dolorosamente la catastrofe che si è abbattuta sulla Sua regione la sera stessa che Lei assisteva alla seduta del nostro Consiglio comunale. La nostra Autorità, alla quale si associa tutta la popolazione della nostra Città, Le fa parte della sua simpatia e della sua solidarietà nella prova terribile che ha colpito gli abitanti del Friuli. la Resistenza che promossero e guidarono la ricostruzione e la rinascita dopo la liberazione: una nuova unità, quindi, che dia precise garanzie di rinnovamento della vita politica, di salvaguardia della sovranità nazionale, di giusto accoglimento dei diritti dei lavoratori, di capacità di ripresa economica. Da qui le precise scelte politiche che si possono concretizzare soltanto attraverso la realizzazione dello Stato moderno, configurato nella Costituzione repubblicana e reso piìi completo dallo spirito che informa lo Statuto dei lavoratori. Ricordando i principi informativi di questi fonda-mentali documenti storici del popolo italiano TA.N.P.I. di Udine, che rappresenta un grande passato di lotte e di sacrifici del popolo friulano, richiama tutte le forze democratiche e popolari a dare un voto decisamente antifascista elemento determinante per l’avanzamento e la rinascita del nostro Friuli. Il Comitato Provinciale dell’A.N.P.I. di Udine Sappia che l'aiuto che le apportiamo non è solamente in parole, ma che si tradurrà in maniera tangibile grazie ad un movimento generoso e spontaneo nato nel seno della nostra popolazione, profondamente commossa dal disastro che ha colpito la Sua provincia. Coscienti che il nostro aiuto non può essere che minimo, in confronto all' ampiezza delle perdite subite dalla popolazione sinistrata, speriamo credere che contribuirà ad alleviare delle miserie ed a testimoniare la solidarietà efficiente del nostro Comune. E’ con questi sentimenti, Egregio Signor Sindaco, che Le presentiamo i sensi della nostra sincera simpatia. Nel nome della Municipalità Il Sindaco II Segretario BREZJE Kljub dobri oskrbi se stari počutijo slabo Nobeno ognjišče, tudi če je še tako prijetno, ne more nadomestiti domačega, kajti ta je stal na tistih tleh, kamor so prinesli kamenje in malto za gradnjo njihovi predniki v koših iz doline. V tej «tendopoli» živi dolge dneve in noči več kot 60 ljudi. Ti so predvsem vdovci, vdove, osameli in za te skrbi prostovoljna ekipa iz Cuneo. «Kuhajo dobro», so nam povedali potresenci, «a težje, ki so salvali fornel, si kuhajo sami polento, krompir in druge reči, tikerih smo vajeni jesti od malega». Več kot hrana jih zaskr-blja odevalo in pokrivalo. Noči so hladne, pred dobrim tednom je celo snežilo. Brezje leže namreč okoli 700 metrov visoko med hribi. In res, prav to noč, je zavel izpod Jalovca leden veter in na tej jasici, kjer je postavljena «tendopoli», se je začela dvigati še meglica, ki je lezla starim do kosti in zato se je marsikateri ogrnil z naylonom predno je legel k počitku. V Brezjah danes več ljudi kot pred tresom Res je. Danes je v Brezjah več ljudi kot pred tresom. Dosti, ki jih je bilo po svetu, so se vrnili domov, da pomagajo svojcem ob tej hudi nesreči. Brezje so bile do včeraj pozabljena vas, a danes so oživele. Tam so sedaj tudi mladi fantje, ki bodrijo stare in obupane, naj ostanejo na domačih tleh, pa četudi