ar in i xxu 1995
0 c cnc in pc irciciJa o pn li 1 i t ac ijaii in razstavah
249
Ocene in poroc'la o publikacijah in ra/sta\ ah
1 'stale publikacije
vodnik po fcndih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije (1, - 3 knjiga), Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1999, 1664 strani
Arhivski vodnik kal pregled fondov in /.Iiirk :e Osehna izkaznica' vsakega arhiva, s katero se ta pred stavi zainteresirani javnosti, Njegova sestava ozroma izdaja ima vsaj dva namena, pivie, že v nri]ir;iv' zabava od arhiva temeljito inventuro shranjenega gradiva m ,s leni ugotovitev stanja na določeni datoni, 111 drugič, namenjen je uporabnikom kot prv m 1 Tnianvni pripomoček, kal svojevnlcn kažipot ]io gradivu določenega arhiva (mimagrede, dobremu PJznavulcu posameznih obdobij in ustvarjalcev gradiva pove veliko indi o tem, knj se ni obranilo kot posledico človekove liialomarnosli ali zavesti ih uni ccvanj ie prid prihodom gradiva v arhiv). Izdaja pivskega vodnika je nujna tako za arhiv kot tudj za nJ^govu predstavitev v javnosti.
Čeprav je Marija Verbie že leta 19.*i5 občila rilisi Snliiini uil-tii/civ Drr.dvnega arhim LR S i a e glede izdajanja vodnikov za slovensko nQj visiiko pomembno leio 19fi0, ka sta izšla S ¡¡hišni Prcglal fmulav in :lmk Mestnega arhiva Ijubljan-tpred hodnik a današnjega Zgodovinskega arlr a Jl'bljana), z dokončano inventnro sianja na dan 31. januarja 1959, m Splašni pwg!ed foudav Dvžarnega ' 'v LRS (predhodnika današnjega Arhiva Repnb-Slavonije). Obe izdaji sta hiii pionirsko delo, ne Kuiiio v slo venske m, ampak t odi v jugoslovanskem ^ 'irn. Do najnovejšega vodnika Arhiva Republike Movenije je bilo njegovo gradivo predstavljeno v '"Au'ai po iiihi^ik Slovenije (1965). knt dopolnila ""ienjenegr, popisa iz leta 19(10, vse gradivo p;i je b:lo okvirni popis (brez navajanja vsebine) firccb stavljeno javiKisli v vodnik ti Arhivski fuudi in zbirke v iu avinvskih ,ul<!e'kih SPRJ (1984).
Stst;iv';i vodnikov je med zahtevnejšimi tleli usa-arhiva, saj je lo vedno skupinsko delti, v pre-klorai p;i so Inli začetki povezani lotli z nerešer.iiii -orei ičnimi vpvašanji o pristopih in vsebinali ' 'dnil.av Zahteve pti kratko.sli in jedrnalosti na eni irii in likati Čim večji informalivnosti in pnvednosti nn drugi Sirani so listvarjale dileme pri njihovih ^tavljaich.
Inventura pti skladiščih pa je pokazala ludl acdoslednnsti nredhoonih popisov oziroma nigačH stanje zaradi novih prevzemov in rezultatov ^kovnega tlela, kar se je konce koncev kazalo tudi v Poimenovanjih 1'tindov in /lasti v spienicmhah obsega gradivu, in še k«j bi lahko našleb. Glede pristopa so
danes že dani elementi za seslr.vo vodnika; leta 199(i jih je izdal Metlnurod,i; arhivski svet, Iri lela pozneje (1999) pa nin je sledil slovenski Pravilnik ti slrokovni obdelavi in evidencah arhivskega gradiva.
Števil m uporalijiik gradiva Arhiva Republike Slovenije so se že lela spiaševali, kdaj bo izšel vodnik lega arhiva, saj so bili starejši popisi zlasti glede novejšega časa, nepopoln, ali zastareli. Vendar ima zamuda tloliro stran v tem da je v vodnikn pred stavljeno tudi gradi1 o arhivov, k: so (bili Arnivu Republike Slovenije priključeni po leiu 1990, lo je Zgodovinskega arhiva Centi al nega komiteja ZKS (1999), Arhiva Inštituta za zg-ado^ino delavskega gibanja oziroma Inštituta za novejšo zgooovino (1992) la del gradiva Arhiva Ministrstva za notranje zade/e (!99S).
