Aktualno Slovenija •
Ograja gor, ograja dol, milijoni pa skozi okno
O Stran 2
s i i Štajerski
Podravje Markovci .
Nežikina hiška je postala prenevarna
o Stran 5
Ptuj, torek, 28. februarja 2023
Letnik LXXVI • št. 17 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,70 EUR
Politika Ptuj •
Pred gradnjo soseske v Žabji vasi pomisleki o prometni varnosti
o Stran 4
Podravje Ormož •
V	prenovo miklavškega vrtca brez državnega denarja
o Stran 5
V	središču Glosa •
Hvala bogu (županom) za kolesarke
o Stran 7
Kmetijstvo Podravje •
Pomoč mladim kmetom - kazen za naprednejše
o Stran 8
Podravje Slovenske gorice •
Trnovska pošta ostaja »na čakanju«
o Stran 12
v
Šport Atletika •
Čeh, Domjanova in Rajher državni prvaki v metih
o Stran 14
Slovenija, Podravje • Odločitev EU o prepovedi vozil z notranjim zgorevanjem razburja
Avtomobili le še za bogate
Evropa se je, kot kaže, odločila: od leta 2035 dalje bo prodaja novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem prepovedana. Električni avtomobili pa so pregrešno dragi, tudi električno omrežje v državi ni (in ne bo) pripravljeno na tako drastičen ukrep. Več na straneh 6 in 7.
Foto: Črtomir Gozn
Aktualno •
Maturantski ples stane več sto evrov
Po stavki •
Kakšne so /, if dejansko pla|| poklicnih gasilcev
itaiïk.
L
m

RAK ZA

Za elektrifikacijo 3,5 milijarde evrov
Bo država poiskala
denar v dodatnih

2 Štajerski
Aktualno
torek • 28. februarja 2023
Spodnje Podravje • Družine si bodo vse težje privoščile prestižne dogodke
Maturantski ples stane več sto evrov
Maturantski ples je za večino staršev ogromen finančni zalogaj. Že samo strošek vstopnic za štiričlansko družino je (danes) okoli 200 evrov. K temu je treba prišteti še plesne vaje, nakup oblek, čevljev, frizuro, morebitno ličenje... Otroci premožnejših staršev si lahko vse to brez težav privoščijo. Vsem tem standardom, kijih določajo bogati, pa težko sledijo vsi drugi. Nekateri se zaradi revščine maturantskemu plesu raje odpovejo. Udeležba na dogodku namreč ni obvezna, si pa verjetno vsak želi, da bi lahko šel.
Foto: arhiv M24
Cene izposoje oblek od 150 evrov naprej
V Poročnem ateljeju Vajina romanca v Mariboru že vrsto let izposojajo in prodajajo tudi maturantske obleke prestižnejših blagovnih znamk. Cene izposoje se pri dolgih večernih oblekah gibljejo od 150 evrov naprej, pri kratkih pa od 80 evrov naprej, odvisne pa so od modela, prestižnosti in raznih dodatkov. Maturantke povprašujejo po zelo različnih modelih, nekega pravila ni. Najbolj so zaželene svečane in čim bolj izstopajoče obleke. Letos med barvami prevladujejo odtenki rožnate, temno zelene in modre. Se pa več deklet raje odloča za nakup obleke kot izposojo.
Večina ptujskih šol bo imela maturantski ples v restavraciji Pan Kidričevo.
Foto: CG
Dijaki zadnjih letnikov Strojne šole ŠC Ptuj so maturantski ples imeli že konec januarja v restavraciji Pan Kidričevo. Po besedah ravnateljice Anje Jesenek Grašič so letos z udeležbo zelo zadovoljni, plesa se je namreč udeležilo več kot 90 odstotkov vseh dijakov. Najverjetneje je k temu nekaj prispevala tudi korona, ko organiza-
cija tovrstnih dogodkov ni bila mogoča. Prejšnja leta se jih je namreč odzvalo precej manj. »To je zelo pomemben zaključek srednješolskega izobraževanja tako za dijake kot šolo. S plesom se na formalen način poslovimo, zelo lepo je, da so pri tem udeleženi tudi starši,« je povedala ravnateljica Jesenek Grašičeva.
Šola sicer ni organizator plesa. Dijaki so letos skupaj s starši izbrali ponudbo Plesne šole Samba iz Maribora in restavracije Pan Kidričevo. Natalija Banovič, direktorica Plesne šole Samba, je povedala, da plesni tečaj (12 obiskov po dve šolski uri) stane 25 evrov. Vaje so v Q-centru na Ptuju, kjer imajo svoje prostore že dobri dve leti.
Dijaki se naučijo osnov standardnih in latinskoameriških plesov. »Znanje plesa prav gotovo spada med splošno izobrazbo vsakega posameznika. Otvoritveni ples pa je še vedno povorka. Opažamo, da mladi radi pridejo na plesne vaje, se malo odklopijo od ekranov in ostalih učnih obveznosti,« je povedala Banovičeva.
Večerja, glasba in pijača stanejo 51 evrov po osebi
Večerja s plesom je bila v prostorih restavracije Pan Kidričevo, kjer so poskrbeli za nekoliko bolj slavnosten meni in tudi okrasitev. Cena vstopnic za maturantski ples je znašala 51 evrov, v kar so vključeni: hrana, napitki, okrasitev dvorane, ozvočenje in glasbena skupina.
Pri maturantskem plesu je treba plačati vstopnice še za družinske člane in seveda morebitnega soplesalca ali soplesalko, če ta ni sošolec oz. sošolka maturanta. Strošek za štiričlansko družino je tako več kot 200 evrov. Oba ponudnika bosta poskrbela tudi za maturantski ples dijakov Elektro in računalniške šole v aprilu ter Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj v maju.
Strojniki so prišli na ples lepo urejeni, fantje so si nadeli obleke, metuljčke ali kravate, dekleta pa svečane obleke. Pretiranega blišča ali glamurja ni bilo moč opaziti, tudi z limuzino se ni pripeljal nihče izmed maturantov.
Gimnazija Ptuj bo imela maturantski ples sredi marca
Ptujski gimnazijci so v teh dneh že začeli plesne vaje za maturantski ples, izbrali pa so drugega po-
nudnika, in sicer Plesno šolo Salsero iz Maribora. Maturantski ples bo v soboto, 18. marca, v dvorani Draš centra Maribor. Cena vstopnice je 59 evrov na osebo, kar vključuje večerjo, pijačo, glasbo, vabila, rože za profesorje in fotografije. Za plesne vaje pa bo treba odšteti še dodatnih 35 evrov (12 obiskov po dve šolski uri). Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj, je poudaril, da je šola v vlogi koordinatorja med dijaki in izbrano plesno šolo. »Maturantski ples je tako za dijake kot starše izjemno pomemben trenutek. Ker se zavedamo, da gre za veliko finančno breme, skušamo pomagati vsaj tam, kjer lahko. Strošek smo tako nekoliko znižali s tem, da so plesne vaje v šolski telovadnici,« je poudaril.
Stroški tega posebnega večera se še zdaleč ne ustavijo pri vstopnicah za maturantski ples. Dekleta čakajo izbira obleke, čevljev, svečana frizura, ličenje, nakit in ostali dodatki, v zadnjem času so vedno pogostejše tudi manikire. Fantje imajo s tem manj dela, saj potrebujejo le obleko in čevlje, a je lahko moška obleka precej dražja kot ženska. Cene se razlikujejo od okusa in želja. Prav gotovo pa je mogoče najti kaj lepega tudi za malo denarja. Nekateri se odločijo za izposojo bolj svečane obleke ali pa šivanje po meri.
Estera Korošec
Bi lahko bili maturantski plesi skromnejši?
Nekateri so mnenja, da bi lahko maturantski plesi potekali tudi v nekoliko skromnejši obliki. Druženje bi na primer lahko izvedli v prostorih šole, dijaki pa bi prišli oblečeni v kavbojkah in srajčkah. Tako bi se dobro počutili tudi vsi tisti, ki si ne morejo privoščiti niti nakupa vstopnic, kaj šele pregrešno dragih oblačil in drugih dodatkov. Srednje šole na to vpliva nimajo, saj niso organizatorice maturantskih plesov. Mladi pa pač sledijo temu, kar je moderno in lepo, predvsem pa si želijo enakih stvari kot njihovi sošolci.
Strošek za štiričlansko družino samo za vstopnice je več kot 200 evrov.
Ograja gor, ograja dol, milijoni pa skozi okno
Neverjetno. Zdi se, daje človek videl oz. doživel že vse, kar se videti ali doživeti pravzaprav da. Pa vendar nas vsakokratni oblastniki še vedno znajo presenetiti. Presenetitije izjemno mila beseda, ko zgodba nanese na zloglasno ograjo ob državni meji s Hrvaško -pa pustimo ob strani, kako smiselna oz. učinkovitaje ta... To bi lahko bila le še ena, za odtenek malce manj tragikomična zgodba.
Ograjo na južni meji je država postavljala v treh fazah. Leta 2015 so začeli postavljati rezilno žico oz. tehnične ovire, kot sojo prikladno poimenovali. Kmalu
zatem so šli milijoni za nov posel -postopno postavitev oz. zamenjavo s panelnimi ograjami, ali kot smo se lahko prepričali tudi sami, ponekod celo dvojno postavitev ograj - ob rezilni žici so meni nič, tebi nič postavili še nove kilometre panelne. Vprašanje po pameti je pri tem seveda odveč. Pa to ni vse. Ponekod plačana panelna ograja, toda zapakirana in razmetana po travi, še vedno čaka na postavitev, ki pa se vsaj za zdaj ne bo zgodila.
Za samo postavitev in nakup ograj je do junija lani odfrčalo okoli 23 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, še nekaj milijonov je šlo za
vzdrževanje. Po nekaterih ocenah naj bi tako ograja državo doslej stala že 30 milijonov evrov - ali drugače povedano: za ta denar bi lahko zgradili blizu 30 vrtcev ali šol ali pa vsaj del več desetletij pričakovane hitre ceste Ptuj-Ormož.
Vendar tudi to še ni končen znesek. Nova vlada nadaljuje s trošenjem denarja za ograje -toda za razliko od predhodnikov z njeno odstranitvijo, ki pa nas bo prav tako udarila po žepu. Sedem milijonov evrov bo iz državnega proračuna dobil ta isti izvajalec, ki je ograjo tudi postavljal. Na ta račun (postavljanje in odstranjevanje)
naj bi tako podjetje Minis - ki mimogrede pred letom 2015 skorajda ni obstajalo - v žep pospravilo skupno kar 16 milijonov evrov. Vprašanje pa je, ali se bo frčanje milijonov za ograjo gor in dol s tem tudi zares končalo. Ministrstvo namreč zahteva, da jo je treba pri demontaži ohraniti nepoškodovano, da jo bo mogoče znova uporabiti drugje - ali pa morda celo na isti lokaciji?! Po vsem slišanem tudi to ne bi presenetilo... Morda pa je na vidiku nova poslovna priložnost - pravilno hranjenje vseh demontiranih ograj ...
Slovenci smo, kot kaže, postali
že imuni na razkrivanja takšnih in drugačnih absurdnih zgodb. Morebiti tudi zato, ker smo trenutno zelo zaposleni in obremenjeni s podražitvami na vsakem koraku kakor tudi s strahom, kaj bodo prinesli novi bojda negotovi časi...
Ob vsej tej neverjetni zgodbi z ograjo enkrat gor, drugič dol, pa bo zagotovo zanimivo spremljati, ali se bodo tega lotili tudi našijužni sosedje.
Po poročanju medijev Hrvaška, zlasti ko gre za BiH, ograj na meji ne želi ...
Monika Horvat
Foto: CG
torek • 28. februarja 2023
Aktualno
Štajerski	3
Podravje, Slovenija • Po protestu poklicnih gasilcev in njihovih zahtevah
Plače različne - od minimalne plače do 4.200 evrov bruto
Gasilci so z nedavnim protestom v središču Ljubljane ostro nastopili proti vladi. Namen shoda, kije sicer postregel z nekaj grobimi besedami, je bil opozoriti na nizke plače. Razpon bruto plač gasilcev, skupaj z dodatki, se večinoma giba med 1.700 in 2.500 evri bruto, kar je neto od 1.200 do 1.600 evrov. K temu znesku se prištejejo še stroški povračila za malico in prevoz na delo.
Plače poklicnih gasilcev, javni sektor
I Bruto zneski (€)	Število prejemnikov 1
1.150 - 1.500	10
1.500 - 2.000	152
2.000 - 2.500	218 6
2.500 - 3.000	■ 126
3.000 - 3.500	49
Nad 3.500	19
Skupaj	574 I
Višina plače poklicnega gasilca se oblikuje glede na čin in funkcijo, ki jo ta opravlja. Iz podatkov o novembrskih izplačanih plačah, ki so nam jih posredovali z ministrstva za javno upravo, razberemo, da so plače vodij gasilskih skupin in njihovih namestnikov okoli 2.500 evrov, enako dispečerjev, inštruktorjev. Med naštetimi profili so tudi takšni, katerih bruto plače presegajo tri tisočake. Plače poveljnikov poklicnih gasilskih enot in tudi nekaterih vodij izmen so med 3.000 in 4.000 evri, povprečno nekje okoli 3.500 evrov. Štiri plače v novembru so presegle znesek 4.000 evrov bruto, prejeli so jih trije vodji izmen in en poveljnik.
„Protestni shod je razgrnil stanje zadovoljstva s položajem, ki ga poklicnim gasilcem že dlje časa namenjajo politični odločevalci. Žalosti nas, da nas ignoranca politike sili v sindikalne aktivnosti, pričakujemo pa, da bodo naše zahteve vendarle slišane in uslišane in s tem nadaljnje aktivnosti ne bodo več potrebne. Vse to pa je v rokah vladnih odloče-valcev," je dan po shodu povedal
David Švarc iz Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije.
Mariborska poklicna brigada občino letno stane 3,1 milijona evrov
Spodnje Podravje javne poklicne gasilske brigade nima. Najbližja je v Mariboru, organizirana kot javni
zavod in zaposluje 85 sodelavcev. Gasilcev operativcev je 73, na izmeno jih je na delovnem mestu prisotnih 18. V minulih letih se je gasilska brigada pomladila, povprečna starost zaposlenih je 38 let. Letni proračun zavoda, ki ga vodi direktor Aleš Ciringer, je v 2021 znašal 3,6 milijona evrov. Glavnino denarja za njegovo delovanje zagotavlja Mestna občina Maribor, v 2021 je
f

4
IM
J*" ;
RAK ZA MINIRAL
Foto: M. Vaupotič
Po podatkih M.JU je najnižja novembra izplačana bruto plača poklicnega gasilca znašala 1.146 evrov, kar je čista minimalna plača. Najvišjo plačo med poklicnimi gasilci v javnem sektorju je prejel eden od vodij poklicne gasilske enote Krško - 4.262 evrov.
to bilo 3,1 milijona evrov. Razliko do 3,6 milijona evrov predstavljajo prihodki iz tržne dejavnosti in državnega proračuna. Glavnino odhodkov predstavljajo stroški dela (3,2 milijona evrov), kar je skoraj 90 odstotkov vseh odhodkov. V 2021 so mariborski poklicni gasilci imeli 1.339 izvozov, od tega je bilo 346 požarov, 109 prometnih nesreč, 400-krat so posredovali s tehnično pomočjo, 65 je bilo nesreč z nevarnimi snovmi, imeli so 11 reševanj na vodi. Število intervencij iz leta v leto konstantno raste, še v 2016 so jih imeli manj kot tisoč, lani več kot 1.300.
Na Talumove razpise se gasilci iz javnih brigad
M I • •
ne prijavljajo
Poklicni gasilski enoti imajo organizirani tudi v Talumu in Impolu. V obeh podjetjih smo vprašali, kakšna je njihova politika plač poklicnih gasilcev. So te enake, nižje ali višje od plač poklicnih gasilcev v javnem sektorju? V Talumu so pojasnili, da kolektivna pogodba za dejavnost
Prostovoljni gasilci poklicne kolege podpirajo
Rajko Košič, PGD Ormož: „Glede na delo in poslanstvo, kiju gasilci opravljamo, je bila stavka upravičena. 1.100 evrov plače - to je sramota. Podpiram aktivnosti in prizadevanja poklicnih gasilcev za izboljšanje njihovega plačnega položaja. Gasilci smo tisti, ki pomagamo ljudem, ko se znajdejo v nesreči, ne glede na status, ali smo prostovoljni ali poklicni."
Jože Brumeti, PGD Polenšak: „Verjamem, da so plače gasilcev začetnikov nizke. Enako verjamem podatkom, ki jih je predstavila ministrica za javno upravo o povprečnih plačah poklicnih gasilcev. Tako je pač uradna številka o povprečnih plačah takšna, kot je, povprečje med nizkimi, srednjimi in verjetno zelo visokimi plačami. Najbolj bi veljalo nagraditi tiste, ki so v prvi bojni liniji in najbolj izpostavljeni nevarnosti. Treba je vedeti, da se nemalokrat srečajo z zahtevnim reševanjem, situacije niso enostavne, zato si operativci po mojem prepričanju zaslužijo dobro plačo."
Srečko Kondrič, PGD Dornava: „Podrobnega vpogleda v plače poklicnih gasilcev nimam, vendar menim, da če se bodo usklajevale oziroma dvigovale drugim skupinam v javnem sektorju, naj se tudi gasilcem. Če so do tega upravičeni, jih v prizadevanjih za višje plače podpiram. Pri delu so izpostavljeni nevarnosti. Morda jih nekdo vidi samo, ko so v pripravljenosti. A je treba vedeti, daje marsikatero posredovanje zelo zahtevno. Vsekakor si zaslužijo to, za kar se borijo."
Davorin Potočnik, PGD Leskovec: „Zahtevo poklicnih gasilcev za višje plače podpiram, ker je glede na naravo njihovega dela upravičena. Mi kot prostovoljni gasilci se • H srečujemo z zahtevnimi intervencijami, nedvomno pa so tiste v mestih, kjer posredujejo poklicni gasilci, še zahtevnejše. Gre za odgovorno in nevarno delo z visoko stopnjo tveganja, rešujejo najtežje situacije, tudi industrijske nesreče."
poklicnega gasilstva za njih ne velja. Delo gasilcev je ovrednoteno v skladu s sistematizacijo delovnih mest, ki velja za zaposlene v skupini. Vodstvo Taluma smo zaprosili še za komentar o zahtevi gasilcev v javnem sektorju in kaj bi morebiten dvig teh plač pomenil za njih kot delodajalca poklicnih gasilcev. Bi bili primorani plače svojim gasilcem dvigniti? „Tega ne moremo komentirati, ker nismo v plačilnem sistemu javnega sektorja," so odgovorili in dodali pojasnilo, da se na njihove (Talumove) razpise gasilci iz poklic-
nih brigad ne prijavljajo. Iz tega lahko sklepamo, da so delovno okolje in pogoji (zlasti plače) v javnem sektorju poklicnega gasilstva vseeno boljše, kot v gospodarskem.
Iz Impola so sporočili, da o plačni politiki posamezne poklicne skupine ne želijo javno razpravljati, „ker menimo, da bi to lahko imelo negativne učinke na odnose med zaposlenimi".
Iz tega je sklepati, da so plače Impolovih poklicnih gasilcev precej visoke, vsekakor višje kot v Talumu.
Mojca Zemljane
Ptuj • Investicije v zdravstveno opremo
Bolnišnici tri milijone evrov
Ptujska bolnišnica bo iz naslova neporabljenih kohezijskih sredstev za zdravstvo v naslednjih mesecih izvedla naložbe, vredne skoraj tri milijone evrov. Še dodatna dva milijona bodo prispevali sami.
