25 i. številk«» Sjjibljsia, f četrtek 2 novembra 1905. nak Ise «večer, 'dol] üiey« in pnoak«, l.vt »»Ц» po poitl prtjuauui м avalra-ograk* £«!*!« u m i»t« l£ K, M pel iota ti K, »a Četrt lata 6 K 60 h, u ae nese* t K 30 h. Za Ljubljano ■ p&EUJaaJeca nt da» t* »i» , 3 S4 a, sa pa! ist* Ii S, >» batri Uta ft K, a* «n meaee S K. Kdor hodi un panj, plaAa sa m Uta M K, m pai lata 11 K, s» šetrt lat» 6 K SO h, al en шаам 1 K 90 h. — Za tuja dežela tolika ved, kolikor sn*3a p&Sftiia« 3 - brca istcdabne spoSiljatr« a« d« ž nji®, mora potrditi, da je slovenski kmet sam ob sebi pohlevna stvarc?, bi prsviajjrav nikomur nič ialega nc£e in tudi ničesar hudega ne stori. Te naša trditve ne more сротгеМ ncbena kriminalna statistika, ker s? v tera ciiru s številkami in s atitisiikc v obče ne da ničesar do-kaiati. K*r stori posameznik, iz tega 63 ne da sklepati na značaj in na r.srf.ve celote, kh strastij in veake razburjeno::*! svoj boj za vsakdanji svoj kruh in — obstanek. L?-ta mu ie glavna in prva »briga«. Vse i'r'Jgo mu je ve4 sli manj postranska stvar. P* tudi hvaležno naše ljudstvo. In kdor mu stcri kaj dobrega in izkaže ktko dobroto ali dobrotioo, nsjde cbiio hvaležnosti. Ljudstvo ee ga oklene in spoštuje. V vsakem kr&ju najdeš ta pojav, ki je lepo spričevalo z« dobrotnika, kakor tudi za ljučietvc? samo. Tako bi lahko še pisali dalje in povedali marsikaj dobrega in lepega 0 nfcšem prebivalstvu po deželi. Va&k prijatelj slovenskega kmeta — o tem smo prepričani — podpiSe gorenje nase misli. Toda ž&libeg to ljudstvo 1 vsemi dobrimi lastnostmi nima še pravega spoznanja, nima še svoje *odbe, ker mu msnika potrebne razsodnosti in re- šilne olike. Ia to, prav to je njegova največja in najhujša nesreča! Zategadelj je dostopno vsakemu še tako pr gubcnosnemu vplivu in zategadelj se da — brez najmanjšega obotavljanja podjarmiti ođ vsakega najbolj zabitega in fanatičnega — kaplana. In tu smo prispeli do tistega »znamenja«, ki ram prejasno pokaže pot in — vzroke, s činser naj si razlagamo kneŽaŠke dogodke, ki so nam podati s'iko popolne kmetske podivjanosti! To pa seveda le na klerikalni strani, ker pri vsi ti aferi niti eden liberalec nI zakrivilnitinaj-manjšega kaznivega dejanja! Župan Ć;snik je v svoji občini zelo spoštovana oseba. Ne da bi ga hoteli hvaliti in povzdigovati s praznimi frazami moramo poudarjat*, da ima on v reenici srce za svoje ljudstvo, da mu pomaga, kjer mu more in da vsakemu posamezniku stori vs&KO uslugo. To pa že ves čas, odkar je nastopil službo nsdnčitelja v Knežaku. Posledica temu je bila njegova izvolite? za Župana. Na tem metta p* pi je svoj* simpatije le Še prmnožil in lahko se reče, da svoj ča« ni imel niti enega sovražnika v svojem kraju. Mogoče, da so mu n e-katerniki zavid«lt županski etc-liček! A še ti s? vedno skrivali svoje osebnosti in ga le lahrbtno opravljali in rovali proti njemu! Toda Cesnik je poleg vsega tega tudi najodlcčnejši liberalec, ki ae ni nikdar «klon i nobeni »sveti« volji in ki se ne premakne od svojih liberalnih principov niti za las. Ia ker pa je župan liberalec, je seveda tudi obč na liberalna in sicer če dalje bolj — napredna. To je začelo boleti klerikalce in zlasti ljubljanski klerikalni gener&l-Htab, ki ima v sedanjem času zlasti Notranjsko »na piki*. Treba je bilo temo Casnikovemu liberalizma napraviti hitri konec, sicer je Knežak iigcb- Ijen! In vsled tega se je uprizorila ▼a* komedija, ki ae malodane ponavlja v vsaki liberalni občini, katero hočejo klerikalci požreti Škcf Jeglič je pregledal vrsto svojih