GLASILO DELAVCEV TOSAME 3rrj“j IZHAJA OD OKTOBRA 1965 ŠT. 1 JANUAR 1988 LETO XXIII ............... mas ' ....... • ........................................... * -...........................................................................................j KAKO NAPREJ? 0 “blcuiatika v zvezi z izvajanjem no 2^e.neSa dogovora o skupnih os-: .ah ‘n merilih za samoupravno ure- lifv*C ot*nosov Pr* pridobivanju in de-'tvi dohodka v SR Sloveniji — dopis publiškemu komiteju za delo. lorizacijo istih sredstev, kar pomeni, da določeni učinki revalorizacije namesto enkrat samkrat tudi večkrat zmanjšujejo dohodek (primer negativnih tečajnih razlik za tuje kredite za osnovna sredstva). Za Danes je praznik, kaj Malo denaria bo jutri, bomo videli " mal° muzl,te Vse težji položaj gospodarstva Življenjski določa razvojne usmeritve družbe kar rastejo Slabosti ostajajo Mimo je čas za razprave, potrebni so pravi ukrepi Burni časi negotovosti za A. . . . napredek Človek, ne jezi se »am ^ Ukrepi ne pomagajo, le škodujejo no.^a. osnovi izkušenj v zvezi z mož-p) tJJ'1 doseganja kriterijev zadevnega so Z,-ne8a dogovora ugotavljamo, da ak., )i s področja predpisane stopnje vi« 7lu'at*vnosti postavljeni nerealno sled • T° trditev utemeljujemo z na- Noyi Zakon o celotnem prihodku f0 Je bil uveljavljen s 1. 1. 1987, j< uncl namen zagotoviti realno izka 2ovanje poslovnih rezultatov v po Sojih visoke inflacije. Ugotavljamo so v tej svoji nameri zakonoda lalci pretiravali, saj predpisana me °logija zahteva večkratno reva primer naj navedemo, da je učinek revalorizacije v devetih mesecih 1. 1987 v DO Tosama znašal cca 3 milijarde din, kar je povečalo porabljena sredstva za 25 °/o, znižalo dohodek za 40 %, znižalo čisti dohodek za 50% in znižalo akumuha-cijo za 80 %. 2. Ob tako rigoroznih spremembah obračunskega zakona, kot so ilustrirane v prejšnji točki, in ob hkratnih zahtevah družbenih dogovorov vseh republik v SFRJ po ohranjanju akumulacijske stopnje iz prejšnjih let, je posledica povsem logična: vrtoglava rast cen, saj so se vsi gospodarski subjekti spustili v dirko za nedosegljivo visoko akumulacijsko stopnjo. Kot odgovor na to hiperinflacijo je sledil Protiinflacijski program, ki je za velik del predelovalne industrije pomenil vrnitev in zamrznitev prodajnih cen na nivoju s 1. 10. z minimalnim povečanjem. Za DO Tosama ta ukrep konkretno pomeni, da bo njen dohodek v zadnjem mesecu in pol tega leta nižji za 1,3 milijarde din. Ce bi ukrep zamrznitve veljal eno leto, bi izgubili 10 milijard din dohodka, kar pomeni, da bi se znašli v globoki izgubi (izgube v DO Tosama doslej nismo poznali!). 3. Na osnovi navedb iz 1. in 2. točke je lahko vsakomur jasno, da je popolnoma iluzorno zahtevati od gospodarskih subjektov, da v 1. 1987 dosežejo takšno akumulacijsko stopnjo, kot so jo dosegli v preteklih letih. Obravnavani Družbeni dogovor pa zahteva prav to. Še več: s tem, ko v izračunu poprečne akumulacijske stopnje (teoretične) po eni strani prišteva saldo plačanih obresti in ne odšteva izgub, umetno napihuje postavljene cilje do za večino nedosegljivih višin. Če spet vzamemo primer iz Tosame: po- prečna dosežena akumulacijska stopnja v zadnjih sedmih letih (1980 — 1987) je bila 9,8 1%; Družbeni dogovor za podskupino dejavnosti 01269, v katero sodi tudi Tosama, pa po- OH, TA ŠKRAT! V predzadnji številki nam je spet zagodel tiskarski škrat. Pomotoma je namreč izpadlo ime Duške Grošelj kot članice enote CZ TOSAME. Duški se upravičujemo za neljubo pomoto, bralcem pa naj povemo, da je ona prav tako zaslužna za zmago naših deklet in je že dolgo časa članica enote CZ. Upamo, da ji naš spodrsljaj ni odvzel volje od dela in da se bo še naprej marljivo odzivala pripravam svoje skupine. Uredništvo stavlja za cilj 1. 1987 stopnjo akumulacije v višini 14 °/o. Če pri tem upoštevamo še to, da DO Tosama v preteklih letih ni nikdar poslovala z izgubo in da je poslovala praktično stalno brez kreditov za obratna sredstva, potem je popolnoma jasno nerealnost postavljenega cilja (akumulacijska stopnja 14 °/o!). 4. Kljub vsem navedenim zaviralnim dejavnikom za pridobivanje dohodka v letošnjem letu, smo v DO Tosama v devetih mesecih 1. 1987 uspeli zagotoviti delitev dohodka, ki ustreza kriterijem Družbenega dogovora. To z drugimi besedami pomeni, da sicer nismo bili kršitelji Družbenega dogovora, zato pa naši poprečni osebni dohodki devetih mesecev za 11 P/o zaostajajo za poprečnimi OD gospodarstva SRS. Iz dejstva, da je za DO Tosama v preteklih letih veljalo, da so njeni osebni dohodki zaostajali do 8 °/o za poprečjem gospodarstva sledi, da smo se v naši DO v preteklem devetmesečnem obdobju obnašali v skladu s sprejetimi družbenimi normami na škodo osebnega standarda zaposlenih. Sprejeti Protiinflacijski program pa je iz DO Tosama čez noč naredil kršitelja Dru- žbenega dogovora, saj izgubljenega dohodka v višini 1,3 milijarde din (glej 1. točko!) do konca leta ne moremo z ničemer nadoknaditi. Zaključek je lahko le naslednji: Po doslej znanih parametrih bo DO Tosama ob koncu leta med kršitelji Družbenega dogovora. Vendar iz navedb iz prednjih štirih točk sledi, da ne po svoji kivdi, pač pa zaradi neobjektivno postavljenih ciljev z ozirom na trenutno situacijo. Zato odgovorni v DO Tosama zahtevamo od odgovornih republiških organov, da prilagodijo postavljene cilje na nivo, ki bo ustrezal trenutnim gospodar skim razmeram. V nasprotnem primeru se bomo ob koncu februarja 1988 v SRS znašli pred dejstvom, da bo več kot polovica gospodarskih subjektov med kršitelji Družbenega dogovora, kar ne bo koristilo