Magnetna resonanca, ocenjena na 1,3 milijona evrov, milijon evrov vreden CT-aparat in dva ultrazvoka, ki skupaj staneta okrog 400.000 evrov, je medicinska oprema, ki je bodo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj deležni iz naslova evropskih sredstev. »Omenjene zadeve smo priglasili in zaprosili za financiranje iz naslova neporabljenih kohezijskih sredstev. Odobrili so jih, zdaj le še počakamo na razpise. Zadovoljni
smo, da nam je uspelo, saj gre za izjemno pomembne pridobitve. Pričakujem, da jih bomo lahko začeli uporabljati v drugi polovici leta,« pojasnjuje Aleksander Voda, v. d. direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Posodabljanje medicinske opreme je nujno potrebno za kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev. Potrebe vseh oddelkov so sicer ocenjene na kar osem milijonov evrov. Vseh želja ne bodo
mogli izpolniti, bodo pa nabavili opremo v višini približno dveh milijonov evrov, nekaj še s pomočjo finančnega najema, pri čemer se dejansko oprema odplačuje sama, z opravljenimi storitvami.
Morali pa bodo v bolnišnici poskrbeti še za primerno ureditev prostorov za umestitev nove medicinske opreme. Za preurejen prostor za nov CT aparat bodo namenili 700.000 evrov
DK
Ptuj • Potrjen participativni proračun
Tudi letos za občane 175.000 evrov
Tretje leto zapored bodo občani Ptuja lahko po svoje razporedili del proračunskih sredstev. V okviru participativnega proračuna bodo odločali o tem, za katere investicije želijo nameniti 175.000 evrov.
Postopek participativnega proračuna je bil v Mestni občini Ptuj po več letih dogovarjanj prvič izpeljan leta 2021.
Pod sloganom »Moj predlog za moje mesto« so občani dobili možnost neposrednega odločanja o porabi dela proračunskih sredstev.
Na glasovanju bodo izbrali 15 projektov, enako so storili lani, ko so se odločili za 12 projektov, ki bodo realizirani letos.
V naslednjih mesecih pa bodo Ptujčani odločali o naložbah naslednjega leta. Mestni svet je namreč prejšnji teden v proračunu zagotovil 175.000 evrov. Ta so razdeljena med posamezna območja; vsakemu izmed štirih območij je dodeljeno 37.500 evrov, za skupino Mladi pa 25.000 evrov.
Delavnice, namenjene vprašanjem občanov, bodo izvedene v začetku aprila, predloge bodo sprejemali do 5. maja. Nato bo po-
sebna komisija pregledala prispele predloge in pripravila sezname izvedljivih projektov. Glasovanje o projektih bo sredi junija, izbrane naložbe pa bo mestni svet potrdil na septembrski seji.
Na občini si želijo bistveno višjo udeležbo tako pri oddaji predlogov kot pri glasovanju, saj je bilo doslej porazno slabo. V letih 2021 in 2022 je svoj glas oddalo le okrog 3 % Ptujčanov.
DK
4 Štajerski
Politika
torek • 28. februarja 2023
Gorišnica • Sprememba v LAS
Gorišničani k Ormožanom
Občina Gorišnica je nedavno vstopila v partnerstvo Lokalne akcijske skupine (LAS) na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Po 16 letih so torej svetniki dali zeleno luč za menjavo članstva. Vse od leta 2007je bila namreč go-rišniška občina vključena v haloški LAS.
Po besedah župana Boruta Kolarja so o tem razpravljali na kolegiju in prišli do zaključka, da se v prihodnje bolj vidijo v LAS UE Ormož kot LAS Haloze, predvsem z geografskega vidika. »Vstop v Las Haloze je bil posledica prejšnje skupne občine. Sedaj pa je občinski svet odločil, da imamo več stičnih točk s sosednjo občino Ormož.«
Foto: KTV
Kot so pojasnili na gorišniški občinski upravi, bistvenih razlik za izvajanje projektov in črpanjem sredstev ne pričakujejo, sprememba območja LAS pa je bila sporazumna in tudi soglasno potrjena na UO LAS Haloze. Gorišniška občina bo sicer v prihodnje z Las Haloze še sodelovala na skupnih projektih, ki jih je treba opredeliti v Strategijah lokalnega razvoja in oddati na ministrstvo do konca junija letos. Financiranje delovanja LAS se ne bo prav nič spreminjalo, saj je enako za celotno Slovenijo in usklajeno z EU uredbo.
Občina Gorišnica je sicer v zadnjih petih letih sodelovala v treh projektih, ki so bili sofinancirani iz LAS Haloze. V okviru projekta Naša Drava (2022) so kupili tri mize s klopmi. Nekoliko uspešnejši so bili v letu 2019, ko so v neposredni bližini Dominkove domačije zgradili recepcijo. Vrednost celotne naložbe je znašala 183.000 evrov, od tega jim je uspelo z naslova LAS Haloze pridobiti 100.000 evrov. V letu 2017 so na LAS prijavili še nujna vzdrževalna dela na Sokovi domačiji. Vrednost investicije je bila okoli 43.000 evrov, odobrenih pa nekaj manj kot 30.000 evrov. V zadnjih petih letih je torej občina Gorišnica z naslova LAS Haloze prejela okoli 135.000 evrov. Estera Korošec
Sv. Andraž • Sveženj podražitev za občane
Če kapica ostane, bo voda cenejša
Kot je povedal Kristijan Lovrenčič, direktor Čistega mesta Ptuj, bodo višje cene odvoza odpadkov začele veljati od prvega marca dalje oziroma takoj, ko jih bodo potrdili občinski sveti vseh 11 občin, v katerih izvajajo službo ravnanja s komunalnimi odpadki.
Cena storitve je višja za dobrih 20 odstotkov. Kaj to pomeni za povprečno gospodinjstvo? To je lani za 120-litrsko posodo plačevalo 13,49 evra, letos pa bo na položnici pisalo 16,34 evra, torej slabe tri evre več. Za andraška gospodinjstva, ki imajo tudi posodo za zbiranje bioloških odpadkov, pa se bo ta storitev podražila za skoraj 40 %, in sicer z dosedanjih 5,58 na 7,86 evra na posodo.
Svetnika Miho Lukača je zanimalo, ali so tisti uporabniki, ki položnic ne prejemajo po navadni, pač pa po elektronski pošti, deležni kakšnega popusta, saj podjetje tako nima stroškov pošiljanja. Lovrenčič mu je odgovoril, da za zdaj takih popustov niso uvedli.
Foto: SD
Kot na vseh občinskih svetih Spodnjega Podravja, v katerih je vodni koncesionar Komunalno podjetje Ptuj, potrjujejo tudi novo ceno vode. Ta bo višja za skoraj 28 %. Znesek na položnici bo za povprečno gospodinjstvo, ki porabi 10 m3 vode, višji za dobre štiri evre, saj se bo s 14,58 dvignil na 18,63 evra. »Ker je vlada za pol leta sprejela cenovno kapico za električno energijo za mikro, mala in srednja podjetja in začasno določila najvišje drobnoprodajne cene zanje, tudi naša višja cena vode velja samo za pol leta. Če bo kapica podaljšana, bomo pripravili nov elaborat in ceno ustrezno znižali,« je pojasnil Rado Vek iz ptujske komunale. Senka Dreu
Ptuj • Regijsko srečanje občin izpostavilo številne probleme
Občine v težavah, ne izključujejo nepokorščine
Dejstvo, da država občinam nalaga vedno večja finančna bremena, in počasni birokratski postopki, predvsem pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov, sta glavni težavi trenutnega načina delovanja občin. O teh in številnih drugih problemih so na regijskem srečanju na Ptuju spregovorili župani skoraj 40 občin.
Skupnost občin Slovenije (SOS) je v sredo na Ptuju organizirala regijsko srečanje, namenjeno povezovanju novoizvoljenih in aktualnih županov, ugotavljanju skupnih interesov in opredeljevanju največjih izzivov, ki jih regijsko prepoznavajo občine. Ena izmed pomembnih tem srečanja so bile možne spremembe sistema financiranja občin. O njih podpredsednik SOS Peter Misja: »Govorili smo o pov-prečnini. Prišli smo na okrog 700 evrov, a nismo računali, da se bodo s tem zneskom pokrivala tudi povišanja plač in drugo, kar si izmislijo v Ljubljani in nato obesijo nam. Na to želimo opozoriti državo. V nedogled lokalne skupnosti s to pov-prečnino nikakor ne bodo mogle vzdrževati vseh zadev, ki se tičejo lokalne samouprave.«
Skupnost občin povezuje 182 občin, tako manjše kot večje in mestne. Sodelovanje je v preteklosti obrodilo kar nekaj sadov. Zdaj menijo, se je ponovno treba bolj aktivno angažirati in predstavnike države opozoriti na nujno potrebne sistemske spremembe. »Veliko primerov slabih praks je. Nekdo si nekaj izmisli in posledice obesi občinam. Tako je bilo s plačami pomočnic vzgojiteljic. Prav je, da so se povečale, ampak kje vzeti denar, to je pa drugo vprašanje. Razpravljajo o tem, kako bi vsi dobili brezplačno kosilo. To populistično dobro zveni, ampak ocenjujem, da veliko šol nima ustreznih pogojev,
Na Ptuju se je sestalo okrog 40 predstavnikov občin.
ne zaposlenih, ne drugih pogojev v kuhinjah. To bi marsikje težko izvedli.«
Misja izpostavlja, da veliko občin nima niti za osnovne dejavnosti, zato so primorani sredstva preraz-porejati, pogosto zalagajo denar za javne zavode iz drugih fondov. Posledično ne morejo izvajati investicij in pridobivati evropskih sredstev, saj niso sposobni zagotoviti niti lastnega deleža.
Birokratski postopki zavirajo razvoj občin
Enako pomembna težava kot financiranje je način sprejemanja
občinskih prostorskih načrtov. Številne občine leta pripravljajo ta krovni prostorski dokument, pa ga ne morejo sprejeti. Celo nekaj mestnih občin tega akta nima sprejetega: »Na tokratnem srečanju so nekateri župani izpostavili, da delajo na tem že 15 let, zakonodaja se vmes tri- ali štirikrat spremeni in nikakor ne prideš do zaključka. S tem je onemogočen razvoj, tudi v mestnih občinah ali tam, kjer je razpršena gradnja. Apeliramo na državo, da se ta zadeva reši čim prej oziroma se roki skrajšajo na dve ali maksimalno tri leta.« Z naštetimi težavami pri delovanju
občin, ki so jih izpostavili na Ptuju, bodo seznanili tudi predstavnike države. Številni župani menijo, da bodo morali bolj aktivno ukrepati, če želijo opozoriti na resnost težav, Misja pravi, da ne izključujejo niti možnosti nepokorščine. Prepričani so, da trenutni način funkcioniranja niti slučajno ni optimalen, spremembe pa da so nujno potrebne. »Najpomembneje se mi zdi, da bi našli skupni jezik s predstavniki države, da si ne izmišljujejo stvari v Ljubljani in nato realizacijo naložijo vsem nam, ne da bi o tem sploh kaj vedeli,« še sklene Misja.
Dženana Kmetec
Ptuj • Žabja vas: pomisleki o prometni varnosti
Korak v smeri gradnje novega naselja
Prvi koraki h gradnji novega naselja z 19 hišami v Žabji vasi so stekli pred skoraj dvema letoma. V tem delu mesta seje veliko gradilo, kar pomeni tudi bistveno več prometa.
S sprejetjem dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) so lani počakali zaradi morebitnih zapletov pri zagotavljanju prometne varnosti. Kakšnih bistvenih premikov v vmesnem času ni bilo, kljub temu pa se je gradivo v ponedeljek ponovno znašlo na mizah mestnih svetnikov, ki so ga tudi potrdili.
Največ pomislekov okrog tega je imel svetnik Alen lljevec: »Cesta v Žabjak, ki prečka Slovenskogori-ško in se nadaljuje v Ulico Jožefe Lacko, je črna točka na Ptuju oziroma to postaja. Tu je kar nekaj ranljivih skupin. Tja se kmalu selijo tudi novi stanovalci Doma upokojencev, 150 postelj in 80 zaposlenih, tu so tudi Sožitje, vrtec ... Križišče je neprimerno urejeno, tudi cesta skozi Žabjak ni nikakor za promet, ki se po njej odvija, saj je ozka, na njej se ne moreta srečati niti osebno vozilo in šolski avtobus.« Iljevec je dejal, da se čudi, da je ta točka sploh na dnevnem redu seje, saj da v vmesnem času, od jeseni do danes, ni bilo nobenih pomembnih sprememb. Predlagal je odložni pogoj, da se nadaljuje procedura sprejemanja OPPN, a pod pogojem, da se najprej uredi infrastruk-
tura. Opozoril je, da bo 19 stanovanjskih objektov umeščenih v bližini nevarnega križišča. »Sem za to, da se to naselje uredi, ampak najprej je treba zagotoviti osnovno infrastrukturo, torej predvsem cesto in pločnike. Dejansko stanje danes in septembra ni spremenjeno, to je pomembno, ne gre za to, kaj je kje zapisano,« je povedal tudi kot stanovalec tega dela mesta.
Županja Nuška Gajšekje pojasnila, da je v teku projektiranje križi-
šča s semaforji in da dogovori v tej smeri z ministrstvom za infrastrukturo potekajo.
Nova dostopna cesta
Na izdelan osnutek OPPN so nosilci urejanja prostora že leta 2021 podali mnenja, nato bil izdelan dopolnjen osnutek OPPN. Junija lani je bila še javna obravnava. To območje je namenjeno gradnji stanovanj oz. hiš., ki bodo lahko samostojne, dvojčki ali vrstne hiše.
Ob dostopni cesti iz Svržnjakove ulice bosta umeščena dva dvojčka, ob ribniku bo sedem vrstnih hiš, na preostalem območju pa samosto-ječe hiše. Na vseh objektih je dovoljena enokapna ali dvokapna streha. Na tem območju je predvidena še ribiška trgovina in preureditev obstoječega nogometnega igrišča, zgradili naj bi tudi otroško igrišče ...
Za Žabjo vas je načrtovana nova dostopna cesta, ki se navezuje na občinsko lokalno cesto Ptuj— Draga. Dostopno cesto bodo po pojasnilu občine urejali iz dveh cestnih odsekov. V južnem delu bodo občinsko javno pot Ribiški dom rekonstruirali in skupaj z ne-kategorizirano cesto mimo ribnika uredili kot površina za promet. Znotraj območja pa bodo urejene pešpoti.
Dženana Kmetec
Na tem območju bo v prihodnjih letih zraslo kar 19 novih hiš.
Foto: CG
torek • 28. februarja 2023
Podravje
Štajerski	5
Markovci • Mobilna hišica za občanko v stiski
Nežikina hiška je postala prenevarna
Občina Markovci je na pomoč priskočila Neži Kristovič iz Markovcev, ki živi v zelo slabih bivanjskih razmerah. Hiša ob kanalu je na pol podrtija, v notranjosti pa so razmere še bolj alarmantne. Tekoče vode sploh ni, ena izmed vrat pa vodijo v skedenj, Iger je na sredini straniščna školjka. Streha verjetno ne bo več dolgo zdržala, vsa okna so polomljena.
Nežkino hišo so za silo uredili Člani Rdečega križa in Karitas Markovci s pomočjo sponzorjev in vaščanov.
»Jaz kot župan ne dovolim, da bi kateri izmed naših občanov živel tako kot Nežika. Prav zato smo so se z njo pogovorili in ji predstavili možnost selitve v mobilno hiško. Sprva se je branila, nato pa smo jo peljali na ogled ene izmed takih bivalnih enot. Veseli smo, da je našo ponudbo sprejela,« je povedal župan Milan Gabrovec.
Mobilno enoto bodo postavili v neposredno bližino sedanje hiše, del zemljišča je namreč že v lasti občine. Za nakup bivalne enote so predvideli 60.000 evrov, v nakup pa bodo šli takoj, ko bo proračun sprejet. Po besedah Gabrovca bodo kupili podobno mobilno hiško, kot jo lahko vidimo v obmorskih turističnih krajih, vendar bo v njej možno bivati skozi vse leto. Prostori se bodo lahko ogrevali s klimo ali pa IR-paneli. Velikost bivalne površine bo 35, terase pa 30 kvadratnih metrov.	Takšna je Nežikina hiška, ki kljub ogromni pomoči domačinov ni več primerna za življenje.
v;-*. .
Foto: Kvadra mobil
Foto: EK
Mobilna hišica podjetja Kvadra mobil
Kot so pojasnili v podjetju Kvadra mobil iz Krmelja, cena mobilne hišice v velikosti 34 m2 z dodatno izolacijo in opremo, teraso, prevozom in montažo znaša med 50.000 in 55.000 evrov z DDV, odvisno od lokacije in dodatne opreme. Hišice so opremljene z vsem pohištvom po tlorisu, električnim grelnikom vode, hladilnikom z zamrzovalnikom, steklokeramično kuhalno ploščo in napo. Prav tako imajo možnost vgradnje klimatskih naprav, ostalih gospodinjskih aparatov, električnega talnega gretja, električne radiatorje ali IR-panele.
Eko Max hišice v velikosti 32 m2, kijih izdeluje podjetje Hosekra, stanejo okoli 30.000 evrov (brez DDV). Prav tako so v celoti opremljene; imajo namreč klimo, IR-panele, mizo, stole, teraso, montažo terase... Posebej se plača prevoz, kije odvisen od lokacije. Če je hiška uporabljena v stanovanjske namene, je DDV 9,5-odstoten.
Razmere, v katerih je Nežika živela vrsto let, zelo dobro poznajo člani Rdečega križa in Karitas Markovci. Že vrsto let ji pomagajo po svojih najboljših močeh. Nežika in njen mož namreč nista imela v svojem domu prav ničesar, ne pravega štedilnika, ne postelje in hladilnika. Na tleh je bila zemlja, v hiši pa sta imela nekaj časa celo pet psov. Njeno življenje je bilo vsa leta zelo težko.
Številni vaščani so pomagali pri urejanju Nežkinega doma
Pred petimi leti je Nežikin mož doživel možgansko kap, najprej so ga zdravili v bolnišnici, nato pa premestili v dom za ostarele. Po njegovi smrti so člani Rdečega križa in Karitas Markovci o primeru
obvestili občino, ki je takoj začela reševati problematiko, pomagali so tudi številni drugi občani. Nežiki so za silo uredili sobico, sanitarije, nabavili nov štedilnik, hladilnik in posteljo. Prav tako so počistili hišo in gospodarsko poslopje ter odpeljali smeti, ki jih je bilo kar za tri kontejnerje. Zasipali so tudi veliko jamo, ki je bila sredi dvorišča. Ne-žika je izjemno hvaležna vsem, ki so ji pomagali. Sedaj pa bo končno zaživela človeka dostojno življenje. Vsak dan obiskuje telovadbo skupaj z ostalimi ženskami na vasi, rada gre tudi na izlet ali kak drug dogodek. Je zelo skromna in prijetna gospa, ki je zadovoljna s svojim bornim domom. Ker pa je cela hiša dotrajana in nevarna za življenje, je, čeprav z nekoliko težkim srcem, sprejela selitev v mobilno hišo.
Estera Korošec
Foto: EK
Ormož • Vrtec bodo gradili izključno z lastnimi sredstvi
Obnova se bo zavlekla še v prihodnje leto
Občina Ormož je že lani obljubljala začetek obnove in dogradnjo dotrajanega vrtca v Miklavžu pri Ormožu, pri čemer so računali na precejšnje državno sofinanciranje. Obnove se bodo, kot kaže, le lotili letos, gradnja pa se bo zavlekla v prihodnje leto, saj bodo vrtec gradili izključno z občinskim denarjem.