ka-planetov in izbral Notranjca Magaino za Cesnikovega — rablja. Ta »Hetzkaplan« je v družbi župnika Peha-nija in v družbi še neke neodkrito-srčne in neianesljive osebe v Knežaku po natančnem taktičnem načrta sačel vojsko soper liberalnega župana. Poleg ustanovljene posojilnice, poleg moške in ženske Marijine družbe, poleg »kvantarskih« pridig lotili se ee ti elementi vsak?ga po-samnega vaSčen», klicali njihove žene v župnišče, obdelavali jih na vse dopustne in nedopustne načine, — vse to v znamenju sv. katoliške cerkve in njenih svetih zapovedi! Kakcr pa je povsod nekaj omahljivcev, tako se je našlo tndi v Knežaku nekaj »molkih bitij«, ki bo se končno vdala strastem njihovih boljših polovic ter poveljem z njimi zvezanih farovških gospodov. Ve6 to ве je sistematično gojilo zlasti zadnje mesece pred novimi občinskimi volitvami, ki bi se imele vršiti 2 marca t. 1. v Knežaku. Ker se je ta dan vsled pritožbe župnika Pehanija volitev onemogočila in sta se župnik ter kapi&n, — ki sta zbrano zmagonosno armado že dopoldne malo n&pojila in potem pripeljala na bojišče, — ujela takorekoč v lastno past; lotila se je teh dveh božjih in Jegličevih namestnikov satanska jeza. Kaj sta storila? Ves popoldne sta I napajala ljudi, vlačila jih po vseh knežaskih gostilnah, hujek&la in š£u vala coper liberalnega »zlcdejg« in končno napodila posredno ali neposredno to opito in vinsko tolpo na Ć8snika, ki si je le po srečnem naključju rešil svoje življenje, svojo rodbino in avojo lastnino, üaj je v b e polno prič pred sodnijo izpovedalo, da br se zgodilo paž najhujše, če bi se razgrajačem posrečilo vdreti v h i š c! Kje sta bila т tem kritičnem času in sploh tisti popoldan Župnik Pehani in kaplan Magajna? To je tisto zanimivo vprašanje, ki se ni rešilo pred sodnijo. Zakaj U dv» Je-gličeva organa nista poskrbela, đa bi ee bili volilci mirno razšli? Kdo je v Urbančičevi, kdo ie v Ć u č -kovi gostilni plačeval za pijačo,ki je v »Štefanih« hodila in romala na mize? Kako je bilo mogoče, dsjo župnik Pehtfni takoj dragi đan po teh izgredih laž-njivo ovadil župana Čes-nika,da jeizhiše streljal in zadel Jožefa Smrdelja, prvaka »M a r i j i n i h dečkov«? Kako je on mogel slišati strel, ko ni slišal Žvenketa šip in oken,v katera je suval in na katerih se je obreza! podivjani Jožef Smrdel j? Vse to eo vprašanja, g'ede ks terih nam ott>netä Župnik Pehani in kaplan Magajna в svojim odgovorom na večnem dolgu, ki nam pa r.aj-krepkejše osvetljnjejo žalostne dogodke, vsled katerih so si njihove zapeljane ovčice priborile vsega vkup 55 mesecev ječe! Sedaj na le obračunata dušna pastirja ssma s svojimi žrtvami, ki sedaj lahko uvidijo, каш da pripelja slep» strast in kam ae pride, če ue stopi v službo klerikalne in farovške politike! Saj tega nihče izmed o b e o i e n -oev ne more tajiti, da župan česnik nikomur izmed njih ni storil niti najmanjSe krivice, nasprotno da kot njihov rojak je vsakomurob svojem času storil večjo ali manjšo uslugo. Za vse to pa je moral doživeti ne samo tolovajski napad od njih samih, ampak tudi najgrša žaljenja od njihovih zagovornikov. Da tndi napadi ljubljanskih klerikalcev za inpana Češuika so i se izjalovili in osramotili edino le — napadalce same! Sodba je sedaj dogDana in klerikalci so se vzpričo žalostnega, a neizogibnega izida poprijeli zadnjega sredstva, napadli so sodnijo samo, češ, „politika v sodni dvorani" je zakrivila klerikalni poraz in klerikalno - blamažo. To obupno in ostudno sredstvo naj tedaj pred klerikalnim svetom opere klerikalnega