nikomur, škodovalo pa vsem. Zato resno opozarjamo vse odgovorne v republiki Sloveniji, naj glede realnosti postavljenih ciljev, ki izhajajo iz Družbenega dogovora, ukrepajo pravočasno, saj v delovnih organizacijah pred delavci ne bomo mogli zagovarjati takšnih nesmislov, v kakršne nas vodi opisana situacija. Izobraževanje za boljšo kakovost dela Proti koncu leta smo v DO organizirali predavanje z naslovom »Kakovost in zanesljivost« z namenom, da se na ta način vsi vključimo v program izobraževanja in pridobivanja zavesti, da bomo z boljšim, kvalitetnejšim delom tako vodstvenih delavcev kot delavcev za stroji vložili kvaliteto dela in pridobili kvalitetnejši izdelek, ki nam bo na trgu prinesel večji dohodek, večji poslovni uspeh. Predavanje je bilo organizirano za direktorje, vodje proizvodnje, vodje sektorjev, vodje služb, tehnologe in delavce, ki se neposredno ukvarjajo s kontrolo kvalitete. Predavanje je bilo organizirano preko Delavske univerze, predavala pa sta priznana strokovnjaka z Ekonomske fakultete in sicer prof. dr. Vekoslav Potočnik, ki je obravnaval področje kvalitete z ekonomskega in organizacijskega vidika ter prof. dr. Krešo Puharič, ki je predaval pravni vidik pomena kakovosti. Čeprav je bilo predavanje na prosto soboto in so bile na sporedu tekme svetovnega pokala v smučanju, je bil odziv polnoštevilčen, kar kaže, da se vsi zavedamo, da moramo narediti korak naprej v kvaliteti dela, to pa bo mogoče le, če se bomo v tej smeri izobrazili. Predavanje je bilo zanimivo, saj sta predavatelja snov podala zelo življenjsko in dostopno. Glede na predviden plan področij, bi bilo primerneje organizirati večkratno predavanje, tako pa sta se morala predavatelja potruditi, da sta zajela res bistvene Nepravilna uporaba zaščitnih sredstev prvine, ki zadevajo področje kvalitetnega poslovanja proizvodne organiza-cije. Na koncu se je razvila tudi živahna razprava, ki kaže, da so še nerazjasnjeni problemi in da bo potrebno verjetno še bolj konkretno sodelovanje s tovrstnimi strokovnjaki. Izobraževanje v podobni obliki b° organizirano še za neposredne vodje v proizvodnji, saj naj bi bilo interno izobraževanje permanentna naloga. V bližnji prihodnosti se moramo tudi seznaniti s pomenom in ciljem dobre proizvajalne prakse, kar naj bi bila naslednja tema predavanja za širši krog delavcev v DO. Videnšek Antonija, dipl. ing- Vprašali ste Ali je možna prodaja higienskih vložkov druge vrste? Prodaja higienskih vložkov II. vrste se ne vrši in tudi ne predvidevamo, da bi izvajali tovrstno prodajo, ker vložkov izven klase nimamo. V kolikor pride pri proizvodnji do izdelave vložkov slabše kvalitete se te manjše količine ponovno vrnejo v proizvodnjo (kot sekundarna surovina). VILJEM DOLENC, ing. Celuloza za hlačne plenice § ^maI'u PO drugi svetovni vojni so rnr- vocjilr>i narod sveta na podim 'i* soc‘a'nega varstva opirajoč se i; .lastnc vire surovin zamenjali be-izd ivb0mbaž v nekaterih higienskih ® k*" 2 beljeno lesno celulozo. To s ki h rojstni dan cele vrste higien- n izdelkov za enkratno uporabo. iPQ ^aradi desetkrat krajših vlaken bnmK ^e*u*oze v primerjavi z vlakni (virm iZne eeluloze so morali plenice v z®k, blazinico..) sestaviti in po-i. atl Y evrsto jedro z uporabo tan-h^au(tissue) papirja in mrežice iz ootnbazne preje. izri *eta v *et:o se i® sestava teh ševai °V za .enkratno uporabo izbolj-a a. dodajali pa so nove sestavine. nosti celuloze, ki jo uporabljamo za oblikovanje vpojnih jeder higienskih izdelkov za enkratno uporabo kot so: plenice, vložki, blazinice, podloge, ter izdelki za inkontinenco (puščanje seča). Naslonitev na domači vir je Švedom uspel, medtem ko v Sloveniji in Jugoslaviji pri vsem lesnem bogastvu nimamo tovarne, ki bi izdelovala celulozo, primerno za našo uporabo. Po mnenju dipl. ing. Pliberška iz inštituta za papir in celulozo v Ljubljani bi »morali« skupaj s Sladkogorsko čim preje misliti na »svojo« tovarno celuloze sicer bo prevelika navezanost na uvoženo celulozo ovirala naš razvoj. V pleničkah predstavlja celuloza več š > so te vrste izdelki doživeli navdu-nio s'3ri:'em Pr‘ uporabnikih, ne sa-na Švedskem ampak na vsem raz-v>tem svetu. en ^ TISAMI še vedno izdelujemo še t teh prvih izdelkov. To so na-tosama vložne (insert diapers) ple-z.-e ?a enkratno uporabo. Ko smo jih ‘Ceu izdelovati pod imenom Moelnv Plenice smo pod uporabljali Moelnv dvoje vrst K,uU °ze: sulfatno in sulfitno. O njih j. niških lastnostih nismo dosti vede-Driri P1-0 to, da je sulfitna celuloza r,„_!0b'jena po zastarelem sulfitnem , ‘ j*' IIIUV/IH. 23 'takšno tovarno so pred kratkim n * r 1 .tndi zaradi onesnaževanja oko- !jeStj°?'-U' močno onesnažuje oko- ZaP v __________________________________ ,a v črnogorskem Ivangradu). Sulfat-suifC<^ Uloza )e pridobljena po boljšem Unr,3 k J0 postopku, ki se še sedaj i rablja za izdelavo puhaste celulo-po vsem svetu. ... Do danes ko se je v razvoj vklju-n. pgromni ameriški finančni (denar-■n znanstveni potencial (zmožnost) bil a),nc!vrstnim lesnim bogastvom, je storjen velik skok v kakovosti, ter navanju odločilnih tehniških last- kot 60 % vrednosti. Nadaljna večja preusmeritev naše proizvodnje iz bombažne vate, narejene iz bombažnih odpadkov, na lesno celulozo je glede na slabe možnosti oskrbe s surovinami iz domačih virov precej tvegan korak. V Jugoslaviji danes nihče ne izdeluje celuloze primerne za izdelavo puhastega vpojnega jedra (pleničk in podobnih uporabnih izdelkov). Celulozo kupujemo v obliki ožjega ali širšega traku, lepenki podobne stisnjene pole, bele barve, navite v zvitek. Jugoslavija izdeluje