Da je več kot štiri desetletja star montažni vrtec popolnoma neustrezen in premajhen, je bilo ugotovljeno že pred časom. Prostorska stiska je tako huda, da otroci telovadijo na prostem ali v šolski telovadnici, ko je ta prosta. Poleg premajhnih igralnic najbolj pogrešajo skupni večnamenski prostor ter izhode na teraso. Že tako premajhen vrtec pa gosti še nekaj šolarjev, saj je tudi šola pretesna ... Čeprav se o potrebni obnovi govori že dlje časa, pa do nje še vedno ni prišlo.
Ministrstvo: »Pred pripravo novega razpisa najprej analiza potreb«
Investicija je bila načrtovana v lanskem letu, a se ni zgodila. Kot je takrat pojasnil župan Danijel
Tudi tako je videti notranjost dotrajanega vrtca v Miklavžu pri Ormožu. Obnovitvena dela naj bi se začela maja oz. junija letos, trajala pa bodo lahko tudi do leto dni.
Vrbnjak, so računali na pridobitev državnih sredstev na novem razpisu za sofinanciranje v osnovne in glasbene šole ter vrtce, ki naj bi ga prejšnja vlada načrtovala v preteklem letu. A kot kaže, sedanja vlada novega razpisa za zdaj ne predvideva. Na novoustanovljenem ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so dejali: »Ministrstvo je razpis za sofinanciranje občinskih projektov v vrtce in osnovno šolstvo objavilo leta 2021. Za sofinanciranje je bilo izbranih 126 projektov. Sofinanciranje izbranih projektov teče, iztek je predviden v letu 2024/2025. Pred pripravo novega razpisa bomo opravili analizo potreb po investicijah v predšolsko in osnovnošolsko infrastrukturo, predvidoma v letu 2024, ki bo podlaga za opredelitev kriterijev novega razpisa, skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi ministrstva.« Ob zadnjem razpisu prejšnje vlade je bilo za sofinanciranje tovrstnih projektov, med katerimi je bil tudi vrtec v Podgorcih, zagotovljenih 114,4 milijona evrov.
Morali bodo zagotoviti slab milijon evrov
Ne glede na državno »finančno zavoro« so se na občini odločili, da bodo začeli z obnovo res dotrajane in premajhne vrtčevske stavbe. Investicija pa se bo zaradi tega, ker jo bodo financirali izključno z lastnim denarjem, precej raztegnila. Začetek je sicer predviden že maja letos, zaključek pa junija
2024. V letošnjem proračunu imajo za ta namen zagotovljenih nekaj več kot 400.000 evrov, v prihodnjem letu pa naj bi za ta namen rezervirali še slabega pol milijona evrov. Naložba je namreč ocenjena na približno milijon evrov, načrtovana pa je preureditev in dograditev obstoječe stavbe.
Občina v tem trenutku išče izvajalca del.
Monika Horvat
MUCE
V^VOMO L[ PREKO APPA
Foto: M H
6 Štajerski
V središču
torek • 28. februarja 2023
Slovenija, Podravje • Odločitev EU o prepovedi vozil z notranjim zgorevanjem razburja
Avtomobili le še za bogate, drugi se bomo morali zad
Evropa se je, kot kaže, odločila: od leta 2035 dalje bo prodaja novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem prepovedana. Električni avtomobili so pregrešno dragi, številke se zlahka vrtijo od 40.000 evrov navzgor, primerljiv bencinski avtomobil pa je lahko tudi pol cenejši. Baterije in surovine za njeno izdelavo so vse prej kot poceni, zapovedan preklop na baterijo pa lahko prinese veliko več težav.
Kupci podražitev ne bodo več mirno sprejemali, zato se je tudi oglasil predsednik uprave koncer-na Stellantis Carlos Tavares, ki je opozoril, da bo prepoved lahko sesula celoten trg vozil, sploh če industrija ne bo zmožna precej znižati cen električnih vozil: »Do zdaj nam je proizvajalcem uspelo prenesti vse podražitve na končne kupce, ampak prišel bo čas, ko nadaljnje podražitve ne bodo več vzdržne! Če srednjemu sloju vza-
mete pravico do svobodne mobilnosti, boste imeli resne socialne težave. Imeli bomo čiste, a povsem nedostopne avtomobile po 30.000
evrov in vec.«
Ukinitev subvencij -drastičen padec prodaje električnih avtomobilov
Električni avtomobili so še vedno le slaba alternativa klasičnim, saj so predragi, proizvodnja baterij
pa ni nič manj ekološka kot pridobivanje nafte. Dober primer je Norveška, ki jo vedno znova dajejo za zgled kot vzorčni primer prehoda na elektriko. Pri tem pozabljajo, da Norveška ta prehod financira z lastno nafto. Lani so prodali 174.000 tisoč novih avtomobilov in od teh jih je bilo kar 80 % električnih. A januarja letos je prodaja dobesedno strmoglavila, prodali so le 1.860 novih avtomobilov, kar je 95-odstotni padec! Razlog? Nove
Foto: Pixabay
Električni avtomobili so izjemno dragi, imajo še številne pomanjkljivosti. Na Norveškem, kjer so ukinili subvencije, se je nakup električnih avtomobilov drastično znižal.
davščine, kajti država je ocenila, da ima dovolj električnih vozil, da lahko od njih začne dobivati veliko več denarja. Norvežani bodo od zdaj naprej plačevali DDV za električne avtomobile, ki stanejo več kot 45.000 evrov. Medenih tednov z elektriko je na Norveškem torej konec. Tudi Nemci so subvencije pri nakupu električnih vozil z 9.000 evrov zmanjšali za polovico, za hibridna vozila pa so jih povsem ukinili. Odgovor trga je bil v trenutku, saj so januarja letos prodali za 13 % manj električnih vozil, prodaja hibridov je padla za 6,2 odstotka, prodaja vozil z motorji z notranjim zgorevanjem pa se je povečala za 3,5 odstotka.
»Havanizacija« Evrope, da o delovnih mestih ne govorimo
Kaj torej preostane navadnim smrtnikom, če bo uredba EU obveljala? Očitno se bodo vozni parki evropskih držav še bolj starali in prihajalo bo do učinka »havanizacije«. Ali drugače povedano, vzdrževati bodo morali svoja vozila, kot vedo in znajo ... Kot je še danes na Kubi, kjer mehaniki dobesedno čarajo, ko poskušajo stare ameriške limuzine vzdrževati v vsaj napol delovnem
Ob dejanski uvedbi prepovedi prodaje novih avtomobilov z notranjim zgorevanjem se zn nadomestne dele za svoje vedno bolj stare avtomobile, saj si dragih novih električnih ne
stanju. Zato je avtomobilska prihodnost Evrope pod velikim vprašajem, sploh če se cene in predvsem uporabnost električnih vozil ne bodo bistveno izboljšale. O tem, kako bodo v prihodnje ogrožena delovna mesta, ponekod pa so že, kaže primer znamke Ford, ki se bo v
celoti posvetila le elektriki, zato bo izgubilo delo približno polovica od 6800 inženirjev, 2300 ljudi pa bodo odpustili v tovarnah v Kolnu in Aa-chnu v Nemčiji, nadaljnjih 1300 v Veliki Britaniji in 200 v drugih državah. Elektrifikacija bo torej prinesla tudi velike socialne težave.
Slovenija, Podravje • Kljub intenzivni elektrifikaciji nedosegljivi cilji
V naši državi ob znanih dejstvih prehod na e-mobilnost znan:
Čeprav sije v Sloveniji z relativno šibkim elektrodistribucijskim omrežjem in nezadostnimi proizvodnimi viri električne energije težko predstavljati e-mobilnost kot edini način prometa v prihodnje, to ostaja trden načrt slovenske vlade in celotne Evropske unije.
Foto: Pixabay
Po napovedih SODO bo treba v slovensko omrežje vložiti 3,5 milijarde evrov, da bi lahko brez težav zagotavljalo polnjenje le 150.000 avtomobilov ...
V državi 1,2 milijona avtomobilov -kje jih bodo lastniki polnili?
Danes v Sloveniji redkokatera družina nima avtomobila. Dejansko je največkrat tako, daje avtomobilov pri hiši več, saj si življenja brez mobilnosti z avtomobilom skoraj ni moč predstavljati. Ker so na podeželskih območjih linije javnega prevoza za vsakodnevne opravke (predvsem službe) neprimerne, imajo ljudje zato avtomobile - ker jih potrebujejo. Po podatkih statističnega urada je bilo konec leta 2021 v Sloveniji 1,2 milijona osebnih vozil. Na SODO so povedali, da bi energetski sistem po obsežnih vlaganjih (3,5 milijarde evrov v 10 letih) omogočal polnjenje okoli 150.000 osebnih vozil, kar je okoli 12 odstotkov osebnih vozil, kot jih je v Sloveniji danes.
Po pojasnilu družbe SODO, slovenskega sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo, se že v naslednjem desetletju v skladu z januarja objavljenim razvojnim načrtom predvideva intenzivna elektrifikacija, kar pomeni rabo elektrike kot glavnega energenta v prometu in ogrevanju. „Prihodnost življenja ljudi in delovanja sistemov je električna. Pri doseganju evropskih podnebnih ciljev se soočamo z zelo aktivnim desetletjem na področju elektrike, v katerem moramo razogljičiti energetski sektor in elektrificirati sektorje končne porabe hitreje kot kdaj koli prej," pravijo v SODO.
V desetih letih za 3,5 milijarde evrov vlaganj
Dejstvo je, da slovensko elekt-rodistribucijsko omrežje na marsikateri od lokacij dodatnih obremenitev ne prenese - to dokazujejo nezmožnosti priključevanja malih sončnih elektrarn v omrežje. V družbi SODO so pojasnili, da reše-
vanje izzivov z omrežjem definira razvojni načrt za naslednje desetletno obdobje, ki so ga objavili januarja. Ta med drugim predvideva za 3,5 milijarde evrov vlaganj v sistem, če želi Slovenija doseči zastavljene cilje. Naložbe bodo osredotočene v nadgradnjo nizkonapetostnega omrežja, na katerega bodo priključene proizvodne naprave (elektrarne) in porabniki (električna vozila ter toplotne črpalke). „Vlaganja v omrežje bodo klasična (ojačitve in širitve obstoječega omrežja) kot tudi vlaganja v t. i. pametna omrežja. Način uporabe omrežja se bo v prihodnosti spremenil, saj bo cena tako uporabe omrežja kot porabljene energije odvisna od časa, v katerem bo ta energija porabljena. Zaradi elektrifikacije prometa ni realno pričakovati, da bomo lahko vsi polnili svoja vozila sočasno doma in s polno močjo, na primer po prihodu iz službe. Poleg povečevanja deleža električnih vozil bomo priča znatnemu povečanju proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, ki pa je odvisna od vremenskih razmer. Zato bo nujno, da bodo
odjemalci postali aktivni deležniki in prilagajali svoj odjem. Električni avtomobili, ki bodo omogočali dvosmerno polnjenje, bodo lahko tudi sodelovali z omrežjem v smislu, da bodo oddajali električno energijo in s tem lastniku zagotovili korist."
Sistem za 148.000 e-avtomobilov
S predvidenimi investicijskimi vlaganji v naslednjem desetletnem obdobju bo distribucijski sistem omogočal polnjenje za 148.000 električnih osebnih avtomobilov, konično obremenitev 296 MW in letno porabo električne energije 593 GWh. Res pa je, da če želimo uresničiti zastavljene cilje in se odzvati na energetsko krizo, se bomo morali v prihodnjem desetletnem obdobju spopasti z dvema izzivoma. Prvi je skoraj trikratno povečanje obsega investicij glede na realizacijo v letu 2021, drugi je zagotovitev ustreznega kadra, ki bo te investicije lahko izvajal," so dodali v SODO in navedli, da vir denarja za vse predvidene naložbe ni zagotovljen. „To pomeni, da bo potrebno ob takšnem konceptu priprave razvojnih načrtov za realizacijo le-teh nujno poiskati dodatne vire in ukrepe za pokritje vseh načrtovanih vlaganj."
Višji zneski na položnicah za elektriko
Verjetno bosta država in distributer denar za vlaganja iskala tudi
Danes se niti ne zavedamo, kakšen privilegij je im očitno lahko imeli le še izbranci.
torek • 28. februarja 2023
V središču
Štajerski	7
lovoljiti s »havanizacijo«
Foto: Pixabay
ajo ponoviti slike iz preteklosti: številni avtoodpadi, kjer bodo lastniki avtomobilov iskali bodo mogli kupiti. Temu pravijo »havanizacija«.
Prodajalci avtomobilov: »V desetih letih popolnoma neizvedljivo«
V enem večjih avtomobilskih prodajno-servisnih centrov DC Do-minko opozarjajo, da še zdaleč nis-
mo pripravljeni na tako drastičen ukrep. »Od popolne elektrifikacije avtomobilizma smo oddaljeni še svetlobna leta. Kot prvo so problematične visoke cene avtomobilov, drugo je pomanjkanje sestavnih delov za baterije, tretji problem pa je električna infrastruktura. V
določenih predelih imajo že sedaj probleme s preobremenjenostjo omrežja. Sedaj pa si predstavljajte, da še vsako gospodinjstvo doda polnilnico za 80 KV baterijo v avtomobilu. Največji problem pa je zlom evropskega gospodarstva, saj smo v primeru električnih avtomobilov popolnoma odvisni od azijskih držav, v večji meri se vse rudnine za sestavo baterij nahajajo v teh državah. Tudi tovarne elektromotorjev ter baterij se nahajajo na teh področjih. Mislim, da bo kar hitro prišlo do spremembe te odločitve ... Človek se res sprašuje, če ti poslanci v evropskem parlamentu znajo sešteti 1 + 1! V roku dobrih 10 let Evropa ni spodobna speljati tega postopka, kaj šele manj razvite države,« je nazoren vodja prodaje vozil VW Sebastjan Tajhman.
Prav tako v podjetju Kaass avto, pooblaščenem prodajalcu in serviserju vozil Škoda na Ptuju menijo, da je ta rok nerealno zastavljen. »Menim, da se bo ta letnica prepovedi v naslednjih letih še prestavila. Bolj realna ocena je med letom 2040 in letom 2050,« je dejal vodja prodaje Dušan Lorenčič in nadaljeval, da bodo avtomobilski proizvajalci oz. tovarne morale ponuditi tudi alternativo, saj vsi ne bodo želeli kupiti električnega avtomobila: »Mislim, da to sploh ni realno. Dobava je motena, interes za električna vozila se vedno bolj manjša zaradi dosega, cene in življenjske dobe baterije. Omrežje je tudi prešibko. Treba bo iti v kakšno drugo smer.«
Petrol in MOL stavita na različne vrste goriv
In kaj o prepovedi prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem pravijo prodajalci goriv?
»Kot vodilna energetska družba v Sloveniji si že prizadevamo kupcem nuditi najširšo paleto goriv in energentov ter s tem možnost izbire, ne glede na to, katere tehnologije in rešitve bodo prevladale v prihodnosti,« so se odzvali v Petrolu, kjer menijo, da v prihodnosti ne bo enega zmagovalnega energenta, ki bo poganjal avtomobile. Uporaba energentov bo diverzificirana, poleg npr. dizla za delovne stroje in električnih avtov v mestu bo pomembno vlogo pri mobilnosti zagotovo imel tudi vodik, so prepričani. Ker v prihodnjih letih pričakujejo pospešeno elektrifikacijo cestnega prometa in večanje njegove učinkovitosti, v Petrolu, gradijo mrežo polnilnic po vsej Sloveniji in v regiji ter se povezujejo v rastočo mrežo e-polnilnic po Evropi. »Skupina Petrol ima oz. upravlja v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in Črni gori 384 polnilnic, do leta 2025 pa imamo plan upravljati s 1.575 polnilnicami.«
Tudi v MOL-u Slovenija so dejali, da sicer pozdravljajo trud Evropske komisije za zmanjšanje emisij ogljika, a opozarjajo, da ob sprejeti uredbi obstaja še veliko neznank. »Med drugim pričakujemo poročila o tem, kakšna je vrzel med mejnimi vrednostmi izpustov ter podatki o dejanski porabi goriva in energije in poročilo o metodologiji za prilagajanje specifičnih izpustov ogljikovega dioksida. So pa seveda, poleg električnih vozil, še druge alternative vozilom z bencinskim ali dizelskim motorjem - to so npr. vozila na vodik.«
Monika Horvat, Andraž Zupančič
Neuresničljiuo, nedosegljivo, nerealno...
Jože Prosenjak: »Mislim, da smo še daleč od tega, da se bo to zares uresničilo. Doma imamo že en električni avtomobil, a smo zelo razočarani. Živimo malce izven mesta, kjer so hribi. Ta el. avto ima pol manjši domet, kot je bilo rečeno. Zato mislim, da odločitev EU še ne bo tako kmalu uresničljivo. Še posebej za avtobuse in lahka dostavna vozila, kjer je še večja obremenitev. Tudi e-polnilnicje premalo...«
Maja Rajh: »Po eni strani se strinjam, daje treba iti s tehnologijo naprej, po drugi strani pa je vprašanje, kako bo vse to vplivalo na ceno elektrike oz. ali bomo sploh lahko proizvedli toliko elektrike. Nisem najbolj za el. vozila. Največ težav vidim v pomanjkanju polnilnih postaj in dolgih časih polnjenja. Lastnik el. avtomobila je v velikih skrbeh, kje in kdaj bo napolnil avto.«
Stanislav Masten: »Marsikdo od revnejših si takšnega avtomobila ne bo mogel privoščiti. Zato sem proti temu. Vse skupaj se mi zdi nedosegljivo in nerealno.«
Nada Zore: »Glede na situacijo mislim, da gre za nerealno odločitev. Sploh ob tej krizi z elektriko. Potem so tukaj še predragi el. avtomobili, ki sijih ne moremo privoščiti, premalo polnilnih postaj...«
Robert Dajčbauer: »Glede na to, da imam v najemu bencinsko črpalko, menim, da to ni izvedljivo, saj imajo podjetja po nekaterih podatkih zaloge goriv še za naslednjih 30 let. Tudi baterije el. vozil niso dovolj dodelane, težava je slab domet, predolgi časi polnjenja, vzdržnost električnega omrežja...« Franjo Pšah »Menim, da teh nologija še ni dovolj razvita. Problem bi bilo tudi samo napajanje. Nemogoče, da bi nafto in bencin kar naenkrat ukinili, kajti marsikateri dobičkarji bi na ta račun izgubili dohodek ... Morda kdaj v daljni prihodnosti, prav gotovo pa to še nekaj časa ne bo izvedljivo...«
stvena fantastika
pri uporabnikih, to pomeni dvig so pojasnili v podjetju Elektro Ma-
zneskov na položnicah.	ribor, ki vzdržuje distribucijski sis-
Nov način obračunavanja omre-	tem na območju severovzhodne
žnine je predviden že v letu 2024,	Slovenije.
Foto: Pixabay
ieti avtomobil. Čez desetletje, ko drugih vozil, razen električnih, več ne bo, bodo avtomobil
Vlada
zakonodajo že potrdila
Vlada je na temo opuščanja fosilnih goriv, elektrifikacije in vlaganj v energetsko infrastrukturo minuli petek potrdila dva zakona. Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije temelji predvsem na spodbujanju uvajanja sončnih in vetrnih elektrarn, vključno z vso potrebno infrastrukturo, kar je pomembno tudi za razvoj omrežja, s čimer bo Slovenija povečala delež obnovljivih virov energije in izboljšala energetsko samozadostnost. Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu medtem predstavlja osnovo za vzpostavljanje, razvoj, širitev in varno uporabo polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu. „Sprejeta zakonodaja bo že v prihodnjih letih bistveno pripomogla k razvoju Slovenije na področju elektromo-bilnosti," so povedali na novem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Priznali so tudi, da so bila vlaganja v preteklosti prenizka in niso šla s korakom naprej glede na potrebe po prilagoditvi omrežja.