Vodnik Arhiva Republike Slovenije nam daje siikti stanja hranjenega gradi"a, večinoma do konea leta 19'i7, najstarejše gradivo pa izvira iz 11, stoletja. Skup j nam vtitli.ik predstavi 1749 fondov in zhirk v ob;egn .skoraj 19 tisoč nielrov dolžine. Pohvaliti moramo nžiirnosl uredniškega lima, to je glavnega urednika V,ad:mi,ja Ko lo še in odgovornega nrednika Vhidinhria Žiimra, da sta vključila I ud i gradivo Vlade Republike Slovcnij". in Ministrstva za notranje, zadeve s predhodniki, čeprav je bilo prevzeto po letu 1997. Zlasti gradivo Ministrstva za notranje zadeve (od 1945 dalje) je aktualno in p.edmet številnih političnih in drugih 'razmišljanj'; njegova dostopnost pa omogoča {kljub temu da je tlel grauiva imnislistvo še obdržalo, velik del pa je bil verjetno uničen) vpogled v izvirno gradivo za Številne vroee leme nedavne preteklosti.
Rezultati strokovnega dela na arhivskem gradivu pripadajo vsem generacijam, ki so delale v arhivu, projekt p,? je izpeljala zdajšnja generacija; pr' popisu fondtw in zbirk za objavo (t sodelovalo 25 -irhivistk in l(i arhivistov, skupaj 41 oseb. Pomemben tlele/ je imela tudi računalniška ekipa pod vodstvom leh ničnega urednika in retlakiorja Milana Bizjaka.
Nome oporalie modernih informacijskih prijemov so se zavedali tndi uredniki, saj je poleg tiskanih vodnikov v treh knjigah tlelo dostopno tndi na mlerni računalniški mreži (intranet), na CD ROM-u in lotli na inlernetu. Zalo nas ne sme presenetili nizka naklada tiskanih i/.vndov (350), ki so namenjeni bolj repre zenlaneiii predstavitvi kol praktični uporabi. Tndi v tem najdcmc smisel, saj je vodnik glede neurejenega in no vej šegr, gradiva še vedno nedokončana zgodba' (v leni svojsivo ga lahko prinicijamu z enciklopedijami), k se vsak dan spreminja z no orni pre
Ocene in poročila o puhli k nc.jali in razstavah
ARHIVI XXII 1999
vzemi in strokovnimi ugotovi t vn mi. Jedru podatkov o starejših urejenih fondih sc verjetno nc ho spreminjalo, čeprav nikoli ne smemo trditi, da je tudi i/, starejših obdobij že vse gradivo na.",lo pol v arhivsko h ra 111 ho.
Kratkemu in jedrnatemu orisu lusioriala in namena Arlii i'a Republike .Slovenije, skupaj s pravili uporabe arhivskega tirati iva (čitalniškmi redom, pogoji do-stoprosti m možnostjo kopiranja) in obrano bibliografijo arhiv.skili objav, sledijo navodila za uporaho vodnika. Vsak uporabnik za znanstvene namene mora ta navodila dobro T)omilil, oa si olajša iskanje, hkrati pa lnd; poenostavi delo arhivskim delavcem v čitalnici. Vodnik kot celota in zlasti peznavanje navodil za uporabe so neke vrste katekizem, ki bi gá moral uporabnik znati "na pamet', predal stopi v arhivsko čitalnico. lire/, dvoma je Se vedno malo uporabnikov, ki bi poznali osnovno pot do gradiva, ki ga želijo imeti na f pogled. Prenašanje celotne 'odgovornosti' za najdbo želenega gradiva samo na čitalniškc delavec ali EJiviste ni pravično, če imamo pred očmi raziskovalec, čeprav ti izhajajo iz, Študentskih ah podiplomskih krogov. Predstavitev Arhiva Republike Slovenije in pravila igre glede uporahe gradiva (skupaj s čilalniškiiu redom, dostopnostjo in možnost mi kopiranja gradiva) so dostopni liuli tujcem, ki obvladajo nemški ali angle.ški jezik. Verjetno prevod v oba him jezika ne bi bil odveč ludi za navodila za uporabo vodnika (r.ir 55-71) zlasti prevod splošnega klasifika cijskega načrla za razvrščanje fondov ir. zbirk, k. di.je s um amo sliko o leni, kakšno gradivo uporabnik lanko prieakijc v arluvu, in tudi način citiranja uporabljenega gradiva v objavah. Za kakega tujega arhivskega teoretika pa hi bili zanimivi ludi elementi popisa fondov iH zbirk v vodniku.