pretežno celulozo iz trdega lesa listavcev. Naša mora biti narejena iz mehtega lesa iglavcev. Po dosedanjih spoznanjih je samo taka celuloza primerna za naše enkrat uporabne izdelke. (To mnenje se križa s ponudbo Japoncev, ki ugotavljajo, da je krška magnefitna celuloza dobra za puhasta jedra. Trenutno še nimamo laboratorijskih naprav za preiskavo poslanega vzorca in s tem za potrditev ali zanikanje japonske trditve. Bo pa temu posvečena posebna skrb.). Glede kakovosti celuloze, puha in v obliko lepenke stisnjenih pol celuloze oglašajo proizvajalci množico različnih tehničnih lastnosti, ki vplivajo na predelavo celuloze, značilnost puha oziroma lastnosti končnega izdelka plenice. Nekatere tehnične lastnosti celuloze: način izkuhavanja, vrsta lesa, površinska masa, debelina, gostota, navidezna specifična teža, razpočni tlak, raz-počnost po Mullenu, razpočni indeks, razpočnost v suhem, razpočno število, belina, površinska vlaga, število, utržna dolžina. energija za razvlaknjenje, podaljšanje, propustnost za zrak, nečistoče, Boufant, celuloza, drobci (shives Sommervill prostost (freenes), lastnosti ote-pla po Noblu, razteznost, raz-tržnost, koeficient razpršitve svetlobe, guba, Frazier, lignin, hemiceluloza, pentozam, vsebnost smole, alkoholni izvleček, eter izvleček, RIO, R 18, meti-len klorid izvleček, odpornost la osuševanje, topno v alkalnem, topno v sodi, viskoznost 0,5CED, vsebnost pepela, DCM izvleček, povprečna dolžina vlaken, tehn. povp. dolž. vlaken, klasifikacija vlaken po Klarku, gručavost, vozličavost, vozli, prah, mrežna jakost, specifični volumen, suha prožnost, obsorbcijski čas, absorbcijska kapaciteta, absor-bcijska stopnja, čas potopitve, absorbcija po Klemmu, šestil-ni dvig, zadrževanje tekočine, abs. kapaciteta blazinice pred in po obtežitvi, prekapljanje, učinek stenja, klemm 16 col, učinkovitost razdružbe pri majhnih in velikih odprtinah na sitasti mreži... Nakup naprav za merjenje vseh teh tehniških lastnosti je opravičljiv le pri obsežni in množični proizvodnji, ki je TOSAMA nikoli ne bo dosegla. Zato bo treba meriti in torej kupiti naprave le za najpomembnejše tehnične lastnosti. Skoraj vse naštete tehniške lastnosti pa ugotavljajo v celuloznih tovarnav P&G. Tudi zato ima njihov izdelek plenička Pam-pers pred tekmeci veliko prednost. Brez podrobnega študija se je težko odločiti na katere lastnosti moramo biti pri izbiri celuloze najbolj pozorni. Splošno veljavnih predpisov ni. Prav tako je literatura (vse vrste zapisov) težko dostopna in je večkrat tovarniška skrivnost, često omejena s patentnimi pravicami. Težavam bomo hitreje kos, če bomo izbrali največje proizvajalce pleničk in se zgledovali pri izbiri surovin — celuloze po njih. Do informacij je zato težko priti. Zbirati je torej treba te informacije na vse mogoče načine. Eden pomembnih so razgovori z domačimi in tujimi dobavitelji surovin in strojev, ter kupci naših izdelkov. Takrat ko je govor o vrsti in kakovosti stroja surovin ali izdelka mora biti navzoč strokovnjak, ki se ukvarja z razvijanjem novih izdelkov, ter izboljševanjem sedanjih. Takrat lahko izmenja izkušnje, pride do novih spoznanj in tako dopolni znanje pridobljeno iz literature ali prakse. Največji izdelovalec hlačnih plenic na svetu Procter & Gable (P & G) ki je Švedom (Moelnlvcke) odvzel prvo mesto z izdelavo izsečnih hlačnih plenic z elastiko za noge nam je lahko Morda je tudi nekaj simbolike v samem naslovu. Druga stvar pa je, da je nova organiziranost Tosame povzročila razmišljanje o upravičenosti obstoja dveh osnovnih organizacij. Tako je z volil- odličen vzornik. Imajo tudi več svojih tovarn celuloze. Morda smo imeli srečo, da je bil eden od direktorjev prodaje v tovarni celuloze iz Floride, ki oskrbuje s celulozo slavne PAM-PERS pleničke firme P & G, slovenskega porekla. Dr. Fratnik nas je oskrbel z enako celulozo, mi pa smo zahtevali in tudi takoj dobili veliko dragocenih informacij, tako da je danes na voljo potrebno znanje in tudi kakovostna celuloza. Manjka pa nam nekaj potrebnih merilnih naprav. Sedaj vemo, da P & G uporablja za izdelavo hlačnih plenic samo tako imenovano neobdelano (untreated) celulozo. Neobdelana celuloza je izdelana iz mehkega lesa iglavcev (sottvvood). Če je izdelana iz severnih borovcev (pinc, spruce) kakor Korsnasov Vigorf-luff A ima krajša vlakna, če pa je izdelana iz južnega bora (slash pine) ima dolga vlakna kakor BuckeYev Fo-ley Fluff. Imenuje se neobdelana zato, ker ne vsebuje površinsko aktivnih sredstev (debonder, surfaetor), ki učinkujejo na vlakenca kakor vosek. To sredstvo pri obdelani celulozi naredi vlakna mehka in poveča vodo-odbojnost (hidrofobnost). Oboje je pri enkratno uporabnih izdelkih še posebej pa pri plenicah slaba lastnost in jc torej nczaželjcno, zato je bolj uporabna neobdelana celuloza. Drugi del srečne okoliščine, da smo dobili to celulozo (in informacije) je v tem, da je povečana uporaba super-absorbensa na ameriškem trgu ustvarila višek neobdelane celuloze, ki je bila tako na voljo tudi nam. (nadaljevanje) no-programsko konferenco, ki sta ji prisostvovala tudi tov. Djuretič — sekretar OK ZKS Domžale in tov. Pod-bevšek — član CK ZKS; nastopilo novo obdobje z združitvijo v eno samo OO ZK v Tosami. Dejavnost tudi do sedaj ni bila izrazito ločena, tako, da na prvi pogled ni bilo vidne ločnice, da sta obstajali dve OO ZK. Konferenca je sprejela obe poročili o delu osnovnih organizacij in hkrati sprejela tudi okvirni načrt dela za naprej. V tem trenutku je mogoče bolj pomembno, KAJ BO, kot tisto KAJ JE BILO. Vendar obstaja nekaj področij, ki bodo povezovale samo časovno različna obdobja. — nagrajevanje po delu, kjer si moramo priznati, da nam ne gre od rok, kljub delu, ki je bilo vloženo. — razvojna služba je kadrovsko 'n organizacijsko zaživela, verjetno pa tu še vedno ni vsega dorečenega, ker se moramo zavedati strateškega pomena službe za bodočnost Tosame. — delovanje samouprave in delegati) deluje dobro, vendar še vedno najdemo kopico drobnih in navidez nepomembnih točk, ki po nepotrebnem povzročajo konflikte. P°-trebno bo več strokovnosti in takta, zlasti še sedaj, ko se samouprava centralizira. — program dela je zelo kratek in zajema: 1. Zaostriti notranjo disciplino in povečati odgovornost članov ZK do organizacije same, kot tudi v delovanju v samoupravnih in delovnih sredinah. 