MZ
Kuala bogu (županom) za kolesarke
Ta naša dobra stara mati Evropa, žemljica presežkov: tako napredna, humana, okoljevarstvena... Pohvalno, zmeraj prva, za zgled drugim. A pogosto v tej vnemi pretirava, prehiteva samo sebe, ne premisli in dovolj pretehta argumentov za in proti ter si s tem žaga vejo, na kateri sedi. Ostali svet pa profitira in se smeji.
Eden zadnjih primerov je nedavna prepoved prodaje avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035 dalje, torej čez dobro desetletje, kar je hudo malo za tako drastičen ukrep, ki avtomobilsko industrijo na »klasičen pogon«, torej bencin ali dizel, enega glavnih evropskih paradnih konjev, potiska v propad. Ob epidemiji in kasnejši vojni v Ukrajini smo družno ugotavljali, kako pomembnaje samooskrba, zato seje Evropa hitela osamosvajati od odvisnosti od ruskega plina, zdaj pa rinemo v novo odvisnost - mobilno, a tokrat od Kitajcev in Američanov.
Vsi se strinjamo, da moramo biti skrbnejši do okolja, a breme zelenega prehoda na ta način pade preveč na voznike osebnih avtomobilov, ob strani pa pušča večje onesnaževalce, kot so tovorni, letalski in ladijski promet. V desetih letih se industrija gotovo ne bo zmogla prilagoditi, proizvodnja električnih avtomobilov, ki se ponujajo kot edina alternativa, ne bo sledila povpraševanju, zato bodo cene poletele v nebo. Vprašanje je tudi, kako bo z zagotavljanjem baterij, katerih izdelava in razgradnja je zelo ekološko vprašljiva, in drugimi
surovinami, potrebnimi za električna vozila, ter, nenazadnje, z razvojem polnilne infrastrukture.
Z enim električnim tankom lahko namreč zdaj voznik v najboljšem primeru, beri z najsodobnejšo in najdražjo baterijo, brez polnjenja prevozi dvesto kilometrov. Potem se mora ustaviti. Polnjenje traja približno pol ure, če seveda v vrsti pred njim ni nikogar. Še en hakeljc je električno omrežje. Niti v napredni Nemčiji to ni pripravljeno na postavitve domačih polnilnic, zato jih operaterji že odklanjajo v izogib sesutju sistema, da torej ljudje zaradi tega, ker sosed polni svoj avto, ne ostanejo brez elektrike.
Ker bodo električni avtomobili zaradi vsega naštetega izredno dragi, bodo postali malemu človeku nedostopni in nastopila bo mobilnostna revščina. Svojega starega jeklenega konjička bo krpal, dokler ga bo lahko in dokler bo lahko zanj dobil rezervne dele. Ko se bo kljuse stegnilo, pa mu bo ostalo troje: javni prevoz, kije, vemo, kakšen, pešačenje, ki je, vemo, zdravo, a zamudno, ali bicikl, kije prav tako na seznamu zdravju prijaznih aktivnosti. Na tej točki smo lahko neskončno hvaležni EU, kije v prejšnji finančni perspektivi ponudila denar za gradnjo kolesarskih poti, in zlasti našim županom, ki so to ponudbo sprejeli in malemu človeku preroško omogočili mobilnost prihodnosti.
Ja, če ne bi bilo žalostno, bi lahko bilo smešno. A ni.
Senka Dreu
8 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 28. februarja 2023
Podravje • Podpora mladim kmetom, a hudič se skriva v podrobnostih
Že srednje velike kmetije bodo izpadle
Dejstvo je, da se je v preteklosti več kot polovica mladih za prevzem kmetij odločila zaradi finančnih spodbud in da so slednje edini učinkoviti ukrep za znižanje starosti gospodarjev na slovenskih kmetijah. Na ministrstvu torej vedo, kaj potrebuje slovensko kmetijstvo, a nekateri kmetje menijo, da so zdaj naredili korak v drugo smer.
Sklenili so, da do podpore ne bodo upravičeni kmetje, ki letno presegajo 165.000 evrov standardiziranih prihodkov. Standardizirani prihodek kmetije sicer ne predstavlja dejanskih prihodkov, ampak izračun kmetijskega ministrstva, koliko naj bi kmetija zaslužila glede na velikost kmetijskih nepremičnin (njiv, travnikov, sadovnjakov gozdov ...) in število glav živine oz. čebeljih panjev. Tako določena višina standardiziranega prihodka kmetije pa pomeni, da do denarja ne bodo upravičeni niti tisti mladi, ki kmetujejo na srednje velikih kmetijah, to je npr. 30 krav molznic in 30 ha primerljivih površin, je izpostavil Uroš Neudauer.
Povprečna starost slovenskega kmeta je malce pod 60 let, zato si je kmetijsko ministrstvo kot enega izmed glavnih ciljev za obdobje 2023-2027 zadalo privabljanje mladih kmetov. Za pomoč pri prevzemu kmetij predvidevajo 47,3 milijona evrov, a poraja se vprašanje, komu so ti milijoni namenjeni.
Spodnji prag za pridobitev pomoči je postavljen pri 12.000 evrih letnega standardiziranega prihodka, za kar zadostuje kmetija z npr. šestimi kravami molznicami, zgornji pri 165.000 evrih. Moteč je predvsem zgornji prag omejitve. »Po
Predvidena višina podpore za mlade prevzemnike kmetij
Podpora za vzpostavitev kmetij mladih kmetov	1 47,3 mio €
Višina podpore, nosilec zaposlen na kmetiji	max. 52.800 €
Višina podpore, nosilec ni zaposlen na kmetiji	1 max. 29.260 €
preučitvi pravilnika ter evidenci standardiziranega prihodka se je izkazalo, da že srednje velike kmetije hitro presežejo zgornji vstopni prag. Če želimo mlade stimulirati za prevzemanje kmetij, je to zagotovo ovira, ki jo je treba odpraviti,« je dejala Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM). Prav tako se ne strinja s sklepom kmetijskega ministrstva, da bi se te omejitve popravile šele konec leta, saj naj bi bil prvi razpis za mlade kmete že poleti.
te in kmetijsko politiko pri ZSPM. Kmetijska ministrica Irena Šinko pa odgovarja, da z evropskimi ukrepi nagovarjajo večino: »Opravili smo analizo in ugotovili, da zgornjo mejo presega le 195 morebitnih
Foto: Mojca Vtič
mladih prevzemnikov, kar 8.600 kmetij pa z ukrepom zajamemo. Upoštevati moramo namreč vse, tudi tiste kmetije, ki so manjše, in jim omogočiti razvoj.«
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Letina: »Rešitev obstaja inje nujna«
»Že od leta 2005 je nespremenjen delež mladih prevzemnikov, ki znaša 4,6 % in je pod evropskim povprečjem. Da slovenski mladi kmetje potrebujejo učinkovito finančno pomoč, kažejo tudi podatki Evropske investicijske banke, ki ocenjuje položaj slovenskih mladih kmetov pri dostopu do kapitala kot enega najtežjih in najdražjih,« opozarja vodja področja za mlade kme-
Kazen za kmetije, ki so vlagale v razvoj?!
Kmetija Strmšek iz Šikol je ena izmed teh, ki ob trenutnih pogojih ne bi bila upravičena do denarja za mladega prevzemnika. »Standardni prihodek naše kmetije je 168.000 evrov, skrbimo pa za okrog 110 glav živine, od tega nekje 50 krav molznic, ter obdelujemo 53 ha površin,« je osnovne karakteristike kmetije izpostavil Milan Strmšek.
Kmetij, ki naj bi presegale prag pomoči, je po podatkih ministrice Irene Šinko nekaj manj kot 200. Toda to pomeni skoraj 200 mladih prevzemnikov oz. okrog 600 delovnih mest. Kmetije, kot je Strmškova, so družinske kmetije, kjer je običajno zaposlen bodoči prevzemnik ter starša do upokojitve. Gre za kmetije, ki so v minulih letih vlagale v razvoj in povečanje črede. »Po tem predlogu pa bomo kvečjemu kaznovani za razvoj, in sicer s 50.000 evri. Ne zagovarjam podpore le velikim kmetijam! Vsaka kmetija oz. vsak prevzemnik bi moral biti upravičen do podpore. Pravimo tudi, da bi želeli znižati starostno strukturo gospodarjev, a si sami režemo vejo.« Ob tem pa Strmška skrbi, da bi se podobne omejitve pojavile tudi pri ostalih razpisih.
Podravje • S kloni do večje mlečnosti
Super krava potrebuje tudi super oskrbo
Krava slovenskega kmeta v povprečju letno odda okrog 7.000 kg mleka, to je več kot 23 kg na dan (upoštevano 305 dni). Na Kitajskem so znanstveniki uspešno klonirali tri t. i. super krave, ki so letno sposobne proizvesti 18.000 kg mleka. Njihov cilj je s super kravami zmanjšati odvisnost uvoženega mleka.
Znanstveniki so klonirali krave pasme holštajn, ki so izrazito mlečna pasma goveda. Znanstveniki so naredili 120 kloniranih zarodkov iz ušesnih celic visoko produktivnih krav in jih namestili v nadomestne krave. V mnogih državah, vključno z ZDA, naj bi kmetje že vzrejali klone z ostalimi živalmi, saj želijo, da bi genskemu bazenu dodali zaželene lastnosti, kot je visoka proizvodnja mleka ali odpornost na bolezni, poročajo tuji mediji. Tudi Kitajska je v zadnjih letih močno napredovala pri kloniranju živali. Leta 2017 so kitajski znanstveniki povedali, da so proizvedli kloni-rano govedo s povečano odpornostjo na govejo tuberkulozo, ki predstavlja tveganje za govedo v mnogih državah.
Tudi v Sloveniji imamo ,super' krave
Kloniranje je torej postopek, ko se ustvari popolnoma enak osebek izvirnika s presaditvijo celic v jajčece. Na drugi strani pa je pri nas v veljavi manj agresiven laboratorijski nadzor nad razvojem živali, in sicer genomska selekcija. »Skozi leta smo ugotovili, kakšen genski zapis imajo živali, ki na pri-
mer dajejo več mleka. Tako lahko sedaj vzamemo tkivo živali in preučimo genski zapis, da ugotovimo, kakšne so genske predispozicije.
Ključno pa je, da lahko ima neki rejec z genetskega vidika odlično žival, ampak ne bo proizvedla pričakovane količine mleka, če ne bo
imela pogojev. Z gensko selekcijo torej lahko predvidimo, kaj nam žival lahko da, še enkrat - izrednega pomena pa so tudi čim bolj idealni pogoji za vzrejo živali, od oskrbe, hrane do samega življenjskega prostora,« je pojasnil Daniel Skaza, vodja oddelka za živinorejo na ptujskem kmetijskem zavodu. Sicer pa t. i. super krave, ki celo
Krave dajo 60 % več mleka kot pred 20 leti
Število krav molznic seje v državah Evropske unije v letih od 2000 do 2019 zmanjševalo, nasprotno pa seje prireja mleka v tem času povečevala, predvsem zaradi večje mlečnosti krav molznic. Povprečna mlečnost na kravo molznico je v državah v letu 2019 znašala malo več kot 7.300 kg inje bila za okrog 29 % večja kot v letu 2003, v Sloveniji pa je povprečna mlečnost na kravo molznico v 2019 znašala približno 6.100 kg inje bila za skoraj 60 % večja kot v 2003. Med evropskimi državami dosegajo največjo povprečno mlečnost na kravo molznico na Danskem (skoraj 10.000 kg), najmanjšo pa v Romuniji (tam je več kot trikrat manjša kot na Danskem). Vir: SURS
Foto: Mojca Vtič
V Sloveniji se je število krav molznic v preteklih 20 letih zmanjšalo za skoraj tretjino. V letu 2000 jih je bilo v slovenskih hlevih malo več kot 140.200, v letu 2020 pa približno 99.200, razkrivajo na statističnem uradu
prekašajo kitajske, bivajo tudi v Sloveniji. Kot je nedavno zaupal Denis Hrga, predsednik društva rejcev govedi črno-bele pasme, slovenski kmetje po mlečnosti goveda ne zaostajajo za evropskimi državami. »Na neki kmetiji v okolici Kranja je povprečna mlečnost krav v čredi s 45 živalmi 14.000 litrov v 305 dneh, torej 46 litrov na dan, v samem vrhu pa je kmetija Gregorja Potočnika - kmetija Ročnik tik nad Šoštanjem, kjer je krava namolzla nekaj več kot 20.000 litrov mleka v 305 dneh oz. več kot 60 litrov dnevno.« Količina mleka, ki ga je
proizvedla ,super krava' kmetije Ročnik v enem letu, je tolikšna, kot ga dajo nekatere krave v svoje (pre)kratkem življenju.
In večja mlečnost, meni Skaza, je pravi odgovor na polemike okrog vpliva živinoreje na podnebje, saj manj živali proizvede večje količine mleka. »S tem zmanjšamo negativen vpliv na okolje na enoto proizvoda,« je dodal. Toda proizvesti enako mleka z manj živalmi je lahko tudi dvorezen meč; enako kot velja pri ljudeh, so seveda tudi živali bolj obremenjene.
Mojca Vtič
torek • 28. februarja 2023
Politika
Štajerski	9
Destrnik • Kar ni uspelo Francu Pukšiču, je Vlasti Tetičkovič Toplak
Odkup Petrolove koncesije dobil zeleno luč svetnikov
Verjetno je večina nehala šteti, kolikokrat je prejšnji občinski svet zdaj že bivšemu županu zavrnil predlagani odkup Petrolove koncesije zaradi tehnično pomanjkljive energetske sanacije treh občinskih objektov: osnovne šole, zdravstvenega in gasilskega doma ter Volkmerjevega doma kulture.
Pukšič je predlog kljub temu vztrajno uvrščal na seje, a vselej neuspešno, saj je v občinskem svetu izgubil večino. Kar ni uspelo njemu proti koncu mandata, pa je z lahkoto njegovi naslednici - Vlasti Tetičkovič Toplak, saj občini vlada s sedmimi svetniki proti štirim opozicijskim. Zato slednjim ni prav nič pomagalo, da so znova ostro protestirali proti po njihovem prepričanju škodljivi potezi, saj jim ostali svetniki niso ugodili niti s priporočilom, da bi z odločanjem o tako pomembni temi še malo počakali in pridobili dodatna strokovna mnenja, ali je odpoved koncesionarju v tem trenutku res nujna in smotrna.
Proti prodaji elitnega
■ ••v v
zemljišča
Koncesija je bila podeljena leta 2015 za obdobje 20 let, pogodba pa naj bi bila napisana tako, da služi samo Petrol, občina pa ima zgolj stroške, zato tudi predlagajo odkup, opozicija pa pri tem že ves čas opozarja, da je premalo znanega glede stroškov vzdrževanja in obnove sistemov po 15 do 20 letih, zato bi bilo to smiselno dobro proučiti, da ne »bomo vsega tveganja prevzeli nase, kar lahko pomeni precej tvegano ali vsaj negotovo prihodnost«.
A s potrditvijo proračuna za letošnje leto opozicijskih svetnikov
ni razburilo le dejstvo, da za omenjeni ogrevalni sistem ne bo več skrbel Petrol, pač pa tudi, kaj bo treba za ta odkup žrtvovati. Denar za odkup, gre za 280.000 evrov, bo namreč občina zagotovila s prodajo zemljišča v središču Destrnika, ki mu eni domačini pravijo Otmarje-vo, drugi pa Arnuševo. Gre za parcele ob gasilskem in zdravstvenem domu, viničariji in lanišnici, kjer poteka večina prireditev, ki naj bi, tako opozicija, motile županjin mir,
saj stanuje v neposredni bližini, kar pa Tetičkovič Toplakova odločno zanika.
Z amandmajem zamudil za minuto
Majda Kunčnik je bila razočarana, da občinski svet ne sprevidi izjemnosti tega zemljišča, ki ga je po njenem nesmiselno porabiti za gradnjo stanovanj in poslovnih lokalov, saj bi ga bilo bolje izkoristiti
za večnamensko družabno prizorišče. »Z dvigom rok ga izgubljamo za vse večne čase, kar je velikanska škoda, saj je to še edini primeren prostor sredi občine, vse drugo smo že zapravili,« je dejala.
Branko Horvat je glede obojega vložil tudi amandma na predlagani proračun, vendar ga je županja opozorila, da ga je poslal prepozno, in sicer minuto in 21 sekund po polnoči. »Kljub temu predlagam, da glasujemo o tem, ali ga upošte-
Kljub nasprotovanju opozicije so destrniški svetniki potrdili proračun za letošnje leto.
Slaba energetska sanacija
Po prepričanju občinske uprave je, spomnimo, pogodba s Petrolom škodljiva. Pred energetsko sanacijo so omenjene tri objekte ogrevali na plin, po njej pa predvsem s toplotnimi črpalkami, plinski kotli pa so ostali le kot dopolnilni ogrevalni sistema. »Po sanaciji naj bi bili stroški ogrevanja manjši, a se to žal ni zgodilo, saj ob menjavi energenta niso bile zamenjane tudi inštalacije. Cevi so ostale preozke, zaradi česar v prostore ne doteka dovolj toplote. Sanacija je bila slaba ali vsaj pomanjkljiva, nikjer nismo našli projektne dokumentacije, neizkoriščeno ostaja prezračevanje, z napravami ne more upravljati uporabnik, ampak je to v rokah koncesionar-ja. To je približno tako nesmiselno, kot da bi doma imeli neko grelno telo, termostat za uravnavo temperature pa bi imel nekdo v Ljubljani.« Opozoril je na še eno veliko neumnost, ki so jo odkrili, in sicer da v šoli talno gretje ne dela, ker je čezenj položena izolacija.
vamo ali ne,« je dejala, a so svetniki izglasovali NE, češ da je poslovnik jasen in se ga je vredno držati.
Tudi Robert Simonič ni bil uslišan s predlogom, da se s prodajo počaka. »Zakaj hitimo na vrat na nos takoj v začetku mandata? Bojim se, da se bo zgodilo podobno, kot se je v začetku prejšnjega, ko smo prav tako na hitro na mizo dobili predlog o poravnavi za občinske prostore, kasneje pa se je izkazalo, da smo bili zavedeni.« Anton Kovačec je pred sprejetjem proračuna, ki ga je Horvat označil kot modificirano kopijo Pukšičeve-ga izpred nekaj let, opozoril še na zmanjšanje sredstev za kanalizacijo na Placarju, kar je bila predvolilna obljuba, a očitno snedena.
Senka Dreu
Foto: SD
Podlehnik • Vzdržnost solidarnostnega sistema za vodo na preizkušnji
Višje cene vode in smeti, podražitve vrtca kmalu
Val podražitev je dosegel tudi Podlehnik. Na zadnji seji so imeli svetniki na mizi dolg seznam predlogov povišanja cen. Strošek za vodo bo za gospodinjstvo, ki porabi 10 m3 vode, višji za štiri evre, smeti za nekaj manj kot tri evre, pomoči na domu za dva evra. Višje cene vrtca, kanalizacije in čiščenja grezničnih gošč pa bodo svetniki obravnavali na prihodnji seji, saj želi občinski svet z županom Sebastianom Toplakom na čelu dodatne izračune in pojasnila.