Iz navodil hi posehej poudaril problem dislociranega gradiva arhiva. Kljub navajanju sedežev, kjer je gradivo in zagotovljena mož.nos' njegove uporabe, in kljub omembi ustreznih signatur nanašajočih sc na graf,.vo, ki ga fizično hranijo posamezne enote , bo marsikateri uporabnik najprej stopil v glavno eiialmco na Zvezdavski 1. Tako denimo pri fondih in zbirkah ni navedeno, kje se hrani gradivo dislociranih enot. V mislih imamo Oddelek za dislocirano arhivsko gra divo 1 (nekd,".njega Zgodovinskega arhiva Centralnega komiteja ZKS), Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo 111 (del nekdanjega Arhiva Ministrstva za notranje zadeve) in Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo It (nekdanjega Arhiva Inštituta za zgodovino delavskega gibanja oziroma Instituía za novejšo zgodovino); oddelka l up. Ml i 111 al,t sedež na Lin liarlo v i 3a v Ljubljani, oddelke II pa na Kongresnem trgu I v Ljubljani. Problem je povezan tudi s prakso, da ;te-vdm ne berejo uvodov, ampak v vodniku poiščejo fonde, ki so zanj zanimivi. Manjše opozorilo na mesto hranjenja oh popisu posameznega fonda teli zbirke hi bilo za uporabnike dobrodošlo.
Eden izmed najbolj bolečih delov uporabe gradiva je njegova citiranost. Ta se razlikuje od pisca do pisca in je marsikdaj pomanjkljiva, zavajajoča in opuščajoča temeljne podatke, ki bi omogočali tudi poznejšo preprosto in hitro najdbo cmraiiega gradiva. Samo
praktičen prnner, ki je v vodniku naveden s področja uprave, je preskromen, Menim, da bi morali za vsako področje, od uprave do osumili fondov navesti kon kreten primer citiranja. To b koristilo tako upo rab nikon i kot tudi a rti i varjeni pri poznejšem iskanju gradiva, saj nepopolni cilati delavcem v arhivskih čitalnicah povzročajo veliko ležav in iztuhe časa. Kolikor zgodovinarji še poznamo omovna načela Citiranja h raziskovalci drugih strok minj ah pa jih sploh ne poznajo. Iz svoje izkušnje vem. da me mnogo mlajših raziskovalcev (med njimi nemalo zgo-dovinaricv) sprašuje o načinu citiranja arhivskega gradiva. V dobro arhivov m uporabnikov bi hilc, če bi bil 'zdelan svojevrsten obvezujoč kodeks citiranja, ki naj bi poenostavil citat, vendar ga ne bi zožil samo na številčno šifro, brez vsebinskega dela.
Do 293. strani prve knjige, ki ima skupno 6X0 si ran i, sledimo nujno potrctinim pripomočkom, to je kazalu fondov in zbirk po klasifikacijskem načrtu abecednemu kuzalu fondov in zbirk, abecednemu kazalu ustvarjalcev fondov (pravnih, fizičnih oseb m dni/in} in abecednemu kazalu fondov po krajih sedežev ustvarjalcev fondov znnnj Ljubljane. Takoj za prvo notranjo stranjo v vsaki knjigi je kazalo vsebine vseh treh knjig, kr.r uporabilikn omogoča eeiostno slif;o nad vsebinami prve in hkrati drugih dveh knjig vodnika.
Orcdnji del vodnika je popis arhivskih fondov in zbirk, razvrščenih po klasifikacijskem načrtu m zaporednih številkah od I do 335 14 knjiga), od 336 (li. 056 (2. knjiga) in od 957 do 4749 (3. knjiga; mimogrede, te številke so zgo'j v »injšESjc iskanja po w)driku in niso uporabne pri naročaju in citiranju gradiva. To je vsebinski del vodnika, ki je za uporabnike izjemno pomemben. / njim so opozorjeni na časovni in kvantitativni obseg gradiva, na bhtonat in sedež ustvarjalca in histonai fonda ali zhirke, na vsebino fonda ali zbirke in možne pripomočke za uporabo, naveden;] pa je tudi izbrana strokovna literatura, ki se r.anaša na določen fond ali zbirko Pon dariu moramo, da je ime fonda praviloma liki nt i zadnji naziv ustvarjalca, kar številnim uporabnikom povzroča težave, čeprav je načelo iskanja preprosto, saj z uporabo aoeccdiiega kazala ustvarjalcev fonda pridemo do želenega naslova in s tem gradiva.