zagovor-nikadr. Šusteršiča, na katere g a s o z ida 1 i 0 b t o ženci vae svoje upe in nad e! Kdor je imel 0 tem politikn in o tem zagovornika sploh še kako trohico dobrega mnenja, po tej ostudni ataki na sodno oblast in njene organe jo je moral izgubiti! Dr. ŠasteršiČ sedaj razsaja nad g. nadsvet-nikom Polcem, češ, da ni storil svoje dolžnosti napram g. dr, Konradu Vo-dušku, češ, da je sam sumničil g. kaplana Magajno, da je bil n a-hujskan od „tistega votanta," glede katerega je včeraj „Slovenec11 sam sebe postavil na 1 a i. Kakor pa se je s tem preklicem na krvav način osramotil samega sebe glede votanta g. dr. Travnerja, tako je tudi vse drugo pisarenje in napadanje sodne oblasti sama in gola neres-niča, s katero se hoče blatiti najvest-nejše stare sodnike, ki jih dr. Šueteršič in njegova politika kakor tudi vsaka politika vobce ravno toliko briga kakor „predlanski" sneg. Gotovo pa je, da zasluži dr. Šueteršič pošteno brco od merodajnih faktorjev za ta svoj neka-valirski in vsakega odvetnika nevreden Čin, kojega si dr. Šasteršič v sodni dvorani ni upal izvršiti in e Čimer sedaj naknadno — kot nekaka višja instanca — hoče postavljati celo nad sodnike, nad so nijo samo. Prezreti pa ne smemo, da je to storil človek, ki je svoj Čas za svojo osebo in svojo čast dobil pred sodnijo in od eodnije najgrši pee a t „žlindre11 in ki bi se — po znanih besedah — že davno moral vsled moralično uničujoče znane sodbe pognati kroglo v glavo! T a pečat se ga drži Se dandanes in zategadelj se ne sme Čnditi nihče, da LISTEK. Slovensko-nemška meja na Štajerskem, Kulturno zgodovinski in narodopisni doneeki. Nabral A. B. (Dalje.) Na pokopališča je večina napisov se slovenskih. Neka posebnost jc v tej in sosednjih — slovenskih in nemških — župnijah, da imajo domače „poete", ki sestavljajo „ganljive" nagrobne napise. Zato se mi naj oprosti, ako omenjam tudi nekaj pokopališč. Saj se iz uapiaov spoznava narodno mišljenje in kulturna stopnja. Pri Sv. Jerneju n. pr. sem našel napise: „Tukaj počiva Matilda Terglav . . . Zapustila solzno dolino in šla v večno domovino. Zdaj ee pri Bogu veseli, in za nas Boga prosi." (Joj, rima I) Ali pa : „Poglej o Človek, kraj pokopa. Tukaj sera je naša hoja. Kdor pravičen gre od tod, v sveti raj veselja pot (?) (No, pa to so pesniške svoboščine!). •— Še redkejša posebnost, kakor ti napisi pa je pri Sv. Jerneja iz desk zbita mrtvašnica, v kateri stanuje mežnar, organist, ministrant in grobar v eni osebi s svojo ženo. Stara dvojica je prav zadovoljna stranka, ki ljubi mir, kakrSnega pač „svet ne more dati" v popolnejši meri kakor v mrtvašnici na pokopališču. Mrmrata nekoliko samo tedaj, ako ju prežene iz mirnega bivališča kak mrtvec, ki pride v njuno stanovanje čakat sodne obdukcije. No, pa to traja k večjemu le dva dni ter taki slučaji tam v gorovju tudi niso prepogosti. G. prof. Orožen omenja v svojem potopisu od slovensko nemške meje, da je zadnji slovenski napis proti severu na radeljskem sedla med Marenbergom in Ivnico. Zadnji slovenski napis pa ni ta, temuč oni med Sv. Jernejem in Soboto ob meji občine Sv. Primož. Ta napis se glasi: Kraj so. (sv.) Arnej (tudi Kozlerjev zemljevid ima Arnej za Jernej), občina ao. Primnž, sodni okraj Marnberg. Pol. okraj Slov. Gradec." Goro Sv. Jerneja loči od Sobote globok jarek, po katerem teče Krombach (pri Šumana najdemo tndi slovensko ime Kriva, a ljudstvo tega imena ne pozna), Soboto od Pernic enako globok jarek z Bistrico, doČim tečeta po jarku med bv. Jernejem in Pernicami združena ta dva potoka. Bliža razvodja, ki