Foto: MV
Enako kot v drugih občinah je tudi v Podlehniku direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec nanizal razloge za povišanje cen oskrbe z vodo. Ob tem pa je izpostavil, da je enoten sistem, ko imajo torej vse občine (razen ene) pod okriljem ptujske komunale enako ceno vode in omrežnine, pravičen ter solidaren. »Če bi vsaka občina plačevala svojo ceno, bi to pomenilo, da bi imeli tisti uporabniki, ki so bližje črpališč, nižjo ceno kot drugi, ki so na obrobju. Prepričan sem, da bo obveljal trezen razum in bo solidarnost ostala.« Za enotno ceno se je zavzel tudi Toplak in dejal, da se na načelni ravni s tem sistemom strinjajo tudi župani Podravja. »Želimo pa si dodatno obrazložitev, kaj pomeni za sistem, če ena občina ne bo potrdila višjih cen. Ali lahko izstopi, ali ne more? Zato smo sklep o podražitvi vode oblikovali tako, da se cene zvišajo, ko to podražitev sprejmejo vse občine v skupnem sistemu vo-dooskrbe.« Širec je pojasnil, da ena izmed občin, to je Kidričevo, že ob zadnjih podražitvah leta 2019 ni potrdila višjih cen omrežnine,
zato tudi v tej občini niso izvajali menjave priključkov. »Župani boste morali sesti za mizo in si povedati, kako naprej. Ali bo ena občina vedno držala ročno zavoro? Gre za izsiljevanje nas in vas.« Dodatno je zagotovil, da bodo višje cene oskrbe z vodo istočasno začele plače-
vati vse občine, ne glede na obliko sklepa.
Kako kakovostna je voda v Podlehniku?
Svetnika Petra Feguša in Anjo Fošnarič pa je v razpravi o cenah
zanimala tudi kakovost vode. »Včasih doma vodo duhamo, ampak je ne bi smeli. Menim, da nekaj ni v redu, ali na vrtini ali pa se po poti kaj dogaja.« Širec je poudaril, da redno izvajajo nadzor vode v lastnem akreditiranem laboratoriju ter dodatno v Mariboru ter da so
rezultati objavljeni na spletni strani podjetja. »Voda je neoporečna. Zaznavamo pa, da je voda še prepo-ceni, predvsem zaradi malomarnega odnosa ljudi do vode. Sicer pa pripomb, da bi imela voda vonj po gnojnici, še nisem zasledil.«
Želja po manjših smetarskih vozilih v Halozah
Svetniki so sklep o povišanju vode soglasno potrdili, enako višjo ceno smeti. Slednje je predstavil direktor Čistega mesta Kristijan Lovrenčič. Cena odvoza odpadkov za uporabnike s 120-litrsko posodo se bo podražila za nekaj manj kot tri evre, medtem ko bioloških za 2,3 evra oziroma za 40 %. »Daleč največji porast stroškov beležimo pri zbiranju bioloških odpadkov. Vendar ta posoda ni nujna, zato jo imetniki lahko odpovejo, ob tem pa podpišejo izjavo, da bodo kompostirali doma,« je dejal Lovrenčič.
Svetniki so ponovno predlagali rabo manjših smetarskih vozil za zbiranje odpadkov po Halozah. »Dokazljivo je, da imamo enega najmanjših vozil v tej panogi. Če bi uporabljali manjša vozila, bi morali na vmesna praznjenja, kar pomeni vračanje po istih cestah, težave pa imamo tudi z vidika delovnega časa. Skušamo pa zmanjšati
Druga podražitev pomoči na domu že kmalu
Občinski svet je potrdil tudi (že lansko) podražitev pomoči na domu ter hkrati znižal občinsko subvencijo s sedanjih 70 na 60 %. To pomeni, da bo odslej uporabnik te pomoči za uro plačeval 9,55 evra. Vendar to ne bo zadnja podražitev; že letos spomladi se bodo cene te storitve ponovno zvišale. V občini Podlehnik so bili sicer doslej štirje uporabniki.
obremenitev cest tako, da če se v istem dnevu pobirata embalaža in na primer papir, gre na neko lokacijo zgolj eno smetarsko vozilo, ki prevzame odpadke in jih nato ustrezno loči,« je pojasnil.
Mojca Vtič
1G Štajerski
Kultura
torek • 28. februarja 2023
Vurberk • Zadonela bo domača glasba
Prenovljeni 31. festival vabi
Potem ko so na lani obeležili 30-letnico vurberškega festivala, je za nekaj časa v zraku obvisela ideja, da naj bi bil to zadnji. Ob zamenjavi vodstva Turističnega društva Vurberk, ki je organizator festivala, pa so se odločili, da bodo organizacijo festivalov nadaljevali. Tako letos, 16. junija, vabijo na 31., prenovljen vurberški festival 2023.
»Člani novega vodstva smo ugotavljali, da je 30-letno delo in organizacija Vurberških festivalov prineslo ansamblom, avtorjem in tudi Vurberku edinstveno prepoznavnost v svetu narodno-zabavne glasbe. To dejstvo nas je spodbudilo, da smo se v društvu odločili, da bomo organizacijo festivala nadaljevali,« je povedal novi predsednik TD Vurberk Branko Polanec.
Foto: arhiv TD Vurberk
»Pripravili smo nekoliko spremenjen način nagrajevanja ansamblov, z zgolj dvema glavnima nagradama, kar je zapisano v razpisu 31. Vurberškega festivala, ki je objavljen na spletni strani TD Vurberk skupaj s prijavnico. Razpis je odprt do 12. marca in ob tej priliki vabimo ansamble z diatonično harmoniko, da se tudi letos prijavijo. RTV Maribor nam tudi letos kot soorganizator festivala stoji ob strani in bo poskrbel za promocijo tekmovalnih skladb mesec pred festivalom ter omogočil spletno glasovanje poslušalcev za drugega zlatega zmaja z denarno nagrado po izboru poslušalcev in radijskih postaj. Prvi zlati zmaj bo podelila petčlanska strokovna komisija, ki bo ocenjevala besedilo, skladbo in izvedbo na prizorišču zlatega zmaja bodo prejeli skupaj ansambel z avtorjema besedila in glasbe v sorazmernih deležih. S temi novitetami želimo ansamble privabiti, da se bodo na Vurberški festival radi prijavili in vračali, saj je festival mnoge ansamble v preteklosti ponesel na pot prepoznavnosti na narodno-zabavni glasbeni sceni. V revijalnem delu festivala pa se nam bodo letos pridružili tudi nekdanji nagrajenci festivala, ki danes žanjejo uspehe po vsej Sloveniji, Modrijani,« je novosti tokratnega vurberškega festivala narodne glasbe opisal Polanec.
Omenjeni festival je pred desetletji nastal predvsem zaradi ideje, kako oživiti izjemen amfiteaterski del gradu in hkrati ponovno oživiti zvok in zanimanje za diatonično harmoniko, ki je bila takrat precej zapostavljena. So jo pa igrali Fantje izpod Vurberka. »Tako se je porodila ideja, da na Vurberku organiziramo prvi festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji z diatonično harmoniko in večglasnim petjem. Odziv je bil odličen, čeprav je bilo včasih kar težko najti 14 ansamblov, zato je bil kakšen festival pač izpeljan brez predizbora. Sčasoma se je nekoliko spremenil tudi koncept festivala, ki pa je še vedno ohranjal temeljno noto: promocija narodnozabavne glasbe in diatonične harmonike. Pri tem nam vsa leta stoji ob strani in pomaga tudi Občina Duplek.«

Foto: arhiv TD Vurberk
Polanec je vesel, da so se v odboru soglasno odločili za nadaljevanje festivala: »Naj povem, da v odboru našega društva ni nobenega glasbenika. Jaz, ki sem vsa leta vodil ta festival, sploh nimam posluha, tako da se vsi pravzaprav čudijo, da smo se podali v to. Razloga pa sta dva: radi imamo domačo glasbo, ki je del slovenske kulture, in radi imamo svoj kraj. Marsikdo danes ne ve, da je bil Vurberk pred drugo svetovno vojno središče tega dela Slovenskih goric, pred dobrima dvema desetletjema pa tudi kulturno, gospodarsko in politično središče.«
B. P.
Ptuj • Premiera predstave Gorjanci
Velika pričakovanja tudi v novi sezoni
Trinajstega februarja je bila v Mestnem gledališču (MG) Ptuj premiera mladinske predstave Gorjanci, kije nastala v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Margarete Schwarzwald, Cankarjevega doma in Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Podlaga zanjo so izbrana poglavja iz knjige Bajke in povesti o Gorjancih, v kateri igralki Nataša Keser in Urša Kavčič ter glasbenica Zvezdana Novakovič skozi pripovedovanje, igranje in petje uprizarjajo čarobno pokrajino Gorjanci, kjer enkrat na leto, na kresno noč, nemogoče postane mogoče.
Takrat lahko srečamo velikane, ki se bojijo ljudi, vile, ki jih je mogoče videti le ob zori, ko plešejo in češejo, Metko, ki jo bo v svoje podvodno kraljestvo zvabil povodni mož, in še in še, saj so Gorjanci dom številnim slovenskim bajeslovnim likom. Predstavo je režirala Maruša Kink, sodi pa v repertoar sezone Mestnega gledališča (MG) Ptuj 2022/203.
„Na ptujskem odru smo lahko videli prvo verzijo te predstave. Njena posebnost je v tem, da nastaja v dveh vsebinskih oblikah. Prva je namenjena mladim od 10. leta naprej, premiera pa je bila na Ptuju. Zatem pa se seli v Trst, kjer bo nastala kot predstava za odrasle z bolj temačnimi in globokimi zgodbami. Ta predstava bo na Ptuj postavljeni jeseni v sklopu abonmaja za odrasle. Sama scenska postavitev je magična, v predstavi se čuti ta ženska energija. Pripravile so jo namreč same ženske, od režiserke do igralk, scenografinje, kostumo-grafinje do glasbenice," je o novi premieri v Mestnem gledališču povedal direktor Peter Srpčič.
Tudi v novo gledališko sezono je MG Ptuj stopilo z velikimi pričakovanji. Na Borštnikovo srečanje
2023 so se uvrstili z dvema predstavama od treh, ki so jih imeli v izboru. To jih uvršča med najuspešnejša gledališča. Slovensko narodno gledališče Drama se je uvrstilo s tremi, MG Ptuj z dvema, vsa ostala gledališča pa samo z eno predstavo. Ptujski predstavi na letošnjem Borštnikovem srečanju sta: Kdo se boji Virginie Woolf, ki
je nastala v koprodukciji MG Ptuj in Mini teatra Ljubljana, medtem ko je predstava Frančišek nastala v lastni produkciji, v režiji Jerneja Lorencija, ki pa jo bodo predstavili tudi na Viminacium festu, kjer so bili lani zmagovalci. Glavno nagrado pa so odnesli tudi na Borštnikovem srečanju 2022. V Novem Sadu bodo sodelovali še na festivalu
TriFest.
V teku je že študij nove predstave Sivi vrtovi, avtorja in režiserja Nikite Milivojeviča. Predstava je samostojna produkcija MG Ptuj, v njej pa nastopata Milena Zupančič in Nataša Barbara Gračner. Poteka pa tudi že študij predstave Deževni dan v Gurliču, režiserja Sebastjana Horvata, v kateri gre za prikaz srednjega razreda, ki izginja. Na ptujskem odru bo aprila tudi premiera predstave o totalitarizmih nekoč, danes in v prihodnosti, z naslovom Nenadoma reka.
Pri tej predstavi sodelujejo s Slovenskim narodnim gledališčem iz Nove Gorice.
MG
Majšperk • Veliki uspehi mlade flavtistke
Maša prejemnica Škerjančeve nagrade
Mlada Majšperčanka Maša Majcen je prejemnica Škerjančeve nagrade za najboljše dijake in študente v letu 2022, ki jo podeljuje Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana.
Maša je svojo glasbeno pot začela z vpisom na Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj, kjer je s sedmimi leti začela obiskovati pouk flavte. Leta 2018 je šolanje pri prof. Evi Purkeljc zaključila in uspešno opravila sprejemni izpit na Konser-vatoriju za glasbo in balet Ljubljana - smer flavta. Skozi srednješolsko izobraževanje je bivala v Dijaškem domu Ivana Cankarja na Poljanah. Ker je urnik glasbenikov zelo natrpan, je velik del dneva preživela kar na konservatoriju. Lani je zaključila izobraževanje umetnostne gimnazije - smer flavta pod mentorstvom prof. Lize Hawline.
Kljub vsem šolskim obveznostim se je še dodatno izobraževala na seminarjih in se udeleževala tekmovanj, poletnih šol in festivalov pri svetovno znanih profesorjih, kot so Janos Balint, Felix Renggli, Wally Hase, Mario Caroli, Johanna Dömötör, Jan Ostry in Matej Zupan.
V svoji glasbeni karieri je Maša osvojila 25 zlatih priznanj, od tega 13 na mednarodnih tekmovanjih. V času srednješolskega izobraževanja se je tako kot drugi glasbeniki soočala še z dodatnimi težavami, ki so jih bili deležni vsi zaradi covid krize. Mnoga tekmovanja, nastopi in druženja so bili odpovedani in njihovo delo je bilo zelo oteženo.
Glasbeniki niso imeli priložnosti nastopati in s tem širiti svoje ustvarjalnosti in napredka. Kljub vsem težavam in delu na daljavo je tekmovala na številnih internetnih tekmovanjih po tujini. Na tekmovanju British flute society Young Performer Competition je prejela prvo nagrado in možnost nastopa
na zaključnem koncertu v Veliki Britaniji. Zmagala je na tekmovanju North international music competition 2021. Prav tako se je udeležila tekmovanja 11. International Internet Music Competition 2020 in prejela prvo nagrado ter naziv »Laureate of the 1. Priče«. Leta 2019 se udeležila internetnega tek-
movanja The 3rd SONE International Young Soloists Competition, kjer je dobila prvo nagrado ter bila povabljena, da nastopa v recitalu v sloviti dvorani Cornegie Hall v New Yorku.
Šolanje na Konservatoriju je lani uspešno zaključila in za nadaljnji študij uspešno opravila sprejemni izpit na javni in zasebni akademiji na Dunaju. Po tehtnem premisleku se je odločila, da se vpiše na javno "University of Music and Performing Arts".
Flavtistka Maša si želi na Dunaju pridobiti nova znanja, izkušnje in poznanstva. Njena velika želja je, da bi nekoč lahko na velikem odru nastopila kot solistka ob spremljavi orkestra oz. bila njegova članica. Pravi, da je pred njo še trnova pot, polna odrekanj in trdega dela. Mnogi pravijo, da so počitnice za to, da damo možgane na off, vendar pri glasbi ni tako. Če nekaj dni ne vadiš, pravi, se prsti polenijo in spet je potrebno nekaj dni, da si v "elementu".
Njene poklicne sanje so, da bi uživala v muziciranju in predajala pozitivno energijo poslušalcem. Želi si, da bi dobila priložnost postati članica orkestra in solistka na flavti. Svoje znanje želi nekoč predajati mladim rodovom.
S. Majcen
Foto: osebni arhiv
torek • 28. februarja 2023
Naše prireditve
Štajerski	11
Gorišnica • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 9. sezona
Nova generacija pevskih talentov
V kulturni dvorani v Gorišnici so 23. februarja letošnjo predizborno pevsko zgodbo sestavili mladi pevski talenti, ki obiskujejo OŠ Gorišnica. Nastopilo je deset deklet in dva fanta, za večino je bil to njihov prvi nastop v projektu spodbujanja slovenske pesmi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Izkazali so se, občinstvo jim je navdušeno zaploskalo.
Za začetek pa so vsi zmagovalci, četudi z vsakega nastopa napredujeta le dva, po eden v mlajši in starejši kategoriji. Boštjan Rihtar, ki živi za glasbo, je tudi v novi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo poskrbel, da so se go-rišniški pevski talenti na nastope dobro pripravili. Za ta pevski oder je na tej šoli izjemno zanimanje. Prijavilo se jih je sicer 32, na koncu jih je nastopilo 12. Večina se je namreč odločila, da bodo poskusili v novi sezoni, da se bodo lahko še bolje pripravili.
Zaradi izenačenosti glasov na nekaterih šolah jih bo priložnost za nastop v polfinalu 9. sezone, predvidoma bodo kar štirje izbori, dobilo
Foto: Črtomir Goznik
Mija Topolovec, 5. r., OS Gorišnica, zmagovalka v mlajši kategoriji, pesem Ne bodi kot drugi (Dit-ka): „Zelo sem vesela. Letos sem prvič pela na tem odru. Za nastop sta me spodbudila mama in oče. Pesem sem si sama izbrala, zelo mi je všeč, tako kot pevka Ditka in njene pesmi, kot tudi pesmi Klare Jazbec. Rada pojem, pojem tudi v pevskem zboru, v polfinalu pa želim čim bolje zapeti."
Foto: Črtomir Goznik
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Sponzorji prireditve
♦ h •BIT
IT rešitve
SAZAS
SILKEM
W
uiuApen
Štajerski TEDNIK ^dioPTUI
še več. O tem bo odločal žreb med drugouvrščenimi. Voditelj Dalibor Bedenik, v novi sezoni projekta učitelj, da je vzdušje bolj sproščeno, je s to novico razveselil vse tiste pevce, ki jim je na dosedanjih predizbo-rih polfinale za las ušel. Sicer pa pevski večeri osnovnošolcev v občinah vedno večjega območja Slovenije, kjer so projekt že posvojili, in novih, ki se pridružujejo, potekajo v izjemnem vzdušju tudi zaradi novega načina objave zmagovalcev. Njihova imena Radio Ptuj objavi naslednji dan po predizboru, v oddaji Mozaik Podravja. Pevske nastope vseh s krajšimi inserti pa si je mogoče ogledati tudi na Facebook profilu Radia Ptuj. Na polfinalnem odru bosta iz OŠ Gorišnica nastopila: Mija Topo-lovec v mlajši kategoriji, zapela bo pesem Ne bodi kot drugi, v starejši
Peli so: Nina Cetužič, 4. r., pesem Naš kuža (Hajdi), Euelina Prelog Ambrožič, 4. r., pesem Tri planike, Mija Topolouec, 5. r., pesem Ne bodi kot drugi (Ditka), Ela Kramberger, 5. r., pesem Poljubi me za božič (Nika Zorjan), Ema Fijan, 5. r., pesem To mi je všeč (Nina Pušlar), Tamina Vinkovič, 5. r., pesem Ob kavi (Anabel), Zala Ciglar Kekec, 5. r., pesem Milijon in ena (Klara Jazbec), Anže Pintarič, 4. r., pesem Ulala (BQL) in Jaša Horvat, 4. r., pesem Dan ljubezni (Pepel in kri) v mlajši kategoriji, v starejši pa: Hana Janžekovič, 6. r., pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda), Mia Strmšek, 7. r., pesem 1000 let (Maaraya) in Alja Zamuda, 8. r., lastna pesem Ko zagledala sem te.
pa se ji bo pridružila Hana Janžeko-vič s pesmijo Za Slovenijo živim. Tudi gorišniški pevci so bili za svoje nastope nagrajeni z nalivnimi peresi Vivapen. Že po tradiciji pa bosta
tudi zmagovalca 9. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo dobila svojo lastno skladbo, darilo Sazasa.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Hana Janžekovič, 6. r., OS Gorišnica, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda): „Nisem pričakovala, da se bom uvrstila v polfinale. Presenečena sem, in hkrati zelo vesela. Zelo rada pojem. Za nastop na predizboru sem veliko vadila, vsak dan. Všeč so mi bolj klasične pesmi, tudi pesmi Eve Boto in pop glasba. Zelo si želim, da bi se uvrstila tudi v finale."