2. Povečati odprtost OO ZK d° pobud zunaj OO ZK in povečati javnost dela. S tem načinom lahko OO ZK pridobiva na ugledu v samem kolektivu. Usmeritev je, da poskušamo z lastnim delom in vzgledom od spodaj postavljati ugled ZKS in ZKJ. 3. Obvezno moramo o vseh zadevah v družbi in ZKS ter ZKJ ustvariti svoje mnenje, in veliko mero poguma, ki bi moral biti lasten članom ZK. Sekretar OO ZK TOSAMA 4- Izhajajoč iz dejstva, da je OO ZK že dosedaj delovalo v smi- * POSVETA PREDSTAVNIKOV DPO, IN DELEGACIJ SIS Sta/išča 0 vplivu protiinflacijskih ukrepov na Poslovanje TOSAME in oblikovanju stališč do Resolucije o po-uresničevanja družbenega plana občine Domžale v letu 1988 Ustalitveni ukrepi so povečali neskladje cen. TOSAMA bo izgubila znaten del dohodka (ocena za leto 1987 1,3 milijarde din), ostaja pa fealna bojazen, da se znajdemo v izgubi. Izpada dohodka Tosama Pod nobenimi pogoji ni sposobna Pokriti z notranjimi rezervami. " Zato ZAHTEVAMO od DPO v občini kot tudi od upravnih organov (Izvršni svet), da storijo VSE, da sc ta neskladja odpravijo ali vsaj znatno omilijo. Absolutno podpiramo predlog SR Slovenije in GZ Jugoslavije o spremembah devizne zakonodaje. Za Prodor predloga so odgovorni delegati in upravni organi v občini m republiki. " Ocenjujemo, da bo po prenehanju administrativnih ukrepov prišlo do eksplozije cen, zato ukrepe ZIS ocenjujemo kot nesprejemljive in __strokovno nepretehtane. Administrativni ukrepi so omejili delovanje samoupravljanja in je močna apatija za izvajanje proti-mflacijskega programa, pada moti-vacija za delo, ki je povezano tudi 2 zamrznitvijo OD (z maksimira-__ njem cen). " mci se nezaupanje v poslovodne delavce, DPO in upravne organe v občini in republiki kot tudi v zmožnost razreševanja položaja na zvezni ravni. Nezaupanje v vode- slu dobrega gospodarja in ta stolnica mora biti še vnaprej. 5. V skladu z usmeritvami in stališči ZKS in ZKJ je OO ZK tudi dolžno takoj reagirati na negativna dogajanja v svoji sredini in družbi nasploh. To sicer ni načrt dela, ki smo ga bili vajeni doslej, vendar zajema vse temeljne prvine, ki so v skladu z značajem ZK in prvenstveno skrb za konkretizacijo tega programa ima sekretariat, kot tudi sekretar OO ZK. Brez aktivnega prispevka vseh članov pa tudi to ne bo možno. V tem pa je odgovornost prav slehernega člana OO ZK Tosame. Ker pa je to bila tudi volilna konferenca, je bilo izbrano novo vodstvo oz. sekretariat, ki ga sestavljajo: Milan Drčar — sekretar Franc Gornik — namestnik Marta Drčar Maruša Murn Janez Kralj Metka Jeretina Tončka Videnšek Zaželimo jim uspeha v delu! nje na ravni DO in občine je pogosto neupravičeno, saj je mane-verski prostor vodenja zelo ozek: cene so administrativno določene, delitev dohodka je administrativno urejena z zveznimi predpisi, ki za razmere v Sloveniji niso sprejemljive, pa tudi za druge, predvsem dobre gospodarje ne. — Izsiljevanja odločitev s prekinitvami dela (štrajki) v načelu ne podpiramo. Vse strukture samoupravnega sistema in DPO morajo storiti VSE, da se avtentični glas baze prenese do najvišjih forumov po redni samoupravni poti. — ZAHTEVA se od sindikata in ZK (na vseh ravneh), da se dejavno vključijo v reševanje vprašanj stabilizacije. ZAVRAČAMO vsako tezo o preživetju, vse sile je treba napeti za prehod v nov kvalitetnejši socializem. Administrativni ukrepi zavestno siromašijo ŠE uspešno gospodarstvo. Način sprejemanja protiinflacijskega programa v zvezni skupščini je povzročil tudi ogromno politično škodo. — Doseči je treba skladnejše delovanje delegacij SIS in za ZZD in na ravni DO oblikovati ENAKA stališča do posameznih odločitev (širino programa, prispevne stopnje). Za izvedbo te naloge mora poskrbeti strokovna služba v SKS. — Nujno je potrebno korigirati sistem financiranja družbenih dejavnosti, da ne bi prišli v situacijo, da bi bili dobri gospodarji dvojno obremenjeni. — Delegati v SIS, republiški skupščini in upravni organi so dolžni doseči, da se sredstva za SIS zbirajo izključno po domicilnem načelu, ker od tod izvirajo izgube v SIS (zlasti v zdravstvu). — Podpiramo vse ukrepe in stališča občinskih DPO in upravnih organov (IS), ki so usmerjeni v blažitev razmer v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. — Občinska Resolucija je preoptimi-stična glede na stvarno stanje v gospodarstvu občine in zelo slabi zgledi za prihodnje leto. Socializacijski primanjkljaj Pri tem mislimo na naš nagli ekonomski in družbeni razvoj po vojni in socialni revoluciji. Gre namreč zato, da se je zavest starih staršev, pretežno pa tudi zavest staršev generacije, ki zdaj vstopa v družbeno proizvodnjo, oblikovala v razmerah pred intenzivno industrializacijo, da torej — poleg aktualnih izkušenj — nosi pečat nekega preteklega proizvodnega načina, ki ga približno lahko označimo kot »predindustrijskega«. Pri tem jc smiselno izhajati iz razlik med vrednostnim sistemom generacije staršev, ki je prehodila pot industralizacije in generacijo otrok, ki so bili socializirani v pogojih industrijskega načina proizvodnje, seveda v specifičnih razmerah slovenske oziroma jugoslovanske družbe. Ta razlika se kaže zlasti v očitku generacije staršev, da mladi nimajo več njihovih delovnih navad, da je zapustila tradicionalna slovenska »marljivost« značilna za kmečko delo v slovenskem izročilu. Mladi so odkrili prosti čas, hkrati pa tudi delo kot ne--prosto. Iz tega »spoznanja« pa tudi iz skušnje socialne varnosti, se mladim tradicionalna pridnost starejše generacije kaže kot nevredno pehanje za standardom, kot »potrošništvo«. Zdi se, da to spoznanje izrekajo kot očitek toliko bolj srdito, kolikor bolj je mlada generacija prikrajšana (ali je bila) za prisotnost staršev. V industrijskem proizvodnem načinu pade družinsko življenje v območje tako imenovanega prostega časa, ki pa s svojo logiko opredeljuje delo kot neprosto. Tako se pojavijo situacijsko vzgojni stereotipi: oče leži na kavču in bere časopis, mati kuha, pospravlja ali briše prah, če ravno ne govorita o težavah v službi, o težkem dnevu in težkem delu, katerega edini »smisel« je vsebina ovojnice z mesečnim dohodkom. Praviloma pa se v vzgojnem odnosu ta »smisel« modificira v izjave, kot so: »Garamo zate«, »Ve ti damo«, »Nič ti ne manjka.« Te pa so spet samo uvod v »socializacijo za delo« kot na primer: »Uči se, da ti ne bo treba tako delati.« Obstajajo pa tudi enačice: »Ničesar ti ni treba delati, vsaj učil bi se lahko. »Če se ne boš učil, boš pa šel za... in sledi poklic, ki v danem okolju ni najbolj čislan. »Objekt« (se pravi vzgajani otrok) takega tipa socializacije za delo o delu ne more dobiti dobrega mnenja. kot smisel dela pa mu kažejo nekaj kar »že ima« ker »ima vse«, zlasti v primerjavi z generacijo staršev, ki »ni imela nič« in je morala »vse prigarati«. Šola pa praviloma ne nadomesti tega primanjkljaja. Rezultati raziskav kažejo, da je šolska uspešnost učencev v največji meri odvisna od tako imenovanega socialno-ekonomske-ga statusa njegove družine, ta pa je določen — razen z višino dohodka — z izobrazbo in s poklicem staršev. Mogoče je, torej razložiti, zakaj otrok v družini, kakršno opisujemo, ni ustrezno montiran za učenje in ne za delo. Starša ga namreč nehote prepričujeta, da sta po njunem merilu uspešna tudi brez izobrazbe — vse mu dajeta in omogočata — učenja v glavem nimata za resno delo, v najboljšem primeru ga cenita kot sredstvo za to, da se izogneš »garanju«, delo samo pa mu nenehno kažeta kot sredstvo za nekaj. kar pravzaprav že ima, saj mu to tudi očitata. V taki strukturi odnosov je torej zavrto pridobivanje znanja kot nujni pogoj družbene preobrazbe. Vsiljuje se torej misel, da na doseženi stopnji razvoja ne more biti več poglavitna motivacija za prizadevnost samo višina osebnega dohodka in da bo v prihodnje toliko manj, kolikor bolj bo jasno, da za socializirano delo (socializirano brez posredovanja bla-gotržnih odnosov) napr. v neposredni menjavi dela ni enakovrednega denarnega nadomesiila. V prihodnosti je torej treba pričakovati potrebo po drugačnih oblikah samopotrjevanja. Ta se bo pri bodočih generacijah bržkone izrazila kot nekakšen presežek energije, za katero pa ni nujno, da jo bodo te izrabljale v pozitivne namene. (povzetek iz revije Otrok in družina) S SEJ Prva seja delavskega sveta 1. Potrdi se poročilo o volitvah v samoupravne organe in delegacije in mandat delegatom delavskega sveta. 2. Za predsednika delavskega sveta se imenuje tov. Franca Novaka, za namestnika pa tov. Borisa Vehovca. 3. Potrdi se predlog izvršilnih organov delavskega sveta kot sledi: Gospodarski odbor 1. MERKUŽIČ MARJAN 2. Orehek Marjan 3. Potočnik Avgust 4. Ulčar Matevž 5. Urbanija Marinka 6. Vodičar Andreja 7. Zupančič Miran Miran Zupančič Komisija za delovna razmerja 1. Cerar Breda 2. Limoni Janez 3. GROŠELJ ANGELCA 4. Kosirnik Franci 5. Križman Oton 6. Ravnikar Francka 7. Repnik Marinka Franci Kosirnik Odbor za splošne zadeve 1. Cerar Tone 2. Florjančič Matevž 3. Kerč Helena 4. Kurnik Dragica 5. Pervinšek Tone 6. Urbanija Irena 7. PRESEKAR MARIJA Komisija za nagrajevanje 1. Gorenc Vojko 2. GORNIK FRANC 3. Murn Maruša 4. Tomažič Stane 5. Vodlan Vida Stane Tomažič Komisija za inovacije 1. Domitrovič Vanda 2. KOČAR PETER 3. Koman Marija 4. Klemenc Franci 5. Strmšek Jernej Marija Koman Pelavski svet predlaga, da vsa strokovna dela Komisije za inovacije opravlja strokovna služba. • " 15-dnevno javno obravnavo se predaja sprememba Akta o organi-zaciji in sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti in sicer: vodja proizvodnega sektorja —" yodja sektorja za organizacijo 3 in nagrajevanje. ■ v 15-dnevno javno obravnavo se Predaja sprememba Akta o orga- nizaciji in sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti in sicer: — dopolnitve opisov del in nalog vodij del, ki so vezani na varstvo pri delu. 6. Za vršilca dolžnosti direktorja DO se imenuje Edvard Peternel. Razpiše se delovno mesto direktor DO v dnevnem časopisu Delo. V razpisno komisijo se imenujejo: Anžlin Danijel, Baloh Zorka in Videnšek Tončka. 7. Delavski svet ugotavlja, da so bili na referendumu dne 8. 12. 