ga Nemci imennjejo „Zweiwaseer", je zadnji zavedni slovenski kmet Ribič, ki je naročen na slovenske liste in čigar sinovi Se sploh nemški ne znajo. Seveda so se brati učili le doma, ker je na vsako izmed treh gora v Solo predaleč. — Vredno se mi še zdi omeniti jezikovno posebnost, da ljadstvo naglaŠuje ime tega potoka Bistrica, dasi sicer navadno in Čestokrat povsem napačno naglašuje mnogozložnice na prvem zlogu. Vse druge Bistrice, kar jih je na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem so naglaŠene na prvem zlogu. K Pernicam, ki so na 1060 m visoki gori ob koroški meji, nisem lezel, ker se mi je povedalo, da so jezikovne razmere slične, v arsičem celo ugodnejše kot pri Sv. Jerneju. Šola in cerkev sta še slovenski. Sploh ni nevarnosti za Pernice, dokler se še oglašajo slovenski učitelji za službo. Seveda iz-prašanega učitelja le težko dobijo na tako visočino, kjer se „sliši nebeški petelin peti." Leta 1880 so uradno našteli 507 Slovencev in 74 Nemcev, leta 1900 pa 472 Slovencev in 93 Nemcev. Neumevno! Dražba sv. Mohorja Šteje celo 27 adov. IV. Sobota. (1070 m) Ime Sobota (prav Sopotje, Sopot) je v zgodovini slovenskega naroda tako žalostnega spomina kakor Solferino za avstrijsko armado. Nobena slovenska župnija se ni tako naglo ponemčila, kakor Sobota Preobrat se je izvršil v 50 letih. „Prijatelj" je pisal leta 1855., tedaj ravno pred 50 leti: „Sobota, zadnja kuracija v hudih planinah na koroški meji, je menda na pol slovenska. Sedanji kurat gosp. Jožef Divjak, pred kratkim še kaplan pri Sv. Jurju na Šavnici, mi je pisal sledeče: Ravno pretečeno nedeljo sem slovenski predekoval (pridigoval) pa sliši! s kakim veseljem eo me poeebno stari So-botančarji poslušali. Solze so me polile, kader po pridigi stari možje in Ženske k meni v hiSo pridejo s solzna-timi očmi hvalit, rekoč: „Ljubi Česti vredni gosp. fajmošter! Bog se je smilil čez nas, da nam je pa enkrat slovenskega gospoda dal ; takše pridige še svoje žive dni nismo čali itd." Ne vem, kako Sobotčani umijo to, ker so njihovikurati vselej bili Slovenci, kakor pred sedanjim hvale vredni gosp. Anton Kegl, in vČasi je se njim pridi-govalo tudi po slovenski. Jaz mislim, da nove okolšine napeljavajo ljudi na nove misli, in da se bolj dopade, kteri bolj po narečji domaČih govori. Res pa je, da se Sobota jako ponemčaje in da je šola celo nemška. Pa tudi tu bi se kaj storiti dalo.11 (To pismo je pisal kurat Divjak najbrže gomilskemu župniku Muršcu, ki ga je priobčil v „Prijatelju" v dopisu „Od slovensko-nemäke meje na Štajerskem.") Uradno ljudsko štetje leta 1880. je še našlo v Soboti poleg 701 Nemca 184 Slovencev, leta 19Q0 pa še samo 12 Slovencev in 774 Nemcev. Dokler je bila v župniji steklarna (Spiegelhiitte) je Štela Sobota 1400 prebivalcev ter je bila pri steklarni tudi posebna Šola. Župnija je bila ustanovljena leta 1777., a Že leta 1788, je prešla k sekovski škofi ji, Jker je tako želel takratni graški Skof grof Attems, češ, da „Slovence zelo ljubi". In res jih je imel rad „za znesti," zakaj, ko je pri delitvi Škofije leta 1859. prišla Sobota nazaj k lavantinski Škofiji, bila je že grdo ponemčena, dasi so ji bili Župniki, kakor že piše Divjak, vedno Slovenci. Tako navaja iupna kronika od leta 1783. do 1792. nekega Mat^o Kalana z opazko „ein Krainer". Lahko pa se trdi,j da ao k ponemčenja Sobote največ pripomogli lavantinski župniki, posebno umrli Hainscbek in Še živeči župnik v Gor. Ponikvi Jos. Kunej. Ta dva sta po nemško pačila krajevna in lastna imena v uradnih spisih. (Dalje prih. i