v barakah, katere jim že ponujajo. Brježani so ljudje, ki jih ne ganejo obljube, hočejo zato Nove Brezje na zemlji, kjer so se rodili oni, njihovi starši in prastarši. «šnje pešta nas ni pokopala» Ko smo se razgovarjali s priletnimi ljudmi, so nam povedali, da so morali nekdaj vsi Brježani zbežati «se rifugiati» v bližnje vasi, ker je prišla «pešta». Skoraj vsi so umrli za to nalezljivo boleznijo, a nekaj jih je ostalo živih in so se vrnili po končani nevarnosti in se kaj kmalu razmnožili. Kkaj je bila ta «pešta», niso vedeli za leto, a bila je prav gotovo, če bi nam dopuščal čas, bi šli v biblioteke in bi našli leto. Na vsak način ljudje vedo, da so bile Brezje nekdaj že mrtva vas, a so jo z dobro voljo, menda so ostale le tri družine, zopet postavili na noge in slovenski rod je narastek Ob ljudskem štetju leta 1951 so našteli v Brezjah še 333 ljudi, danes pa je od teh ostala le peščica, ki se za nobeno ceno nočejo preseliti v razne Domove, ki so jim na razpolago po Italiji. Hočejo svoje Brezje, kot prej. «Salvali smo naše blago» «Hvala Bogu in sv. Mihe-lu, našemu patronu in šnje zluodeju, ki ga ima pod nogami», nam je rekel nek Brježan, «salvali smo sovse blago», je še dodal. V zasilnem hlevu, ki so ga postavili nekaj metrov za nekdanjo šolo (v Brezjah ni namreč niti enega otroka), je 13 glav goveje živine, ostalih 12 pa prebiva v podrti-nah. Tudi kokoši in zajci so ostali nepoškodovani in ljudje jih pridno krmijo, da bodo imeli «kaj lošti tu padje-lo », kar bo zmanjkalo zunanje pomoči. REZIJA Dodeljene naloge za pomoč potresencem Tudi pri nas v Ravenci, kjer je sedež komuna, smo ustanovili, kot v drugih po potresu prizatetih krajev, poseben odbor, ki se mora sestajati vsak dan ob 18. uri na komunu, da razpravlja o najnujnejših potrebah po-tresencev, ki so ostali brez strehe. Načelnik tega posebnega odbora je župan Pericle Beltrame, odborniki pa so: Skrbniki za prehrano: Antonio Barbarino in Umberto Di Floriano; pooblaščenci za podpis pa Luigi Buttolo in Renato Madotto. Skrbniki za oblačilo, zdravila in stanje zdravstva: Luigi Buttolo in Gino Paletti. Skrbniki za podiranje hiš, evakuacijo in prezvem uporabljivega materiala: Danilo Clemente, Luciano Bobaz, Sergio Di Lenardo in Giuseppe di Lenardo. Za pomoč tistim, ki žive v «tendopoli» in v poškodovanih hišah: Antonio Paletti, Dario Bortolotti in Giuseppe Di Lenardo. Za pomoč delavcem: Renato Madotto. Skrbniki za pomoč kmetom, obrtnikom in trgovcem pa so bili imenovani tile: Umberto Di Floriano, Giovanni Gri, Antonio Lettig in Danilo Clemente. Za odnose med Ravenco in Učejo pa Lino Cosatti. Legge regionale per le riparazioni delle case danneggiate Sabato 28 maggio è stata approvata dal Consiglio regionale la legge che prevede lo stanziamento di 60 miliardi di lire per le riparazioni delle case danneggiate dal recente terremoto. Nel prossimo numero pubblicheremo il sunto di questa legge. Intanto gli interessati possono chiedere chiarimenti ai sindaci dei rispettivi comuni. Avvertiamo i lettori che il patronato INAC di Civi-dale via IX Agosto, 8 è a disposizione degli interessati tutti i giorni per dare spiegazioni e assistenza anche per questo. kulturno društvo ’i. trinko, in patronat i.n.a.c. v Čedadu sta se preselila v nove prostore, v ul. patriarcato, 