1987 s potrebno večino glasov sprejeti: — samoupravni sporazum o spremembah v organiziranju Tozd Saniteta, n.sub.o. in Tozd Filtri, n.sub.o. — statut DO Tosama, p.o. — samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DO Tosama, p.o. Franc Novak Janko Velkavrh Franc Cerar Opravljene so tudi konstitutivne e)e ostalih samoupravnih organov in ^icgacij, kjer so izvolili predsednike m namestnike. : ?a Predsednika delavskega sveta ' I2V0*ien Franc Novak, za namest->ka pa Boris Vehovec. la Predsednika samoupravne de-r Vs^e kontrole je izvoljen Franc Ce-r- za namestnika pa Marta Drčar. Predsednika in namestnika disci- plinske komisije smo izvolili že na volitvah — to sta Janko Velkavrh in Darko Cerar. Za vodjo temeljne delegacije za zbor združenega dela je izvoljena Danica Merlin. Za vodjo delegacije za SIS socialnega in otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstva, SPIZ, zaposlovanja in stanovanjske skupnosti je izvoljena Majda Dolgan. Za vodjo delegacije za SIS za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo je izvoljena Vlasta Primožič. Vsem dosedanjim članom samoupravnih organov in delegacij se zahvaljujemo za njihov prispevek k razvijanju samoupravnih odnosov v delovni organizaciji, novim članom pa čestitamo ob izvolitvi oz. imenovanju ter jim zaželimo uspešno delo v novem mandatu! POROČILO O GIB AN.TU OD V DO —'I'.0SA?^A- Štev. poroCila Razredi v din TOZD SANITET A TOZD FILT. E S S S DO TOSAMA PR TO AT BE MI SK OK VL vo Skupaj ER S TRS SKS KS VO SKUPAJ < . 220000 1 5 Li 49 1 2 2 5 54 ?2oooo-23oooo l 3 2 40 9 3 58 9 67^ ?3oooo-24oooo 1 5 ^5~ 16 17 5 1 48 7 1 1 2 57 ?4oooo-25oooo 1 5 7 16 12 12 53 10 3 6 9 72 ?5oooo-26oooo 2 6 12 13 14 47 17 1 13 14 78"" ?6oooo-27oooo 3 6 7 15 9 12 52 10 l 5 12 18 80 :,7oooo-28oooo 2 10 6 1 3 5 5 32 2 1 2 4 7 14 380000-290000 2 4 2 3 1 3 15 4 5 2 5 12 31 ?9oooo-3ooooo 7 1 1 9 1 1 2 2 ~~5~~ IT" 5ooooo-31oooo 4 1 1 5 1 1 11 2 1 4 1 4 10 23 31oooo-32oooo 2 1 4 1 1 1 5 15 1 3 1 4 20 52oooo-33oooo 1 1 2 1 3 8 1 7 7 16 53oooo-34ooo j 1 1 4 1 3 10 1 2 3 13 54oooo-35oooo 1 1 1 3 6 3 2 11 14 55oooo-36oooo 4 1 1 3 1 3 13 3 4 1 2 10 23 56oooo-37oooo 1 1 3 5 1 4 1 3 8 14 57oooo-38oooo 1 4 2 1 1 1 10 1 2 5 2 1 10 21 58oooo-39oooo 2 1 2 1 3 1 3 13 2 2 7 1 2 12 27 59oooo-4ooooo 1 2 5 3 1 12 l 2 4 7 19 k>oooo-4loooo 1 1 2 1 2 3 2 7 10 tToooo-42oooo l 1 2 P 2 5 2 1 10 14 42oooo-430000 2 1 1 1 5 1 2 2 3 1 8 14 43oooo-44oooo 2 2 1 2 4 7 9 44oooo-45oooo 1 1 1 1 1 2 4 6 . 45oooo > 2 2 1 l 2 2 3 3 16 3 7 18 5 11 3 44 63 SKUPAJ 26 49 55 27 154 87 60 27 6 491 77 30 79 33 93 5 240 308 - Najnižji OD________________________________________________180841 219349________________________253226________180841 Naivičii OD________________________________________________748016 714536________________________831156________351155___ Povprečni OD_______________________________________________252667 24895?________________________331971 279143 , Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v delovni organizaciji TOSAMA v mesecu novembru še vsebuje podatke o neto osebnih dohodkih po oddelkih, sektorjih, TOZD in za celotno delovno organizacijo. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas, podaljšani delovni čas in osebne dohodke pripravnikov. Podatke o poprečnem, najnižjem osebnem dohodku povzemamo po metodologiji izdelave obrazca RAD-1. Najnižji osebni dohodek je dosežen z dosegom norme 89 odstotkov, na delih in nalogah, ocenjenih s tretjo kategorijo, brez dodatkov stalnosti in minulega dela (2 meseca delovne dobe). Služba za delitev po delu: Albina Kosmač Petarde, petarde... V novoletni noči jc papači rekel mami: »Glej zlomka, saj jc kot na fronti?« »Papači, kaj jc ta fronta?« •■Sine, to je, če se dve vojski tepeta med sabo!« ■■Papači, kje pa je ona druga vojska?« še vprašam. ■•Tiho mule, boš razumel, ko od-rasteš!« »Papači,« ne odneham, »zakaj se pa dve vojski tepeta?« »Sine, to je tako, kot se vidva s sosedovim Tončkom stepeta za igračo.« »A se tudi vojski tepeta za igračo?« »Dobro mule, še dobro, da sem dobre volje. Borita se, vsaka za svoj prav!« »Papači, ali je z vsako borbo tako?« še vedno ne odneham. »Ja, mule, ja,« se me je naveličal papači. Zunaj je pokalo, ropotalo, kot v največji poletni nevihti; še bliskalo se je nekako podobno. Pod nebo so švigale rakete: rdeče, rumene, zelene... Petarde so pokale kot za stavo. »Torej se dogaja nekaj zelo, zelo pomembnega,« si mislim. »Bom razumel, ko odrastem!« Kaj je že rekel papači? Da je boj — borba za svoj prav. Ded mi jc enkrat dejal, da je borba tudi hajka — bo že vedel, saj jc bil v partizanih. Zdi se mi, da pri nas kar naprej pokajo petarde in švigajo rakete v nebo. Borimo se proti — proti — no ja, proti tistemu, ko se vsak dan vse draži. To je bilo v Beogradu lepo. Koliko je moralo biti raket. Branko se bori za nekakšen program, Slovenci (in še nekateri) se bo- rijo, da se to ne sprejme. Kako rad bi bil zraven! Borimo se proti centralizmu, birokraciji, proti in za tržno gospodarstvo. Borimo se proti Fikretu in Po-zdercu, pa še kakšen Hoxha je zra." ven. V Srbiji se borijo kar med seboj. Delavci se borijo za višje plače, torej tudi med stavkami pokajo petarde. Le kam so jih zmetali v Cankarjem domu. (Sicer pa ima ta Cankar tako velik dom. Mora že biti pomemben mož.) Pa ne samo pri nas, tudi v Izraelu spuščajo petarde, pa v Perziji, Afganistanu in malo v Nikaragvi. To morajo biti vojne lepe. Samo ne razumem, zakaj so tisti vojaki tam tako čudno razmetani jn razmesarjeni. Ali imajo kakšne večje petarde. Morda ne razumem, bom pa, ko odrastem!!! Papači je rekel, le koliko denarja so zapravili za vse te petarde, rakete !n drugačne pokalice? Pa nam crkava kultura, zdravstvo in še kaj. Če bi vse to vkup vrgli, bi gotovo naredili kasen majhen Klinični center. Ali pa Poslali v Afriko, v Etiopijo ali pa še Kam, kjer gladujejo in umirajo od la-Kote. Kaj je lakota ne razumem, bom pa, Ko odrastem! Papači je še rekel, da bi vsaj tiste Prave pokalice, rakete, tiste jedrske, J53 kanone in puške spremenili v pe-aroe, koliko veselja bi napravili otrokom. Ded je dejal, da se čisto strinja, ker je bil v partizanih. Kako se orožje lahko spremeni v petarde ne razumem, pa bom, ko odrastem. Če pa petarde spremenimo v hrano za lačne, se bodo imeli kot mi za Novo leto. Mami pravi, da je to silvestrski meni. Jaz pa pravim, da sem bil, ker od pokanja zaspati nisem mogel. Tudi tega ne razumem, pa še bom, kod odrastem. »Ja, mule, takrat boš vse razumel!