Poglejmo si popis (ir. pol do njega) enega izmed fondov ki sem ga izbral za rad. svojega zanimanja za izseljensko tematiko, z namenom, da spoznamo pot .skanji' pc vodniku. Omenjeni primer mi hkrati omogoča ludi nek;-- razmišljanj.
l\ind SLOVLNSKA IZSlUjrNSK<\ MATICA. Najprej nared.mo prvi koral.. FmJj najdemo v abe čednem kazalu fondov in zliuk (1. knjiga, str. 179):
1.)	AS 1241 (kratica za Arhiv Republike Slovenije in številka vpisa v register arhiva),
2.)	Slovenska izseljenska matica (ime for.dn, ki je brati naziv ustvarjalca)
3.)	1951-1976 (čas, iz katerega izvira gradivo),
4.)	19.01 m. iohicg gradiva v tekočih metrih),
5.)	1027 (zaporedna številka fonda, samo kot prak tieni pripomoček).
Naslednji korak Slovensko izseljensko malico kot
Awnvi xxii ms>
(iccnujnjiomúil^ijiiibi'lfadjah in razstavah
251
folviirjHkci gradiva najdemo v abceediiem kazalu ustvarjalcev {I. knjiga, str. 754). Pnnovita se signatura toada CAS 1241) ir. zaporedna številka (1027), osrednji del ]ia je samo na val lia na/.Wa uslvnrjalcr. (Slo-■"-m.ka izseljenska matica) in začetka delovanja (IS&I-) , konec ni naveden ker je omenjeno društvo, danes kol združenje št vedno dejavno.
I relji korak je odprtje \odnika pod tekočo štev ilko (.T. knjiga, str. 50-51). Tu se ponovijo podatki (signalura in ime fonda, čas, iz katerega gradivo 'z vi rit, obseg v lekočili metrih z dodano ipccitikae.jo: skale I, 77 fascikl'iv, 53 knjig, IG o veje v oziroma °motov). Tu se izkaže, da moraš imen pred seboj prvo knjigo, da si razložiš kratice S., f., k. in o. (Mimogrede, arhivisiom so okrajšave znane, š ršeniu krogu uporabnikov p;i ne.) Sledi ime ustvarjalca fonda in čas začetka delovanja, kar je v nadaljevanjn vsebinska r zioženo: namen in organizacija delovanja, izdaja .l ika dejavnost, programske obiikc delovanja. (Med
II	lli je zanimiva informacija o njenem znanstvenem c u s področju i/scljer»slva organiziranja znanstvenih
■^uii poz.ii ; v m pBnlwijftiBi znanstvenega raziskovanja.
statut vsebuje te dejavnosti, praksa pr je le ,nieiena na zadnjo trditev, to je na spodbujanje r^iskovanja slovenskega izscljenstva.) Izpuščena pa arhivskega vidika pomembna informacija, da jc •'dea od vsega začel k.i z relativno uspešnostjo Zl 'L ala zgodovinsko (arhivsko in I iskano) gradivo "■seljcncev, zlasli v 50 in bO. letin (glej: M. Dmov St;k, Utrinki o odnosu Slovencev do izseljenskega
III	irskega gradiva, Viri 3, Slovenski izseljenci j ^jav.-i arhivskih virov), Arhivsko društvo Slovenije,
-juhliana Eüjl str. 5-17). Opisu delovanja ustvarjalca '.I1- izbor lilerature (večinoma poročil o delu in fril< '.nostiiih Člankov oh njenih obletnicah), kraika V; ebina fonda in navedba pripomočka, to je prevzemnega seznama iz leta ¡974. Glede tega lahko le 'idilio, kakšna je tirejenosi in stopnja dostopnosti 0' Jrahnosii) gradiva. Ali ob prevzemih ieta I9K7 in ii hi' narejen vsaj prevzemni seznam, ki bi "perabniku lahke služil kol prvi pripomoček1' Ohseg l l Í19 tekočih metrov) je relalivno velik za njegov Pre j led gradiva od Škatle doškailc
¿iimrniv» je tudi informacija, da jc Malica izročila " ll'v'j z. 'Jc]:oznno pogodln v lelilí 1974, 1987 in | uvodnih pogojih za uporaho arhivskega gra-jVa d. knjiga, str. 19) jc v Iretji alineji navedene J«viio in zasebno gradivo sc daje v uporaho v "kladu z /ak^nodrjo, z m termin navodilom Arhiva in s Pogoji izročile! je v fondov in zbirk..,' Ali so pri upn-Ti ' gradiva Matice kakšne omejitve s strani "■ročitelja? Omemba depozitne izrocitvc poučenemu 1 nJe slr.'iti, da gradivo ni popolnoma dostopno r""^ina da so poslavljcne omejiivc s strani izrocitena. udj v poglavju o dostopnosti arhivskega gradiva (1 , nJ|í<¡ str. 21 22) ni razlozeno, kaj ponem depozitna ,lramba gradiva, v našem primeru fonda Slovenska 1;:seljenska matica.