18 Moja Vas S. PIETRO AL NATISONE Festa di S. Pietro e Paolo - Ore 15 PREMIAZIONE DEI RAGAZZI PARTECIPANTI AL CONCORSO «MOJA VAS» 1976 Fisarmoniche - Cori Discorso celebrativo del poeta Marko Kravos TUTTI SONO INVITATI SOLIDARIETÀ1 DALLA SVIZZERA Al NOSTRI COMUNI KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH DREKA DEMOGRAFSKO GIBANJE U LETU 1975 Lansko Ijeto se je rodiu u cjelim komune samuo en otrok Krave na paši v Gor. Marsinu Dreški komun je biu zmje-raj narbuj majhan od cjele Benečije in postaja zmjeraj bulj majhan. Use naše komune je partisnila emigracija, a obednega takuo kot Dreke. Šele 1951. ljeta je šteu komun 1392 ljudi (707 moških in 685 žensk), na dan 31. decembre 1975 samuo 505 ljudi, 252 moških in 253 žensk. Te žalostne številke nam pričajo, da se je znižalo število ljudi u zadnjih 24. lje-tih u Dreki za 887 ali pa 64% od celotnega prebivalstva. Rodila se je Grassi Antonella iz Gorenje Dreke. Umrlo je 12 ljudi, 17 moških in 5 žensk. Umarli so: Bergnach Carlo iz Krasa (63 ljet), čičigoj Antonio iz Dolenje Dreke 46, Crainich Giuseppe iz Kraja 67, Trinco Stefania iz Trinka 80, Zuf-ferli Maria iz Trušnjega 69, Gariup Eugenio iz Krasa 71, Drescig Mario iz Obrankov Za komun al pa za faro, ki širi britofe, ne gredo reči lepuo, po pravi poti. Širjenje britofov je slaba prospekti-va. Dobro gredo reči tam, kjer se širijo fabrike in šuo-le. Povjedano tuole, pa muo-ramo priznat, da če je po-trjeba britof razširit, ga je trjeba razširit, ni kej. Trjeba je tudi, da je venčni dom, kjer počivajo venčno življenje naši dragi ranj-ki, lepuo in sposobno urejen. Takuo so začeli ' urejati in širiti britof pri Mariji Devici na Krasu že lansko ljeto. Ma firma, ki ji je bluo zaupano djelo, je pokazala malo spoštovanja do naših te mrtvih in do tistih, ki bojo šli za njimi. Namesto da bi (umaru u Belgiji) 52, Flo-reancig Luigia iz Obrankov 86, Bergnach Giovanni iz Krasa 68, Zufferli Mario Luciano iz Gorenje Dreke (u-maru u Švici) 29, Tomasetig Antonia iz Debenjega 86, Flo-reancig Zita iz Debenjega 48. Poročili so se: Zufferli Gianni Rinaldo in Bergnach Gabriella Luigia, Zufferli Gianpaolo in Venot-ti Elsa, Tomasetig Gianni in Balus Graziella. Poročili so se po svetu: Ferruccio Ennio in čičigoj Jole Emma, Hvala Sergio Elio in Berta Alda, Breda Maurizio in čičigoj Graziella. Imigriralo (paršlo u komun) 26 ljudi, 13 moških in 13 žensk. Emigriralo (odšlo u druge komune) 23 ljudi, 12 moških in 11 žensk. Po svjetu ni šlo obednega. Dne 31. decembra 1974 smo imjeli u komunu 7 ljudi več, kot 31. decembra navozili u britof fino zemljo, so navozili tajšno kamenje in opoko, da bi tiščalo tudi te mrtve. Sploh se ni moglo skopati jame za pogreb. Parvi so protestirali tisti, ki so z eno nogo na poti, ki pelje k venčnemu počitku. «To ne bo počitek, bo tiščalo!» so jal in šli na komun, da parsili «ditto», naj postroj svinjarijo. Komun je uslišu njih prošnjo. U britof je spet paršla «pakera», prerešetala zemljo, kamenje pa vargla čez zid, ker ne spada u britof. Njeki stari Dre-čan nam je jau: «Prepričan sem, da so se za tuole novo djelo veselo oddahnili tudi naši te mart-vi! ». Podbonesec Gor. Marsin Na obisku u Marsinu smo poslušali pod cerkvijo Sv. Lovrenca lep in prijeten koncert kravjih zvončkov na paši. Dva pridna