« je zatrdil papači. Vprašali ste Kdo bo v enoviti DO odločal o vodjih sektorjev? V enoviti DO bo o izbiri vodij sektorjev, ki so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi odločal Delavski svet, o izbiri oz. razporeditvi ostalih delavcev pa Komisija za delovna razmerja. BEG V BOLEZEN Tosamovska Vsaka motnja zdravja prinaša s sc i 0) neko nevarnost, da se preda bc czni in preko nje razrešujejo proble rn,'v ki jih ima človek na različnih pod rocjih. Tako lahko postane bolezen za ne-Katere ljudi simbol nemoči, izgovor za nestrpno uhajanje od raznih neprijetnosti, pa razlog za izogibanje raz-'tnim vsakdanjim življenjskim obvez-°stim. Bolezen postane izgovor in avora v prizadevanjih, za katere se Judje bojijo, da morda ne bodo povem uspešna. Ali pa je dobrodošel ali-1 za dejanja, ki se jih na splošno n)1!0 ali so jim vsaj zoprna. Kdaj otroka zaboli v trebuhu? Rado ob jutrih, ko jih čaka v šoli še posebno neprijeten dan. Pri odraslih so bojazni in odpori večinoma podzavestni. Jasno pa je, da se življenjski zapleti. ki so sprožili te bojazni in neugodja, na ta način nikoli ne razrešijo smiselno, temveč tak način reševanja življenjskih zapletov celo poraja nove. Pogosto obolevanje v okoliščinah zaradi stiske, naj bo opozorilo, da se je treba z vzroki teh stisk in z njihovimi posledicami odkrito in bolj uspešno spoprijeti, ne pa z begom v bolezen. v V vsakem človeku je namreč nekaj uznjc p0 tem jjg bj svoje zapiet;e eseval po »bližnjici«. Beg v bolezen n bližnjica. Odrasli to spretno lahv jei° seb* 'n drugim, a ta način hko prepoznamo najprej pri otrocih. Dejavni, dinamični in samozavestni ljudje imajo do zdravja in bolezni ponavadi bolj ustrezen odnos kot tisti, ki so nasploh bolj hitro potrti, negotovi, previdni in nagnjeni v to, da se prehitro vdajo. 9 SMO PRISRČNO ČESTITKO, S KATERO TROJČICE SARA, KATJA ^ Rebeka želijo članom kolektiva tosama srečno novo leto. •Lo SO zadovoljne z našimi IZDELKI, K[ se jih poslužujejo že OD ROJSTVA — 5. 4. 1987. »Kako pa se ti kaj obnesejo sindikalna jabolka?« »Tako no. Saj bi še kar bila. Samo, če zvečer ene štiri pojem, me po njih ponoči tako želodec boli.« Smeh stoletij Schubert je trdil, da ne more nobena ženska napisati pisma, ne da bi na koncu dodala še P. S. - post seriptum. »Moje prihodnje pismo vam bo dokazalo, da nam delate krivico,« je dejala njegova soseda. Nekaj dni nato je Schubert res dobil napovedano pismo in se od srca nasmejal, ko je zagledal na zadnji strani kuverte: »P. S. No, kdo ima sedaj prav, vi ali jaz?« Veliki virtuoz je mirno kadil v navzočnosti odličnih dam. Ena izmed njih ga je na to vljudno opozorila. Paganini je mirno kadil dalje, rekoč: »Madame, kjer so angeli, morajo biti tudi oblaki.« Za vsakim uspešnim moškim je ženska, ki ga podpira. Za vsako uspešno žensko pa trije moški, ki jo ovirajo. IVI GRČAR V SLOVO V veselem pričakovanju Božičnih praznikov in Novega leta nas je presenetila žalostna vest o tvoji smrti. Vsi mi, ki smo te poznali kot dobro in pridno sodelavko ter vestno in neutrudno ženo in mater, smo pričakovali, da bo tvoje bolno srce vzdržalo še dalj časa, potem, ko si izgubila dragega moža, za katerega si ob bolniški postelji skrbela dan in noč. Toda tudi v tvojem primeru se je pokazalo, da so človeške želje in pričakovanja povsem nekaj drugega, kot to neusmiljeno ureja USODA. V letih, ko si bila zaposlena pri nas, to je od leta 1947 do 1979, v oddelku konfekcije, smo te poznali kot vestno sodelavko, ki je v vsakem trenutku izpolnjevala svoje obveznosti in naloge ter uživala polno zaupanje svoje okolice in sodelavk. V letu 1979 pa je tvoje neutrudno srce upešalo do tiste mere, da so ti zdravniki omogočili predčasno upokojitev in mirovanje. Vendar si tudi v tem obdobju pokojninskega miru dala od sebe veliko človeške topline, nege in moči, ko si skrbela za hudo bolnega moža, s katerim sta si ustanovila toplo družinsko ognjišče in miren dom. Vendar je ves ta človekoljubni napor zahteval od tebe preveč, zato je prehitro prenehalo tvoje življenje, ki je poosebljalo nesebično ljubezen do svojega bližnjega v veri in upanju, da je samo medsebojno sožitje ljudi v miru in blagostanju pogoj za srečno življenje. Draga Iva, hvala ti za vse, kar si v življenju storila dobrega za vse nas in zahvala tudi od strani celotnega kolektiva TOSAME ter od kluba upokojencev. LANI TA ČAS SMO SE UBADALI S CELIMI KUPI SNEGA, LETOS PA ZIME NOČE IN NOČE BITI. POČITNICE SO ŽE TU, SNEGA PA OD NIKODER. KLJUB TEMU ŽELIMO NAŠIM MLADIM DOPISNIKOM IZ ŠOL M. KOŽELJ — DOB IN J. KERSNIK BRDO PRIJETNE ZIMSKE PAČITNICE. Nagrade Prispelo je 69 rešitev, od katerih je bilo samo 18 pravilnih. Izžrebali pa smo: 1. nagrada: Martin Leban — kuhinja 2. nagrada: Ivan Kosirnik — upokojenec 3. nagrada: Jože Kerč — TRS Čestitamo! Ne pozabite milica 92 gasilci 93 reševalci 94 Nakup in nega krzna Kaj naj bi se vsaka ženska, ki želi kupiti krzno najprej vprašala? Katero krzno mi pristaja? Krzna z dolgo dlako naredijo postavo