' 'h gornjem primeru bi rad opozoril še na možnost PtJIHihiejSili informacij o ohranjenem gradivu dolo-u ustvarjalca, kijih obravnavani vodnik ne daje c'eioti oziroma jih zasL-dmui le pri manjšem številu
fondov in zbirk. Gre za hrainho delov fondov (omc nje. .lih v vod n kn) določenega ustvarjale a pri drugih imetukih, lo ie v drugih arhivih, knjižnic ali, muzejih, raziskovalnih inštitutilt in ne nazadnje pri zasebnikih. Rcr jc vodnik predvsem inventura m nrtkr.z lastnega bogastva arhiva, vendar bi ■/ ne vciiko truda vodnik kot informativno pomagalo pridobil na kakovosti, Čehi (samo z omcmlino drugega hraiiiieija, še holjc pa ! uch s časovno m vsebinsko oznako ter opozorilom na obseg) prinašal indi le informacije. Če ostanem pri Slovenski iiseljenski malici, je bil v preteklosti del njenega gradiva prinesen na današnji Inštitut za slovensko izscljensivo ZRC SAZU. In če naredimo Sc korak dalje. Matica š" vedno hrani gradivo v I. i. dokumentacijski zbirki (torej ne gre samo za admi n.siry'ivno gradivo drušlva), ki jc sc naibolj podohno gradivu, ki ga hrani omenjeni InŠiiltu. Sc jircd nekaj ledje bila za lo gradivo zadolžena dokimientalistka, le-te ni več, dokumentacijsko zbirko pa še vedno hrani društvo.
Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva republike Slovenije jc brez dvoma vefk dosežek arltivistov in hkrati lepa ose lina izkaznica arhiva oziroma gradiva, ki ga hrani. Oh njegovem obsegu in pomenil in /lasti zaradi hlrcga izgubljanja aktualnega stanja si vari sc postavlja vprašanje: kako v prihodnje? Verjetno hodo raeunalnišk pristopi tista pot razvoja posredovanja pripomočkov za uporabo po arhivski kulltirni dediščini, ki no prevladala Vendar vstop v novo tisočletje ne bo popolnoma izbrisal knjižnih objav, wiaj upam tako. Hkrati pa sc za bolj ali manj trdno zakoličene fonde (v smislu urejenosti) odpirajo um/nosti za podrobnejše prikaze ustvarjalcev in njihovega izročenega gradiva, tematskih pregledov gradiva itd. In ne nazadnje upam, da bom v prihodnosti z veseljem - v knjižni ali računalniški obliki - pregledoval '.udi vodnik po fondih ah delih fondov Arhiva Republike Slovenija in vseli drugih arhivov ter drugih imetnikov arhivskega gradiva, ki se niso ohianili, vključujoč tudi podrobne analize vprašanj, kol so. zakaj se gradivo ni ohranilo, kaj ga lahko 'nadomcsii' in podobno V mislil: imam vodrik belili lis na področju vseslovenske arhivske kullnrne dediščine, nasialc na slovenskem ozemlju al, med S f o vene i po sveln.
Marjan Drnovšek
Bojan Himnneireich, Prva svetovna vojna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje, razstava in kataiog, Zgodovinski arhiv Celje, katalog, Celje 1998, 121 dokumentov
Zgodovinski arhiv Celje (ZAC) jc ob osemdeseti obletnici konca prve svetovne vojne- pripravil odmevno razšlavo Prva svetovna vojna v dokitraenlih Zgodovinskega arhiva Celje. Razstava jc bila na ogled
v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje od 29. oktobra do l. decembra I998.
Avtor razstave in k razstavi spremljajočega k a-