Sponzorji so bili:
Občina Gorišnica, IT rešitve H BIT, Silkem, TVP & FSG vzmeti, Naitors, GP Forum, Vivapen in Sazas.
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO
OKNA - VRATA - SENČILA
D. O. O.
Gorišnica 1, Gorišnica
www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-	BREZPLAČNO SVETOVANJE
-	BREZPLAČNE IZMERE
-	BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
TVP & FSG VZMETI d.o.o
VSE VRSTE VZMETI IN VZMETNIH ELEMENTOV
Formin 39d, 2272 Gorišnica 02 741 71 50, 070 872 266, 041 363 659, e-mail: ¡nfo@tvp-vzmeti.si
www.tvp-vzmeti.siwww.fsg-springs.si

0 ír
m i'

r
Gradbena dela
i r Transport izredni nrevozi Rušitvena dela
www.gDforum.si
12 Štajerski
Podravje
torek • 28. februarja 2023
Slov. gorice • Lenarški poštarji se selijo v Poslovni center Ovtar
BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj pridružite se naši družbi
1. in2. aprila se nam pridružite na dvodnevnem avtobusnem potovanju
Z nami se podajte do OSIJEKA, kulturnega in industrijskega središča
Slavonije ter Baranje, spoznajte NOVI SAD, enega najstarejših in najživahnejših mest Srbije, doživite zanimivo okolico FRUŠKE GORE in okušajte kulinarične specialitete Vojvodine.
Sprehodili se bomo po Osijeku, središču Slavonije, nekoč razdvojenem, sedajpa med sebojpovezanem mestu kot Gornji grad Tvrda in Spodnji Grad. V Srbiji si bomo najprej ogledali Sremske Karlovce, ki ga krasijo ogromne baročne palače, nastale po zaslugi odličnega trgovanja z vinom. V kleti Živanovič bomo pokušali domača vina, prigrizke in med. V Novem Sadu bomo večer zaključili z druženjem ob večerji v lokalni restavraciji/salašu in glasbi. Naslednje jutro si bomo ogledali znamenitosti mesta: Trg svobode, katedralo, Mestno hišo, ZmajJovinovo ulico in Dunavske ulice z zanimivimi zgradbami iz 19. stoletja. Vzpeli se bomo na Petrovaradinsko trdnjavo imenovano Gibraltar na Donavi, z arhitekturo iz 18. stoletja in podzemno galerijo, ki se razteza v dolžini preko 16 km. Na Fruški gori nas bo navdušil samostan Krušedol, zapuščina srednjeveške dinastije Brankovič, ki v samostanski zakladnici hrani mnoge dragocene predmete. Za konec se bomo v bližnjem gostišču okrepčali s kosilom.
Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah -1 x nočitev z zajtrkom -1 x večerja ob glasbi
■	degustacijo (7 vrst vina + 3 vrste medu in prigrizkom)
■	ogled Novega Sada in Osijeka z lokalnim vodnikom -1 x kosilo (drugi dan)
- zunanji ogledi po programu -turistična pristojbina -vodenje in organizacija potovanja
Splošni pogoji so sestavni del programa!
Trnovska pošta ostaja »na čakanju«
Medtem ko je pogodba za selitev lenarške pošte v nove prostore podpisana, pa z gradnjo nove poštne poslovalnice v Trnovski vasi, ki bi se prav tako morala začeti in končati letos, ne kaže tako dobro.
Zemljišče ob cerkvi v Trnovski vasi je pripravljeno za gradnjo nove poštne poslovalnice, a so vse aktivnosti zastale, najbrž zaradi menjave vodstva pri Pošti Slovenije.
Zaradi novega vodstva Pošte Slovenije (PS), s 1. novembrom lani je na mestu generalnega direktorja Tomaža Kokota zamenjal Marko Cegnar, so namreč potihnili vsi načrti glede trnovske investicije. »V zvezi z gradnjo pošte v Trnovski vasi trenutno ni novih informacij,« so na PS ostali neomajno kratki v odgovorih na naša večkrat ponovljena vprašanja, kdaj in če sploh se bo gradnja začela ter kaj so razlogi za odlog.
V odkup dodatnega
■ ••v v
zemljišča
Ker je trnovska pošta že dolgo premajhna za vse večji poštni promet in razdelilne potrebe za tri občine: Trnovsko vas, Sveti Andraž in Destrnik, je PS pred epidemijo začela iskati nove in primernejše lokacije za novogradnjo. Zanjo se je, spomnimo, boril tudi nekdanji destrniški župan Franc Pukšič, a so se državni poštarji slednjič odločili, da bodo novo pošto zgradili nasproti sedanje, tik ob cerkvi svetega Bolfenka. Občina je namreč prav v tistem času odkupila Kirno-vo domačijo, jo porušila in poskrbela za vse potrebne priključke in uredila dovozno pot, zase pa obdržala pas ob cesti. PS bi investicijo najbrž že zdavnaj začela, če ne bi sredi priprave dokumentacije ugotovili, da ne bo dovolj velika in da potrebujejo še več od prvotno načrtovanega prostora, natančneje dodatnih 300 kvadratnih metrov,
posledično pa tudi večje zemljišče. Izdelali so idejno zasnovo z umeščanjem objekta na večjo parcelo, ta pa je služila kot osnova za parcelacijo dodatno potrebnega zemljišča in za njegov odkup.
Obnova propadajočega Klaska
»Sledila so pogajanja tudi za odkup dela zemljišča, ki je v lasti župnije; ko je bilo tudi to 'pod streho', pa se je menjalo vodstvo Pošte, vse aktivnosti so zastale za nedoločen čas. Ljudje nas sprašujejo, kaj se dogaja, kdaj se bo gradnja začela, a jim nimamo česa povedati, ker nimamo nobenih podatkov. Kolikor vem, smo se z izjemo Lenarta vsi ostali znašli 'na čakanju',« pravi župan Alojz Benko, ki kljub temu upa, da se bo kmalu kaj premaknilo.
Kot rečeno, so bolj srečne roke v Lenartu. Poslovalnica PS na Partizanski cesti v središču mesta s poštnimi pošiljkami oskrbuje širše območje Slovenskih goric, zato njeni prostori že dolgo niso več dovolj veliki in so morali uporabljati še dodatne na drugi lokaciji, kar pa logistično ni ustrezno. Zato so se odločili za selitev v nove prostore v obnovljenem Poslovnem centru Ovtar, ki ga Lenartčani in okoličani bolje poznajo kot nekdanji Klasek, nekdaj moderno trgovsko stavbo, ki pa so jo zadnja leta predvsem zaradi dveh trgovskih središč na obeh vpadnicah v mesto najemni-
ki začeli zapuščati drug za drugim, zdaj pa je kar nekaj časa samevala in propadala.
Veliko zanimanje za poslovne prostore
Lani spomladi je stavbo iz stečajne mase kupilo podjetje Gradnje Plus Marjana Bračka, ki se je lotil celovite obnove in jo sklenil spremeniti v Poslovni center Ovtar. 1.600 kvadratnih metrov bo namenjenih poslovnim in dodatnih 1.000 skladiščnim prostorom, v stavbi bosta tudi dve večji stanovanji. »V stavbi smo zamenjali takorekoč vse, stara je samo osnovna konstrukcija. Uredili bomo tudi okolico s parkirišči, čaka pa nas še energetska sanacija z vgradnjo toplotne črpalke in sončne elektrarne,« pravi Bračko, ki v Lenartu gradi tudi stanovanja. Na voljo sta tudi dve dvigali, stavba je prilagojena gibalno oviranim osebam, kar je v skladu s smernicami občine po meri invalidov.
Poslovni prostori so bili kmalu zasedeni, saj je zanje vladalo veliko zanimanje; Bračko računa, da bodo vsi z izjemo poštne poslovalnice naseljeni do konca marca, v njih pa bo zaposlenih od 70 do 80 ljudi. »Za pošto smo si prizadevali dve leti in uspeli. Njihov del še ni dokončan, sprva smo selitev načrtovali čez leto dni, a bi se PS rada selila še letos, zato smo se dogovorili, da bo vse nared do konca novembra.«
Senka Dreu
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Štajerski TEDNIK . radioPTUJ
i» o Foto: SD
Do konca leta se bo v Poslovni center Ovtar, nekdanji Klasek, preselila lenarška pošta.
Foto: SD
Atletika
Čeh, Domjanova in Rajher državni prvaki
Stran 14
Atletika
Maja Bedrač do naslova v mnogoboju
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • NK Aluminij
tednik
Rokomet
Brez obrambe ni pozitivnega rezultata
Stran 15
Mali nogomet
VD Mont & Metal Projekt do naslova z desetimi goli
Stran 16
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Na generalki oboji s slepimi naboji
Aluminij - Rogaška 0:0
ALUMINIJ: Banič, Jovan (od 45. Munič), Koblar, Schaubach, Borov-nik, Frešer (od 45. Crnčec), Grajfoner (od 60. Medved), Marinšek, Brest (od 80. Čeh), Katuša (od 60. Šturm), Čavara (od 60. Skiba). Trener: Robert Pevnik.
Nogometaši Aluminija so v petek odigrali zadnje pripravljalno srečanje pred začetkom spomladanskega dela sezone v 2. ligi. Šumarji bodo v prvem krogu v petek ob 16.00 v domačem športnem parku gostili velenjski Rudar.
Trener Robert Pevnik ob dlje časa odsotnih Gašperju Pečniku in Luki Petku (vračanje po poškodbah) zaradi bolezni ni mogel računati na
Nogomet • 1. SNL
trojico nogometašev. V njej so bili Tin Martič, Tomislav Jagič in Gal Go-renak.
Dokončno pa so Kidričani registrirali 23-letnega igralca zvezne vrste Lovra Grajfonerja, ki bo tako vsaj pol leta v ekipi šumarjev. Zanje je že igral v drugem delu sezone 2019/20 in v sezoni 2020/21, nato je igral na Cipru in v Ukrajini.
Tekma vodilnih ekip 2. lige je bila odigrana v precej vetrovnih razmerah, ki so v veliki meri ovirale pretok žoge. Gostje so bili sicer boljši v sami kombinatoriki, a so imeli najlepši priložnosti na tekmi domačini; v prvem polčasu je Marko Josip Čavara zatresel vratnico, v drugem pa je Marko Brest v dobri situaciji preveč okleval s strelom.
Kapetan Aluminija Nik Marinšek je po srečanju dejal: „Generalke zagotovo nismo odigrali najbolje. Tekmeci so imeli več pobude v igri, a bi lahko glede na priložnosti zmagali tudi mi. Veseli nas lahko to, da nismo prejeli zadetka in tudi sicer gostom nismo dopustili kakšne izrazite priložnosti. Šlo je za dobro simulacijo prvenstvenega srečanja, z veliko trdnimi dvoboji, kakršne lahko pričakujemo tudi v prvenstvu. Glede celotnih priprav bi dejal, da smo jih oddelali zelo dobro, da smo v večini srečanj z močnimi tekmeci prikazali svojo kakovost in da pripravljeni pričakujemo nadaljevanje prvenstva. Ni treba posebej omenjati, da proti Rudarju pričakujemo zmago in da bomo storili vse, kar je v naši moči, da jo tudi dosežemo. Za vodilno Rogaško zaostajamo štiri točke in če jo želimo prehiteti, nam kaj drugega kot serija zmag niti ne preostane. Imamo nekaj novincev, ki nam lahko
f
f
® \ C
Foto: Črtomir Goznik
Nik Marinšek: »Šlo je za dobro simulacijo prvenstvenega srečanja, z veliko trdnimi dvoboji, kakršne lahko pričakujemo tudi v prvenstvu.«
pomagajo k temu cilju, v ekipo so prinesli neko kakovost."
Robert Pevnik, trener Aluminija: „Srečanje z Rogaško je bilo že moč-
no podobno prvenstvenemu, zelo čvrsto in bojevito z obeh strani. Pokazalo je, da smo dobro pripravljeni, morda smo bili le premalo konkretni
v napadu. Zadnji teden pa moramo dobro izkoristiti za piljenje podrobnosti."
Jože Mohorič
Tenis • Mednarodni turnir
Maribor za prevlado na Štajerskem ugnal Celje Zidanškova do polfinala
Vodilne štiri ekipe lige so se v tem krogu pomerile med seboj, zmagovalca pa sta postala Olimpija in Maribor. Ljubljanska zasedba je z zmago na Bonifiki storila velik korak k osvojitvi naslova, Mariborčani pa so znova skočili pred Celje.
Koper in Olimpija sta odigrala izvrsten prvi polčas, čeprav rezultat na semaforju tega ni potrjeval - bilo je 0:0. Dinamika igre in številne priložnosti, štirje streli v okvir vrat (vse s strani Olimpije), med drugim tudi neizkoriščen strel z bele točke (Kve-sič, obramba specialista za penale Goluboviča), pa ljubitelje nogometa niso pustile hladne. Čeprav je v nogometu pogosto tako, da po toliko zapravljenih priložnostih sledi kazen, pa tokrat ni bilo tako. Za to so poskrbeli kar Koprčani sami, ki so po res veliki napaki pri gradnji napada
1. SNL
REZULTATI 24. KROGA:
Maribor - Celje 2:0 (2:0); strelca:
1:0 Brnič (4.), 2:0 Vipotnik (35.);
Bravo - Mura 0:0;
Kalcer Radomlje - CB24 Tabor Sežana 0:0;
Koper - Olimpija 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Kvesič (50.);
Gorica - Domžale 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Brecl (37.), 0:2 Strajnar(68.).
kar sami na pladnju podarili zmago Olimpije. Nogomet je pač igra napak, kdor jih stori manj, po navadi zmaga. Koper je v očitni krizi, Olimpija pa se je po porazu v Ljudskem vrtu hitro pobrala in z dvema zaporednima zmagama suvereno koraka proti naslovu.
Podobno suverena je trenutno tudi zasedba vijoličastih, ki je nepo-ražena na zadnjih desetih tekmah, od tega je dvakrat remizirala in osemkrat zmagala. Tudi pri nedeljski zmagi proti Celju sta bila izpostavljena igralca Žan Vipotnik in Ivan Brnič, ki sta znova merila v polno. Vipotnik je že pri 14 golih v sezoni, od tega jih je 13 dosegel na zadnjih desetih tekmah. Obe ekipi sta tekmo odigrali brez glavnih trenerjev, epidemija
kartonov med strategi je resnično v polnem razcvetu ... Celjanom, pri katerih je Matic Vrbanec po dolgem času odigral celotno tekmo( po menjavi Popoviča je bil celo kapetan), v drugem polčasu kljub zaostanku ni uspelo narediti kakšnega resnejšega pritiska, kar veliko pove o izjemni kontroli srečanja s strani Maribora.
V derbiju začelja sta se merili ekipi Kalcerja in Tabora, mreži pa sta v tekmi, kjer nobena ekipa ni želela veliko tvegati, na obeh straneh mirovali. Podobno je bilo tudi na srečanju med Bravom in Muro. Strelci tudi
sicer v tem krogu niso bili razpoloženi, le pet golov na petih tekmah je najmanj v celotni sezoni. Razlika glede na prejšnji krog, ko je bilo doseženih največ zadetkov, kar 19, je očitna ...
Zadnjo tekmo sta odigrali ekipi Gorice in Domžal. Domačinov ni vodil Miran Srebrnič, ki je med tednom ostal brez službe pri Goričanih, to je začasno prevzel Florjan Debenjak (prvi kandidat za novega trenerja naj bi bil 77-letni zamejski Slovenec Edy Reja). Šok terapija se pri severnih Primorcih tokrat ni obrestovala ...
JM
1.	OLIMPIJA
2.	MARIBOR
3.	CELJE
4.	DOMŽALE
5.	KOPER
6.	MURA
7.	BRAVO
8.	RADOMLJE
9.	TABOR SEŽANA
10.	GORICA
24 24 24 24 24 24 24 24 24 24
18 3 13 4 11 8 10 8 10 6 8 6 3 3 2
3	46:22 57
7	51:28 43
5	36:29 41
6	36:29 38
8	34:24 10 6	34:29 5 13	21:24 10 11	18:44 9 12	22:50 9 13	20:39
36 34 23 19 18 15
Iz Nemčije, kjer je igrala prvega v predvideni seriji treh ITF-turnirjev, se je Tamara Zidanšek podala v Francijo, kjer je v Maconu pri Lyonu potekal dvoranski turnir na trdi podlagi. Na turnirju z nagradnim skladom 40.000 dolarjev je bila 3. nosilka, višje postavljeni sta bili Nemka Tamara Korpatsch (82.) in Nizozemka Aran-txa Rus (116.).
Zidanškova se je v zgornjem delu žreba na poti do polfinala pomerila s kar tremi kvalifikantkami. Vse je suvereno ugnala, po vrsti so premoč priznale 25-letna Italijanka Anna Tu-rati (404.) ter domačinki, 22-letna Manon Leonard (533.) in 30-letna Amandine Hesse.
Tekmica za uvrstitev v finale je bila izkušena Belgijka, 33-letna Yanina Wickmayer (246.). Ta je pred tedni osvojila podoben turnir v estonskem Talinu, tudi v tem dvoboju pa je pokazala večjo mero trdnosti. V prvem nizu je imela Tamara namreč kar pet priložnosti za odvzem servisa, a ni
ITF-turnir v Maconu v Franciji:
1.	krog: Zidanšek (3.) - Turati (Italija) 7:5, 6:2;
2.	krog: Zidanšek (3.) - Leonard (Francija) 6:1, 6:4;
četrtfinale: Zidanšek (3.) - Hesse (Francija) 6:2, 6:3;
polfinale: Zidanšek (3.) - Wickmayer (Belgija) 3:6, 1:6;
finale: Wickmayer - Ponchet (Francija, 6.) 6:2, 6:3.
izkoristila nobene, Belgijka pa je izkoristila dve od treh. Kljub precej izenačenim igram je Wickmayerjeva od izida 3:2 v prvem nizu do konca dvoboja osvojila kar deset iger, Tami le še eno ...
S točkami iz Francije je Tami v tem tednu na WTA-lestvici pridobila štiri mesta, sedaj je 115. igralka sveta. Druga najboljša Slovenka Kaja Juvan je na 132. mestu.
JM
Nogometaši Maribora so z zmago proti Celjanom znova skočili na 2. mesto lestvice.
Foto: Jure Banfi / m24.si
14 Štajerski
Šport
torek • 28. februarja 2023
Atletika • Prvenstvo Slovenije v metih
Čeh, Domjanova in Rajher državni prvaki
Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za članski in mlajši mladinski kategoriji v Domžalah je imelo ustrezen naziv, saj je zima pokazala zobe in atleti so tekmovali v zares neprijetnem hladnem vremenu. Atletski klub Domžale je organizacijo uvodnega metalnega tekmovanja v sezoni prevzel od Ptujčanov, na prostem so atleti metali kopje, kladivo in disk.
Osrednja pozornost je bila usmerjena na Kristjana Čeha, ki je pred svojo prvo letošnjo tekmo na stadionu v Domžalah v minulih dneh podpisal še nekaj sponzorskih pogodb. V zelo hladnem in tudi vetrovnem vremenu član Atletskega kluba Ptuj ni metal najbolje in je zmagal z rezultatom 62,87 metra. Po serijah so bili Kristja-novi rezultati naslednji: prestop, 61,16 m, 59,37 m, 62,87 m, 59,48 m in prestop.
Kristjan Čeh: »Na tej tekmi je bilo res zahtevno tekmovati, saj je bilo zares neprijetno hladno in vetrovno. Kljub temu da sem se dobro ogrel in sem mete počakal zelo dobro oblečen, me je pred vsakim poskusom zares zeblo. Pri metih nisem imel nobenega pravega občutka za disk, zato s svojim uvodnim nastopom ne morem biti najbolj zadovoljen. Nastop v Domžalah prav gotovo ni pravi kazalnik, v kakšni formi sem in koliko sem trenutno realno zmožen vreči disk.«
Čeh je po nastopu v Domžalah že odpotoval v Talin, kjer se bo v miru pripravljal za nadaljevanje sezone.