Marsinca, Žorža Luciano in Oballa Marko sta združila svoje moči, umske sposobnosti in dobro voljo. Pokazat čjeta ljudem in oblastem, da se more ži-vjet in zaslužit tudi u gorskih vaseh, brez iti po svje-te. Ogradila sta travnike — senožeta in že parve dni maja spustila na pašo 10 krav — junic pasme «Bruna alpina». «Malo je dela z njimi. One same nagnojijo senožet, po-sečejo, «posuše» in pojedo, pa tudi dobro varžejo!» so nam povedali pridni Marsin-ci. Pametno bi bluo če bi posnel njih uzgled tudi po drugih naših gorskih vaseh. ČRNI VRH Tragična smart našega dobrega uasnjana U nedjejo, 23. maja se je zgodila u Črnem varhu huda nesrečja, u kateri je zgubiu življenje naš dobar uasnjan Mario Cencig, star 50 ljet. Rajnik Mario je tisti nesrečni dan peju s tratorjam madone, da bi postroju hišo. Blizu uasi je zleteu iz cjeste in se ne vje ne kakuo, ne za-ki. Padu je pod cjesto kakih 30 metru in trator ga je po-mastu. Kadar so ga odkrili, je biu že na koncu življenja. Odpeljali so ga domov in je potem kmalu umaru. Rajnik Mario je biu djelo-van mož in poznan kot dobar in velik živinorejec. Njega tragična smart je glc boko pretresla use naše ljudi. VAR H (Spignori) če kronist mora pisati tudi žalostne novice, bi želeu, da manjku usakih 15 dni bi ne bluo vič ku po ene nesreče u komunu. Tuole smo mislili, kadar smo pisali novico o tragični smarti Marjana čenčiča iz črnega vrha. No, sada muoramo napisat drugo žalostno novico, podobno tisti u Črnem vrhu. Tudi u Vrh je paršla smart s tratorjam in odvzela mlado življenje. Beppo Dorbolò, star 40 ljet, je padu iz trato-rja, ko sta s parjateljam, Lu-cianam Costaperaria peljala proti domu seno. Padu je na glavo in ostu na mjestu mar-tu. Žalostni družini izrekamo naše globoko sožalje. GRMEK U kratkem cajtu so se rodile tri čičice Šindak Bonini spet tata Dne 17. aprila se je rodila u čedadskem špitalu Anna Antonietta Anzolini. Matti in tata sta Gianna Bucovaz in Ferruccio Anzolini iz Seuza. U njih družino se je spet uarnilo veseje, saj sta pred par ljeti zgubila na hitro ljepega puobčja. Veseje je paršlo tudi u Juožulnovo družino u Klo-diču. Mlada nevjesta Ines Crisetig je porodila 29. aprila u čedadskem špitalu lepo čičico. Tata je Mario Fele-tig. čičici so dali ime Orietta.. Naš šindak, Bonini Fabio iz Ljes, je ratu spet tata, saj mu je žena Franca Onesti porodila 30. aprila drugo čičico, kateri so dali ime Marianna. Usem trem novorojenkam želimo srečno in veselo življenje. ZVERINAC Dne 2. maja je umaru na hitro u Milanu naš vasnjan, Beppino Gus, star samuo 40 ljet. Rajnik Beppino je djelu po svjete, najvič u Nemčiji, že od svojih 18 ljet. Poročiu se je u Milanu, kjer je živje-la njega mlada žena s 7. ljet-no hčerko. Beppino je biu paršu iz Nemčije na počitek k družini, kjer ga je doletje-la smart. Na pogreb, ki je biu u Milanu, so šli usi njega bratje. Ohranili ga bomo u lje-pem spominu. RUKI N U nedjejo, 30. maja po-pudne je umaru na svojem domu u Rukinu, Anton Ruc-chin, star 67 ljet. Rajnik Anton je biu vič ljet bolehau an je puno pretarpeu. Posebno pa je tarpeu potle, ko je zgubiu življenje na djelu u Švici njega edini sin, Gino. Zdaj bo počivu z njim u britofu Sv. štoblanka. Žalostni u-duovi izrekamo naše globoko sožalje. SV. LJENART Noviči u Gor. Mjersi U soboto, 