obilnejšo, kratka dlaka daje športen videz in je tudi odpornejša. Krzno se mora lepo svetiti. Posamezne kožice morajo biti obšite s trakovi in dlaka ne sme ležati v nasprotju s svojo naravno lego. Robovi ne smejo biti zlepljeni. Modra ženska bo kupovala kr' zno samo pri prodajalcu, ki je voljan prilagoditi izdelek, če je zaradi njene postave to potrebno. Krzna na žalost ni mogoče prekro-jevati tako, kakor bi si kdo želel, včasih se niti skrajšati ne da. Krznarji pravijo, naj krznenih oblačil, ki sa starejša kakor 15 let, rajši ne bi Pre' delovali. In opozarjajo, da vsaka sprc' memba zahteva zelo veliko strokovne spretnosti in skrbnosti. Naj se tega zahtevnega dela ne loteva nevešča roka, še tako majhna popravila naj opravijo v krznarski delavnici. V bistvu ni treba krzna dosti negovati, ker je lepo, samo če ga nosimo podobno kot je z biseri. Le nošeno krzno je mehko in prožno. Treh stvari pa ne prenese nobeno krzno: vročine, pomanjkanje zraka in kemikalij. Krzno naj bi bilo tako, da bi ga leta in leta lahko nosili za vse pU' ložnosti. Ženska, ki si ne more pr*" voščiti krzna, kakršnega si želi, bo ravnala preudarno, če bo izbrala najbolj kakovostno krzno, ki je zanjo dosegljivo. Nekateri krznarji svetujejo, naj varčujejo denar za veliki nakup rajši nekoliko let dlje, kakor da kupijo kaj cenenega. Bolje je kupih prvovrsten plašč iz blaga kakor seči po umetnem krznu. Uredniški odbor: Vodlan Vida, Kokalj Zdenka, Peterka Simona, Cvetkovič Stanka, Gorenc Vojko, ing., Merlin Danica, Berlec Vladka, Drčar Milan, Klemenc Brigita, Korošec Nada — blagajnik^ Starc Tone — fotograf, Lubinič Marjana, dipl. iur. — glavni urednik 1500 izvodov. Tisk: TCP »Djuro Salaj« TOZD »Papirkonfekcija« Krško ZAHVALE Osnovni organizaciji sindikata TOZD Filtri se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in obisk v času moje bolezni. Svetlin Marjeta .. Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Mihaela Urbančič se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ekonomsko računovodskega sektorja ter sindikalni organizaciji za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste mi izrekli sožalje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Majda Dolgan Ob odhodu v pokoj se svojim sodelavcem in sodelavkam iskreno za-''nljujem za poklonjeno darilo, ki mi oo v trajen spomin. Zahvaljujem se tudi delovni organizaciji za podarjeno knjigo. Vsem sodelavkam in sodelavcem FOSAME želim še vnaprej mnogo dc-°vnih uspehov in zadovoljstva. Lojze Gaberšek Prisrčno se zahvaljujem sindikalni Organizaciji za obisk v času moje bolezni. Julči Prelesnik . Sindikalni organizaciji se zahvalju-Jetn za denarno pomoč v času moje oolezni in se zahvaljujem za večkratni obisk. Rožič Veronika Ob mojem odhodu v pokoj se skreno zahvaljujem delovni organiza-'P za spominsko knjižno darilo, ce-otnemu kolektivu pa v bodoče želim ebko delovnih uspehov. Rožič Veronika - Ob smrti moje drage mame Lon-ar Frančiške se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz ..delka Filtrov, sindikalni organizaci-ll, z.a izrečeno sožalje, podarjeno cvct-’n denarno pomoč. Hvaia vsem, ki ste jo pospremili a njeni zadnji poti. Lončar Viktor z družino Osebne vesti • Rojstni dan v mesecu januarju 1988 praznujejo PROIZVODNI SEKTOR Pripravljalnica Bratun Pavla, Miketič Marija, Osolin Marija Sanitetna konfekcija Ravnikar Frančiška, Cerar Olga, Cerar Angelca, Dragar Zvonka, Furlan Marjeta, Gaberšek Julijana, Hribar Martina, Keržan Marta, Korant Draga, Kralj Valentina, Kropivšek Marjeta, Novak Jožefa, Okoren Majda, Rems Marjana, Rokavec Veronika, Ručigaj Ani, Žavbi Zvonimir, Lesičar Irena Mikalnica Dečman Pavla, Gaberšek Mihaela, Gorjup Antonija, Grilj Antonija, Habjanič Marija, Kokalj Sabina, Klopčič Darinka, Klopčič Metka, Kos Dorica, Kos Darja, Lančaj Antonija, Lavrič Veronika, Lavrinc Pavla, Lenček Pavla, Luthar Nežka, Pavli Slavka, Pavlič Martina, Sever Tatjana, Mencinger Lidija, Hočevar Janja Otroška konfekcija Kotnik Marjeta, Rokavec Valentina, Urbanija Veronika, Vrečar Slavica Tkalnica ovojev Kovič Janez, Pirc Marija, Pivk Frančiška, Račič Marjeta, Kocjančič Marija Belilnica Urbanija Miha Vlaknovinski oddelek Zibelnik Silva Tkalnica širokih tkanin Lenček Pavla, Pojbič Marija, Vesel Tatjana Filtri Grandovec Lucija, Kamenšek Marjeta, Pervinšek Anton, Stopar Marija, Trdin Roman, Volkar Pavla, Zarnik Anton - Ob izgubi moje matere Angele in liVt,a J°zet:a Kozel se iskreno zahva-,u)em vsem sodelavkam in sodclav-i2 oddelka sanitetne konfekcije in ndikalni organizaciji za izrečeno so-nioč’ podarieno cvctje 'n denarno po- ori ,s.krena hvala tudi vsem, ki ste se ni'ju poslovili na njuni zadnji poti. Ivanka Sušnik NEPROIZVODNI SEKTORJI Drolc Ivan, Grujič Peter, Jerman Gve-rino, Kunac Josip, Lokvenec Vasilka, Poljanšek Jožefa, Rode Neli, Vodnik Vencelj, Prestor Alojz, Banko Janez, Dolgan Dušan, Hribar Antonija, Križnar Peter, Leban Martin, Podboršek Polona, Peterka Anton, Pernuš Srečo, Rode Sonja, Strmšek Tonka, Sušnik Marko, Urankar Franc, Velkavrh Janko, Sevšek Franci • Rodili so se: Kušar Tončki in Francu — sin Cerar Francu — sin • Poročili sta se: Medic Tadeja por. KRALJ Kovač Marta por. VIDMAR • Prišli v delovno organizacijo: — Merela Andreja — Herega Dragi — Prelovšek Boris — Volčini Peter • Odšli iz delovne organizacije: Merkužič Marko — JLA Omahna Miran — JLA Gaberšek Alojz — inv. .upok. Medved Marija — dis. komisija OGLAS Kupim naslednje knjige: Lakovič: Nenavadna trgovina Grimm: Rdeča kapica Arhar: Kresnice Bevk: Pikapolonica Igrice za kratek čas Avstrijske pravljice Marič Cvetka JIH POZNATE?