Kristjan Čeh (AK Ptuj) je pričakovano stopil na najvišjo stopničko.
Naslednji test našega svetovnega prvaka čaka čez približno štirinajst dni, ko bo tekmoval v Leiri na 22. Evropskem pokalu v metih.
Na Portugalskem je pred leti že tekmovala tudi Veronika Domjan (na tekmi v Domžalah je lovila normo za nastop v Leiri, a ji je ni uspelo doseči, op. a.), ki je tokrat v težkih vremenskih razmerah postala državna prvakinja v metu diska. Članica AK Ptuj je orodje najdlje vrgla 50,62 m, ob tej znamki pa so bili njeni veljavni meti dolgi še 46,07 m, 46,84 m, 46,42 m in 47,14 m.
Veronika Domjan: „V zares hladnem vremenu in severnem vetru se nisem mogla prav ogreti, da bi lahko
Atletika • Prvenstvo Slovenije v dvoranskem mnogoboju
Maja Bedrač postala državna prvakinja v mnogoboju
Zagreb je zaradi znanih težav z dvorano v Novem mestu v soboto gostil Prvenstvo Slovenije v mnogobojih v dvorani. V ženski konkurenci je v peteroboju tekmovala tudi Maja Bedrač. Članica Atletskega kluba Ptuj se v zadnjem obdobju pod vodstvom trenerja Matije Šes-taka vedno bolj posveča treniranju večjega števila atletskih disciplin, ki so nato dobra odskočna deska za mnogoboj.
V tej sila zahtevni in kompleksni disciplini bo resneje tekmovala v prihodnji sezoni, že sedaj pa je v Zagrebu pokazala svojo kakovost in prišla do članskega naslova državne prvakinje v dvorani. Za tak dosežek je v petih disciplinah zbrala 3928 točk, s čimer je le za 159 točk zaostala za državnim rekordom, ki ga je že leta 1996 postavila Vladka Lopatič.
O svojem novem naslovu državne prvakinje in zbiru točk je Maja pove-
Čehu nova pogodba z AZS, aktiven tudi kot ambasador pri športni akademiji Mastercarda Slovenije
Po vrnitvi s tritedenskih priprav na Tenerifih je imel aktualni najboljši športnik Slovenije obilo obveznosti. Pred nastopom na državnem prvenstvu v metih v Domžalah je na Gospodarski zbornici v Ljubljani podpisal pogodbo za letošnje leto z Atletsko zvezo Slovenije, prav tako pa je sklenil dogovor za ambasadorsko vlogi pri športni akademiji Mastercarda Slovenije.
Slednja je nadgradila sodelovanje z novo Čehovo agencijo Pro-elium, ki je pred štirimi leti začela s podporo mladim športnikom za njihov celostni razvoj, tako kar se tiče pridobivanja različnih znanj na eni strani ter financ na drugi. Brezplačno pomoč načrtujejo za okrog
Kristjan Čeh ob podpisu pogodbe za letošnje leto z Atletsko zvezo Slovenije.
trideseterico izbranih športnikov.
„Ko sem bil mlajši, sem imel podporo, vsekakor pa ne vsega, kar bi potreboval kot mlad in še neuveljavljen športnik. Ati je moral
prodati bika, da sem se lahko udeležil prvih priprav. Zato z veseljem sodelujem pri tem projektu," je z zanimivostjo iz začetka kariere postregel Podvinčan.
Foto: Proelium
pokazala svoje najboljše mete. Bilo je težko metati in rezultat je daleč od tega, česa sem v tem trenutku zares sposobna. Za to prvenstvo sem se pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja zares dobro pripravila, a v teh pogojih nisem mogla doseči želenega rezultata. Konec tedna bom tekmovala še v Zagrebu, kjer upam na boljše pogoje in da bom takrat lahko pokazala, v kakšni formi sem v tem trenutku."
Odlično je nastop v Domžalah uspel še tretjemu članu ptujskega atletskega kolektiva Andražu Rajherju, saj je med mlajšimi mladinci zmagal v metu kladiva in diska. V svoji paradni disciplini - metu kladiva - je orodje
vrgel 71,69 metra daleč. S tem rezultatom je krepko izboljšal svoj osebni rekord, saj je lanskega marca v Splitu orodje vrgel 66,81 metra. Mlad atlet AK Ptuj je ob rekordnem metu pokazal, da je v začetku sezone v dobri formi, saj je kladivo vrgel še 71,63 m, 69,77 m in 69,51 m.
Varovanec trenerja Gorazda Raj-herja je viden napredek naredil tudi v metu diska, saj je za prvo mesto vrgel osebni rekord 49,21 metra (prejšnji je znašal 46,15 m, op. a.).
Ob omenjenih treh državnih prvakih je na Zimskem prvenstvu Slovenije v metih za članski in mlajši mladinski kategoriji iz AK Ptuj v članski kategoriji v metu kopja Nina Kirič z rezultatom 29,13 m zasedla 8. mesto, med mlajšimi mladinci je v metu kladiva Anže Hrga z rezultatom 37,86 m zasedel 5. mesto, med mlajšimi mladinci pa je v metu diska Gašper Plavec z rezultatom 28,96 m zasedel 9. mesto.
David Breznik
Veronika Domjan in Andraž Rajher (oba AK Ptuj)
Foto: Gorazd Rajher
Strelstvo • ISSF svetovni pokal Kairo
Urška Kuharič v Egiptu tokrat samo na 50 m
Maja Bedrač na tekmi v Zagrebu
Foto: Matija Sestak
dala: „Glede na to, da je bila to šele moja druga tekma v dvoranskem mnogoboju, sem s svojim nastopom in zbranimi točkami zadovoljna. Prav tako sem vesela tudi novega naslova državne prvakinje, ki pa v tej zelo zahtevni disciplini ni bil dosežen v močni konkurenci."
Po posameznih disciplinah je Bedračeva dosegla naslednje rezultate:
-	tek na 60 metrov z ovirami: 8,43 sekunde,
-	skok v višino: 160 centimetrov,
-	suvanje krogle: 10,76 metra,
-	skok v daljino: 6,03 metra,
-	tek na 800 metrov: 2:27,73.
O svojih nastopih po posameznih disciplinah je Bedračeva dejala: „Tri od petih disciplin sem oddelala zares zelo dobro, postavila sem namreč osebna rekorda v teku na 60 metrov z ovirami in na 800 metrov. Tudi v svoji paradni disciplini skoku v daljino sem nastopila solidno. V dveh disciplinah pa mi ni šlo najbolje, saj imam bistveno boljša osebna rekorda v suvanju krogle in skoku v višino. Pri teh dveh disciplinah imam še veliko rezerve in tudi možnosti za rezultatski napredek."
Maja Bedrač je v zimskem delu sezone dokazala, da je v odlični formi, saj je v prejšnjem tednu v Celju postala državna članska prvakinja v dvorani v skoku v daljino, temu pa je sedaj dodala še naslov državne članske prvakinje v dvorani v mnogoboju.
David Breznik
Egiptovska prestolnica Kairo je bila od 17. do 24. 2. prizorišče drugega letošnjega ISSF svetovnega pokala s puško in pištolo, na katerem je nastopila tudi petčlanska slovenska reprezentanca s puško. Med njimi je bila tudi odlična Ormožanka Urška Kuharič, ki je tokrat nastopila samo z malokalibrsko puško na 50 m.
Reprezentanca se je vrnila na prizorišče velikega uspeha pred letom dni, ko so Slovenke po dramatičnem finalnem obračunu z Američankami, z rezultatom 17:15, dosegle prvo ekipno zmago na tekmah svetovnega pokala s puško na 50 m. Dežela piramid in faraonov pa je po oktobrskem svetovnem prvenstvu in nato še de-
cembrskem finalu svetovnega pokala - predsednikovem pokalu, gostila še četrto veliko tekmovanje v roku enega leta.
Z	V	VI	I »v»
v zračno puško najvišje Živa Dvoršak
Naše odlične Slovenke so najprej nastopile na uvodni tekmi z zračno puško, na kateri je najvišjo uvrstitev dosegla trikratna olimpijka Živa Dvoršak, ki si je s 628,8 kroga pristreljala 19. mesto in bila od uvrstitve v finale oddaljena za 1,7 kroga. Svoj najboljši rezultat je na tekmah svetovnega pokala dosegla mlada slovenska državna rekorderka,
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožanka Urška Kuharič je bila uspešna na uvodni tekmi ISSF svetovnega pokala v Kairu, kjer je z malokalibrsko puško na 50 m v trojnem položaju osvojila 36. mesto.
Rušanka Urška Hrašovec, ki se je s 628,1 kroga med 96 nastopajočimi strelkami uvrstila na prav tako visoko 24. mesto.
Urška Kuharič z dobrim uvodom v sezono
Z malokalibrsko puško na 50 m sta nastopili samo najizkušenejši Slovenki, Živa Dvoršak in Ormožanka Urška Kuharič. Slednja je v kvalifikacijah v uvodu v sezono pokazala dobro streljanje, dosegla je 581 krogov in osvojila 36. mesto ter se uvrstila v sredino nastopajočih v zelo izenačeni konkurenci. Svoj nastop iz predhodnega leta je izboljšala kar za devet krogov.
Odlična Ormožanka je najprej v klečečem položaju dosegla 94 in 98 krogov (192), nato v ležečem 97 in 99 (196) ter v zaključku v stoječem položaju še 98 in 95 (193) krogov. Dvoršakova, peta najboljša strelka na svetu na zaključni ISSF svetovni jakostni lestvici v letu 2022, je s tremi krogi boljšim rezultatom (584) osvojila 23. mesto (192, 198 in 194) in za finalistkami zaostala za pičle tri kroge. Rezultata obeh Slovenk sta kljub temu zelo vzpodbudna v vedno zahtevnem zimskem obdobju in brez možnosti kakovostnega domačega treninga na zaprtem 50 m strelišču. V Kairu je zablestela švicarska olimpijska prvakinja iz Tokia 2021 Nina Christen, ki je osvojila zlato odličje na 50 m in srebro na 10 m.
Puška 50 m trojni položaj, ženske, rezultati:
1.	Nina Christen (Švica) 588 + 409.7 + 17
2.	J. Duestad Hegg (Norveška) 591 + 411.1 + 13
3.	Jenny Stene (Norveška) 592 + 406.9 23. Živa Dvoršak (Slovenija)	584 36. Urška Kuharič (Slovenija) 581
Simeon Gönc
Foto: AZS
torek • 28. februarja 2023
Šport
Štajerski	15
Rokomet • NLB liga
Brez obrambe ni pozitivnega rezultata
Slovenj Gradec -Jeruzalem 33:30 (14:12)
SLOVENJ GRADEC: Dobaj (8 obramb - 2 x 7 m), Smolnikar; Cvetko 9 (3), Bulovič 3, Cokan, Majcen, Velič 2, Leve 3, Mi. Kotar 3, Lesjak, Saleznik, Stare, Pelko, Lampret 3, Štumpfl 8, Yankovskyy 2. Trener: Ivan Vajdl.
JERUZALEM: Skledar (9 obramb - 3 x 7 m), Balent; Bogadi 4, Pungar-tnik, Vincek, Žuran 2, C. Hebar 1 (1), Šulek, Fergola 1, Kosi 8 (2), N. Krabo-nja 3, Čirovič 7 (1), Kolmančič 4, Škri-njar. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Slovenj Gradec 6/3; Jeruzalem 6/4.
IZKLJUČITVE: Slovenj Gradec 12; Jeruzalem 6 minut.
IGRALEC TEKME: Rok Cvetko (Slovenj Gradec).
Začetne minute tekme v Slovenj Gradcu, kjer se je zbralo 650 gledalcev, so pripadle Korošcem, ki so že v 8. minuti povedli s tremi goli prednosti (5:2). Sledile so najboljše minute Jeruzalema na tekmi in izid je bil v 20. minuti še zadnjič izenačen (9:9). V nadaljevanju je domačim ro-kometašem v pičlih sedmih minutah uspel delni izid s 5:0 (14:9) in to so
Rokometaši Ormoža so v Slovenj Gradcu sicer dosegli 30 zadetkov, a so jih še več prejeli.
bile minute, kjer je padla odločitev o zmagovalcu.
„Že uvodne minute so pokazale, da nismo pravi. V obrambi nismo naredili niti enega pravega prekrška, kar nas je v nadaljevanju tekme dra-
go stalo. Na treningih smo bistveno bolje izgledali in v tekmo smo šli optimistično. A nam žal na sami tekmi nič ni šlo po načrtih," je 1. polčas opisal Tilen Kosi, strelec treh zadetkov v prvem delu tekme. Do odmora je
Ormožanom uspelo ublažiti zaostanek na -2 (14:12) in zatlelo je ormoško upanje v preobrat.
V 2. polčasu je bil ves čas boljši Slovenj Gradec. Obramba Jeruzalema je bila katastrofalna in je pokala
NLB liga
REZULTATI 16. KROGA: Slovenj
Gradec - Jeruzalem Ormož 33:30 (14:12), Maribor Branik - Koper 30:30 (14:17), Urbanscape Loka - Trimo Trebnje 27:33 (10:17), Riko Ribnica - LL Grosist Slovan 35:26 (14:15), Sviš Ivančna Gorica - Dobova 27:24 (12:13), Krško - Krka 26:37 (11:20), Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 28:22 (13:11).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 16 15 0 1 30
2.	TRIMO TREBNJE 16 14 0 2 28
3.	GORENJE VELENJE 16 13 12 27
4.	RIKO RIBNICA	16 10 15 21
5.	KRKA	16 10 0 6 20
6.	SLOVENJ GRADEC 16 8 2 6 18
7.	KOPER	16 7 2 7 16
8.	JERUZALEM ORMOŽ 16 5 2 9 12
9.	URBANSCAPELOKA 16 4 3 9 11
10.	SVIŠ IVANČNA GORICA 16 3 5 8 11
11.	LL GROSIST SLOVAN 16 4 2 10 10
12.	MARIBOR	16 2 3 11 7
13.	DOBOVA	16 3 1 12 7
14.	KRŠKO	16 2 2 12 6
po vseh šivih. Domačini so zadevali praktično v vsakem napadu in Or-možani so ob solidni igri v napadu prejeli kar 19 zadetkov (izid 2. polčasa 19:18 v prid gostiteljev), kar je bilo enostavno preveč za presenečenje na Koroškem.
„Odigrali smo zelo solidno tekmo in zasluženo premagali Ormožane, ki so za nas zmeraj težak nasprotnik. Od samega začetka tekme smo imeli vse niti igre v svojih rokah in skozi celotno tekmo vodili. Napad je bil boljši del naše igre, ki je odločil
zmagovalca. To je za nas pomembna zmaga, ki nas ohranja v boju za mesta, ki vodijo naslednjo sezono v Evropo," je po tekmi zadovoljno povedal najboljši igralec tekme Rok Cvetko. Celjan v dresu Slovenj Gradca je Ormožanom natresel devet zadetkov.
Gostje iz Prlekije so Koroško zapuščali razočarani. „Enostavno nismo pokazali tega, kar znamo, ravno nasprotno. Odigrali smo slabo tekmo in doživeli zaslužen poraz. Za naslednji uspeh bo treba pokazati bistveno več. Že v soboto nas na Hardeku čaka novomeška Krka, ki letos igra odlično. To bo zelo zanimiva tekma in verjamem, da bomo na pravem nivoju. V nasprotnem primeru se nam ne obeta nič dobrega," je tudi že o naslednji domači tekmi razmišljal Kosi, z osmimi doseženimi goli najboljši strelec Jeruzalema.
V soboto, 4. marca, ob 19.00 na Hardek prihaja Krka, ki bo iskala pomembne točke za potrditev uvrstitve med pet najboljših ekip v državi. Ormožanom bi na drugi strani točke prav prišle v boju za obstanek v ligi.
l/roš Krstič
Rokomet • 1. B DRL (m)
Velika Nedelja tekmo zaključila s serijo 5:0, Gorišnica z 0:4 ...
Moškanjci-Gorišnica - Herz Šmartno 24:27
(13:17)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ran-fl (15 obramb, 2 x 7-m), Kroflič, N. Trunk; D. Hrupič 7, Ozmec 4(1), šan-dor 4(2), N. Bedrač 3, T. Bedrač 3, Belšak 2, Venta 1, G. Trunk, Tement, Lorenčič, Zupanič, Čuš, Žnidarič. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Gorišnica 4/3; Šmartno 2/0.
IZKLJUČITVE: Gorišnica 16 minut; Šmartno 4 minute.
Rokometaši Gorišnice so po odličnem začetku drugega dela sezone upali na nadaljevanje te serije tudi proti vrsti Šmartnega, a so se nena-dejano opekli proti neposrednemu tekmecu iz sredine lestvice. Odločilen je bil neposrečen zaključek tekme, svoj piskrček pa sta s svojimi odločitvami v škodo domače vrste prispevala tudi sodnika ...
Začetek tekme je s svojimi posredovanji zaznamoval domači vratar Filip Ranfl, ki je v uvodnih štirih mi-
nutah ob porozni obrambi zbral kar šest obramb! Njegovim soigralcem v napadu tega ni uspelo izkoristiti, po seriji napak so se v 10. minuti znašli v zaostanku štirih golov (4:8), v 14. minuti pa je bilo že minus pet (5:10). Boljša igra in štirje zaporedni goli (9:10) niso vzdržali dolgo, do odmora se je zaostanek znova precej povečal - 13:17.
V	drugem polčasu se je začel lov za izenačenje, do katerega je dejansko prišlo v 51. minuti (22:22). V napeti končnici je domačinom štiri minute pred koncem uspelo povesti 24:23. Gostje iz Šmartnega pri Litiji so vzeli minuto odmora, nato pa do konca tekme povsem zaklenili gol (domačini so sicer dosegli dva zadetka, a sta ju sodnika razveljavila in vrnila akcijo na izhodišče . ), v napadu pa so v polno zadeli kar štirikrat.
Pri gostih sta bila najboljša strelca Andraž Stanič z desetimi in Jaka Av-sec z osmimi goli.
V	taboru domačinov je bilo po koncu tekme čutiti razočaranje zaradi precej poceni zapravljene priložnosti za nove točke. V naslednjem
krogu bodo Gorišničani gostovali pri eni od vodilnih ekip lige, Škofljici.
Nejc Šandor, Gorišnica: „S tokratno predstavo vsekakor ne moremo biti zadovoljni. Tekmo smo odprli s preveliko mero tehničnih napak, kar so gostje znali izkoristiti za vodstvo s štirimi goli razlike. V zadnjih minutah nam je goste uspelo dohiteti, vendar nam minimalne prednosti ni uspelo zadržati do konca tekme. Gostom čestitam za zmago in dobro odigrano tekmo. Ne morem pa mimo tega, da so tekmo na žalost zaznamovale tudi sporne sodniške odločitve, ki se v slovenskem rokometnem prostoru, predvsem pa v Spodnjem Pod-ravju, pojavljajo prepogosto."
Črnomelj - Velika Nedelja 28:37 (16:18)
VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (5 obramb), Mesarec (8 obramb), Pre-jac (1 obramba); Zorec 3, Notersberg 2, Pandev 5 (2), Kovačec 7, Toplak 10 (1), Sovič 3, Borko 6, Niedorfer 1. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič.
Foto: Črtomir Goznik
Gorišničani so goste lovili večino tekme, v končnici pa zamudili veliko priložnost za zmago.