5. maja sta se poročila u stari cjerkvi Sv. Antona Claudio Qualizza iz Ljes in Flavia Sittaro iz naše vasi, on 25, ona 20 ljet. Na njih poroki in na ojce-te se je zbralo puno ljudi, parjatelju an žlahte, kateri želijo mladim novičam dosti zdravja, sreče in veselja u njih skupnem življenju. KRAVAR U dvjeh dneh sta se poročila dva brata Dne 29. aprila se je poročiu u Naborjetu (Malbor-ghetto) naš vasnjan, Paolo Predan z Gianno Drecogna iz Gor. Tarbja, katera ima oštarijo pri Poštaku. On ima 29, ona pa 25 ljet. Za dva dni potle se je poročiu u Kosci brat Giorgio Predan z Antonietto Tru-sgnach iz Dolenjanega, on 28, ona pa 24 ljet. Mladim novičam želimo use dobro. SOVODNJE MAŠERA Dne 28-5-1976 je umrl u čedadskem špitalu Velikaz Augusto iz Mašer. Padel je pod neki zid v Mašerah, si prebil glavo in izdihnil nekaj ur pozneje. Imel je 52 ljet in je bil poznan po vsem sauonjskem komunu, ker je bil vaški godac. Vsako ljeto je o puste godu na harmoniko po naših vaseh domače viže. Pogreb je bil v Mašerah 30.5 in pokopali smo ga na tarčmunskem britofu. Družini in žlahti izrekamo najgloblje sožalje. Rajnik Gušto Velikacu iz Mašer SUBID Po veliki škodi, ki jo je napravu potres, po velikem tarpljenju an strahu, se nam je spet uarnilo upanje u novo življenje. Posebno potlè, ko je parlament žvicerskega konfederaciona sklenu, da bo na svoje speže obnoviu Subid. U Žviceri nas poznajo, saj je pou naših uasnjanov dje-lalo gor puno ljet. Poznajo nas kot dobre djeluce in lepuo je, da so se zmislili na nas u telih težkih momentih. Zastonj se njeso zmislili na nas. Troštamo se sada, da ne bo šlajfala naša buro-kracija švicarskega djela za obnovitev naše uasi. PRAPOTNO BORDON U nedeljo, 30. maja se je rodila u čedadskem špitalu Karin Bordon. Razveselila je mamo, Silvio Zubiz in tata Bruna Bordona, in kako bi jih ne, saj je parva zibelka, ki teče u hiši mlade družine. Use je šlo gladko in srečno na porodu - mlada Karin je ob rojstvu pezala 3 kg. želimo ji srečno in veselo življenje. SREDNJE GNIDUCA U nedjejo, 30. maja je na hitro umaru u goriškem špitalu Tomasetig Marcello iz naše vasi - Žefacu po domače. Biu je star samuo 51 ljet. Rajnik Marcello je djelu 17 ljet u belgijanskih minje-rah, kjer je dobiu boljezan (silikozo) na pljuča, kot na stuotke naših mož. Kot invalid je dobival penzion direktno iz Belgije. Težkuo je bluo njega življenje, a lahna smart. Umaru je hitro potle, ko so ga parpejali u špitau. Pogreb ranjkega Marcella je biu u Gorenjem Tarbju u torak, 1. junija, ob 3 popud-ne. TIPANA Eno uro pod «tendami» v Brezjah Ni še zasijalo sonce, ko smo se v polsnu zavedali, da smo sinoči obiskali potreseno vas Brezje ( Montemaggiore) v tipanskem komunu, kajti tam smo se zadržali do pozne ure in naša pot do doma je bila dolga in tudi nevarna zaradi plazov, ki jih je povzročilo nedavno neurje, vsakdanji dež in včasih tudi vročina, ki izžareva iz še neumirjenega podzemlja. Po ogledu vasi, kjer je o-stalo le nekaj nepoškodovanih hiš, in tudi te so izredno slabe, smo se podali v novo «tendopoli», ki so jo postavili nekaj nižje pod vasjo, kajti prvo je odneslo neurje. Kamenje, ki je bilo zmetano iz britofa pri Devici Marji na Krasu 1975. U britofu pri Mariji Devici na Krasu naj bi počivali dreški marliči u kamenju, namesto u zemlji