SEDEMMETROVKE: Črnomelj 3/2; V. Nedelja 4/3.
IZKLJUČITVE: Črnomelj 4; V. Nedelja 12 minut.
IGRALEC TEKME: Žan Toplak (Velika Nedelja).
Gostje iz Velike Nedelje so na dolgo pot v Belo krajino odpotovali v okrnjeni zasedbi, med drugim se je poškodovanim igralcem priključil še oboleli prvi strelec ekipe Jan Mlač Čeme. Kljub vsem težavam pa so zeleni tudi v Črnomlju dokazali, da so v drugem delu sezone v dobri formi in da četrta zmaga na petih tekmah ni naključna.
V 8. minuti je bil izid še zadnjič poravnan (6:6), obe obrambi pa sta bili zelo prosojni. V nadaljevanju so Pr-leki začeli počasi prevzemati primat na igrišču in večati svojo prednost. V17. minuti je ta prvič na tekmi znašala štiri zadetke (9:13), podobno je bilo tudi v 22. minuti (10:14). V vrstah gostov sta blestela s petimi goli Enej Kovačec in s štirimi Žan Toplak.
Žal zaključek 1. polčasa ni bil po željah gostov in Črnomelj je imel celo priložnost na odmor oditi z neodločenim rezultatom. Na srečo Velike Nedelje so gostitelji naredili napako v napadu in sledila je kazen v zadnjih sekundah prvega polčasa, ko je iz protinapada zadel Niko Sovič (16:18).
„Odlično smo igrali tam do 25. minute, nato pa smo predvsem v napadu začeli po nepotrebnem 'fi-lozofirati' in domačini so se skoraj vrnili med žive. V napadu smo odigrali enega boljših polčasov v sezoni, žal nismo bili na našem nivoju z
1. B SRL (m)
REZULTATI 17. KROGA: Moškan-jci-Gorišnica - Herz Šmartno 24:27, Črnomelj - Velika Nedelja 28:37, Grosuplje - Škofljica 31:33, Butan plin Izola - Sevnica 28:24, Dol Tki Hrastnik - Radovljica 37:34, Ljubljana - Mokerc Kig 31:29. Tekma Alples Železniki - Jadran Hreplje-Kozina je bila prestavljena.
1.	LJUBLJANA	17 13 13 27
2.	ŠKOFLJICA	17 12 2 3 26
3.	BUTAN PLIN IZOLA 17 10 3 4 23
4.	RADOVLJICA	17 11 15 23
5.	DOL TKI HRASTNIK 17 10 16 21
6.	GROSUPLJE	17 10 0 7 20
7.	MOKERC - KIG	17 10 0 7 20
8.	VELIKA NEDELJA 17 9 1 7 19
9.	HERZ ŠMARTNO 17 6 3 8 15
10.	MOŠKANJCI-GORIŠNICA 16 6 1 9 13
11.	ČRNOMELJ	17 4 2 11 10
12.	JADRAN HRPELJE 16 3 2 11 8
13.	SEVNICA	17 3 0 14 6
14.	ALPLES ŽELEZNIKI 15 1 1 13 3
Žan Toplak (Velika Nedelja)
Foto: Davorin Arnuga
igro v obrambi, saj smo znova prejeli preveč zadetkov. Razen omenjenih zadnjih pet minut 1. polčasa pa veseli, da je imela naša igra v preostalem delu tekme glavo in rep," je prvi del tekme opisal kapetan Velike Nedelje Peter Zorec.
V 2. polčasu so gostje ves čas nadzirali potek tekme in vodili od enega do štirih zadetkov. V 45. minuti je bil izid 23:27, nato pa so domačini najprej znižali na -3 (24:27) in ob tem imeli čisti protinapad za -2, vendar je mladi Ian Mesarec zaustavil protinapad Mihailu Jovanoviču ter preprečil, da se Črnomaljci popolnoma vrnejo v igro.
Velika Nedelja je imela na različne obrambe domačih vedno odlične odgovore in zadetki v mreži Belo-kranjcev so se kar vrstili. V 55. minuti je klop Prlekov vzela minuto odmora (28:32) in se dogovorila za načine, kako razbijati vedno bolj odprto obrambo Črnomlja. Za konec je Veliki Nedelji uspela serija petih doseženih golov, brez prejetega zadetka, in na koncu visoka zmaga s kar devetimi goli (28:37).
„Napadalno smo odigrali res odlično tekmo, v obrambi pa nismo bili na nivoju. Ključ do lepe zmage je bila borbena igra vseh naših fantov skozi celotno tekmo. Prav vsak naš igralec se je na tekmi vpisal v statisti-
ko: vratarji so bili dobri (14 obramb), krožni napadalec Toplak je odigral fantastično tekmo (met 10/10), tudi ostali igralci smo bili na visokem nivoju. Res smo veseli te zmage, sploh glede na vse težave s poškodbami in boleznimi. Sedaj nam je še bolj žal za poraz proti Ljubljani. Optimistično zremo naprej in vse, kar si želimo, so borbene predstave v nadaljevanju sezone," je zaključil ponosni kape-tan zelenih Zorec.
V taboru domačih je bilo čutiti veliko razočaranje. „Upali smo, da nam uspe premagati Veliko Nedeljo in prekiniti niz naših slabih rezultatov (šest porazov zapored). Vedeli smo za težave nasprotnika in bili zelo optimistični, mogoče celo preveč. Gostje so nas z igro povsem zasenčili. Zdelo se mi je, da bi lahko igrali še en dan in da ne bi mogli premagati borbenih nasprotnikov. Čestitke Veliki Nedelji, ki zares v drugem delu sezone igra odlično in so kot novinec v ligi res lepo presenečenje," je po tekmi s sedmimi doseženimi goli povedal prvi strelec Črnomlja Urh Emeršič, sicer posojeni igralec Krke.
V18. krogu je tekma Velike Nedelje in Izole na željo Štajercev prestavljena. Naslednjo tekmo bo tako Velika Nedelja odigrala v petek, 17. marca, ob 20.30 v gosteh v Grosupljem, kjer so domačini pred sezono vložili največ financ v ekipo in bili eden glavnih kandidatov za uvrstitev v 1. A ligo. Trenutno jim kaže zelo slabo, saj za drugo uvrščeno Škofljico zaostajajo že šest točk.
JM
16 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 28. februarja 2023
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
Šoštanjske odbojkarice nadigrale Ptujčanke
ŽOK G.S.V. Ptuj - Kajuh Šoštanj 0:3 (-15, -23, -15)
ŽOK G.S.V. PTUJ: Tomanič, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Koren, Siv-čevič, Hentak, Lovrenčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič.
Po odmevni zmagi v prejšnjem krogu, ko je Ženski odbojkarski klub G.S.V. Ptuj v gosteh premagal vodilno ekipo iz Lendave, jih je v soboto čakal nov zahteven test, saj se je v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomeril s Kajuhom. Šoštanjčanke, ki so tik pod vrhom lestvice, so prikazale zares dobro igro, ki so ji domačinke enakovredno parirale le v drugem nizu, medtem ko so prvega in tretjega gladko dobile gostje za zasluženo zmago 0:3 v nizih.
Gostje so tekmo začele „na polno", saj so povedle 2:6. Po minuti odmora domače trenerke Eve Vedlin Gojčič so se njene varovanke hitro
Foto: Črtomir Goznik
V derbiju 14. kroga so bile Šoštanjčanke boljše od ekipe Ptuja.
zbrale in so nanizale vrsto uspešnih akcij za rezultatski priključek na 9:8. Srednji del prvega niza je bil izenačen, končnica pa je popolnoma pripadla odbojkaricam Kajuha. Te so bile boljše na servisu, v napadu in v bloku ter so realizirale številne točke za dobljen niz s 15:25.
Domačinke, ki so imele v končnici prvega niza težave s sprejemom in organizacijo igre, so ti dve osnovni prvini odbojkarske igre v drugem nizu dvignile na višji nivo, ob tem pa se je v napadu razigrala Leja Horvat. To je pomenilo popolnoma enakovredno igro in zanimivo končnico. V to je domača ekipa stopila s prednostjo 21:19, a v odločilnih trenutkih so naredile osnovni napaki in Šošta-njčanke so tudi s kančkom sreče drugi niz dobile s 23:25.
Tretji niz je bil ponovno zelo enostranski in je pripadel gostjam iz Šoštanja. Ptujčanke se po zaostanku dveh nizov niso mogle pobrati in vrniti v igro, saj so gostje ves čas igrale na visokem nivoju. Domačinke so se trudile in so poizkušale držati stik s Šoštanjčankami, ki pa so bile zelo razpoložene v napadu in so si takoj ustvarile lepo točkovno prednost. To so do konca niza zlahka
Mali nogomet • Zaključni turnir zimskih lig
Deset zadetkov za zaslužen naslov
Šest dobrih tekem je v nedeljo popoldan prinesel zaključni turnir zmagovalcev zimskih lig malega nogometa na področju MNZ Ptuj. Na turnirju v športni dvorani Center so tekmovali člani in veterani, ki so bili predstavniki ormoške, videmske in ptujske lige.
Oceno zaključnega turnirja je podal predsednik Komisije za mali nogomet pri MNZ Ptuj Matej Gajser: „Tisti, ki so največ pokazali na igrišču, so zasluženo postali prvaki članskega oz. veteranskega tekmovanja. Kot organizatorji smo veseli, da so se vse ekipe odzvale našemu vabilu za igranje tega zaključnega turnirja ter da je turnir potekal v športnem duhu fair playa in brez incidentov. Po dveletnem premoru zaradi epidemije koronavirusa, ko tega zaključnega turnirja ni bilo, se počasi tudi na področju malega nogometa vračamo na stare tirnice. V tej sezoni se je v ormoški, videmski in ptujski ligi zgodil upad ekip, ampak upam, da bo že v naslednjem letu ponovno več interesa in več ekip, ki bodo sodelovale v malonogometnih tekmovanjih."
V članskem delu tekmovanja so nastopili trije prvaki - Alinea tisk, KMN Majolka in VD Mont & Metal Projekt. Uvodna tekma med ormoškim in videmskim prvakom je bila dolgo časa izenačena, medtem ko je ekipa Alinea tisk v nadaljevanju izkoristila izključitev vratarja KMN Majolka za zmago s 3:0. V drugi tekmi so veliko premoč pokazali zmagovalci
Člani, rezultati: Alinea tisk - KMN Majolka 3:0, KMN Majolka - VD Mont & Metal Projekt 1:5, VD Mont & Metal Projekt - Alinea tisk 5:2.
Vrstni red: 1. VD Mont & Metal Projekt, 2. Alinea tisk, 3. KMN Ma-jolka.
VD MONT & METAL PROJEKT:
Zupanič, Senekovič, Kukovec, Vajda, Goričan.
Veterani, rezultati: KMN Tomaž Naitors - ŠD Selan Girpica 1:2, ŠD Selan Girpica - KMN Tomaž 3:1, KMN Tomaž - KMN Tomaž Naitors 1:2.
Vrstni red: 1. ŠD Selan Girpica, 2. KMN Tomaž Naitors, 3. KMN Tomaž.
ŠD SELAN GIRPICA: Domjan, Mar-kež, Verlak, Črnčič, Podhostnik, Čeh, Kokol.
ptujske lige VD Mont & Metal Projekt in s kar 5:1 premagali KMN Majolka.
O zmagovalcu članske lige je tako odločala zadnja tekma na turnirju, na kateri sta igrali ekipi Alinea tisk in VD Mont & Metal Projekt. Slednji so bili v vlogi favoritov, a so se za zmago morali kar pošteno potruditi. Alinea tisk je povedla z 1:0 in 2:1, a je VD Mont & Metal Projekt s konstantnimi napadi izničil prednost in je na koncu visoko zmagal s 5:2. Skupno so zmagovalci na dveh tekmah dosegli kar deset zadetkov.
Kapetan VD Mont & Metal Projekt Matevž Kukovec je po osvojitvi naslova povedal: „Na tem turnirju smo lahko videli, da se ob ptujski tudi v ormoški in videmski ligi igra kakovosten mali nogomet. Sicer je na tem zaključnem turnirju v vseh ekipah manjkalo nekaj igralcev zaradi raznih obveznosti, ampak vsee-
¡L
m i
Futsal • 1. SFL
no mislim, da se je igral dober mali nogomet. Mi smo do naslova prišli tako, da smo prvo tekmo proti Ma-jolki kar visoko zmagali, ampak je bila kar težka tekma in končni rezultat ni bil najbolj realen. Druga tekma je odločala o končnem zmagovalcu in po dobri predstavi je zasluženo zmagala naša ekipa."
Selan izkoristil vabilo za zmago
V veteranskem delu turnirja so igrale ekipe KMN Tomaž Naitors, KMN Tomaž in ŠD Selan Girpica. Slednja je dobila posebno vabilo organizatorjev, komisije za mali nogomet MNZ Ptuj, saj videmski prvaki iz ŠD Zgornja Pristava zaradi obveznosti niso mogli zaigrati na turnirju na Ptuju. To so igralci Selana dobro izkoristili, saj so na prvi tekmi precej srečno prišli do zmage proti KMN Tomaž Naitors, saj so za 2:1 zadeli v zadnjih sekundah tekme. V drugi tekmi so bili še s 3:1 boljši od KMN Tomaž. V medsebojni tekmi veteranskih ekip s Tomaža je bila „mlajša", sestavljena z igralcev malo nad 35 let, boljša od tistih nad 50 let z 2:1.
Iz zmagovalne ekipe veteranskega dela tekmovanja, ŠD Selan Girpi-ca, je Zmago Zajc po prejemu pokala za prvo mesto povedal: „Turnir smo odigrali dobro, po naših najboljših močeh. Osvojeno prvo mesto nam veliko pomeni, saj smo z zmago postali veteranski prvaki vseh lig pod okriljem MNZ Ptuj.«
David Breznik
Po porazu z Vrhniko drugo mesto nedosegljivo
Siliko Vrhnika -Meteorplast Šic bar 6:3 (3:1)
STRELCI: 0:1 A. Goznik (3.), 1:1 Janež (6.), 2:1 Mohorič (7.), 3:1 Mo-horič (11.), 3:2 Trstenjak (29.), 4:2 Ciu-ha (31.), 4:3 Aljaž Ruis (35.), 5:3 Vesel (39.), 6:3 Vesel (40.).
METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Trstenjak, Aljaž Ruis, Tkalčič, Horvat, Šnofl, Alen Ruis. Trener: Robert Gr-dovic.
Ljutomerčani so odšli na Vrhniko oslabljeni (Škerget, Rajter, Kneževic, Goričan), a z upanjem, da bi z morebitno zmago ostali v boju za neposredno uvrstitev v polfinale. Načrti so se jim s porazom izjalovili, točkovna razlika med omenjenima ekipama je pred zadnjima dvema krogoma rednega dela (Meteorplast bo igral z Dobovcem doma in Mlinša-
mi v gosteh) prevelika ...
Povedli so gostje, v 3. minuti je bil uspešen Aljaž Goznik. Gostitelji so odgovorili v svojem slogu: Žan Janež je v 6. minuti izenačil, Marko Mohorič pa z goloma v 7. in 11. minuti postavil rezultat polčasa (3:1). Adrijan Trstenjak je v 29. minuti znižal na 3:2, nato pa je vodstvo domačinov na 4:2 povišal Tod Ciuha. Aljaž Ruis je v 35. minuti s svoje polovice igrišča znižal na 4:3. Medtem ko so gostje tvegali vse, so domačini zabili še dva gola za končnih 6:3.
»Kljub temu, da sta se pomerili drugo- in tretjeuvrščena ekipa, ima Siliko veliko več izkušenj kot mi. V zadnjih dneh smo nekoliko slabše trenirali, kar se nam je normalno poznalo. Tu so tudi bolezni, poškodbe, manjka pa nam tudi prvi pivot Kneževič,« je po tekmi dejal vratar ljutomerske ekipe Tjaž Lovrenčič.
Po odigranem 19. krogu v elitni slovenski futsal ligi je že jasno, katera šesterica se bo merila za naslov
3. DOL - vzhod (ž)
REZULTATI 14. KROGA: ŽOK G.S.V.
Ptuj - Kajuh Šoštanj 0:3, KEA Šempeter - Uniforest Prebold 3:1, Svol-ley - S. Bistrica II 3:0, Celje - Črna 3:0, Slovenj Gradec - Murania Lendava 1:3.
1.	MURANIA LENDAVA 14 12 2 38:10 37
2.	KAJUH ŠOŠTANJ 14 12 2 39:11 36
3.	KEA ŠEMPETER 14 11 3 35:20 30
4.	CELJE	14 8 6 28:19 25
5.	ŽOK G.S.V. PTUJ 14 8 6 29:23 25
6.	SLOVENJ GRADEC 14 8 6 28:20 23
7.	ČRNA	14 6 8 21:24 19
8.	SVOLLEY	14 3 11 11:33 9
9.	UNIFOREST PREBOLD 14 2 12 9:36 6
10.	S. BISTRICA II 14 0 14 0:42 0
nadgradile in so tekmo brez težav pripeljale do zmage.
Ptujske odbojkarice so bile tokrat nadigrane, a si ne glede na poraz zaslužijo pohvalo za borbenost in trud. To je bilo ob nekoliko slabši igri tokrat premalo za pozitiven rezultat, ki ga bodo lovile na zadnjih štirih tekmah letošnje sezone. S pozitivno serijo bi lahko prvenstvo zaključile v zgornjem delu prvenstvene lestvice v 3. državni ligi vzhod.
David Breznik
1. SFL
REZULTATI 19. KROGA: Siliko Vrhnika - KMN Meteorplast Šic bar 6:3 (3:1), Sevnica - Dobrepolje 3:5 (2:1), Mlinše - Bronx Škofije 3:4 (0:2), Dobovec - Oplast Kobarid 5:2 (3:1).
1.	DOBOVEC	19 15 3 1 105:30 48
2.	SILIKO VRHNIKA 19 15 2 2 101:36 47
3.	METEORPLAST ŠIC 19 12 3 4 85:57 39
4.	BRONX ŠKOFIJE 19 7 2 10 63:71 23
5.	OPLAST KOBARID 19 7 2 10 47:70 23
6.	DOBREPOLJE 19 5 3 11 49:91 18
7.	SEVNICA	19 3 1 15 43:105 10
8.	MLINŠE	19 1 6 12 35:68 9
prvaka in med katerima moštvoma se bo odločalo glede izpada oz. dodatnih kvalifikacij za obstanek. Za 7. mesto, ki vodi v kvalifikacije, sta kandidata le še Sevnica in Mlinše.
Neposredno sta si mesto v polf-inalu že zagotovili ekipi Dobovca in Silika, v medsebojnem obračunu pa bosta odločili, katera bo v končnico krenila iz najboljšega položaja.
Preostala četverica v končnici se bo merila v četrtfinalnih tekmah, KMN Meteorplast Šic bar (3.) z Do-brepoljem (6.), KMN Bronx (4.) pa z Oplastom (5.). Zmagovalca teh srečanj se bosta vodilnima moštvoma lige priključila v polfinalu.
JM
Foto: KMN Meteorplast
Utrinek s tekme na Vrhniki
Motokros • Tim Gajser
Gajser po operaciji že v domači oskrbi
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki pokalov na zaključnem turnirju zmagovalcev zimskih lig
Svetovni prvak razreda MXGP Tim Gajser je uspešno prestal operacijo po zlomu stegnenice desne noge. „Operacija je bila uspešna, zato se okrevanje lahko začne,« je petkratni svetovni prvak v motokrosu zapisal v objavi na Instagramu po vrnitvi iz bolnišnice v domačo oskrbo.
Štirikratni svetovni prvak v elitnem razredu MXGP se je poškodo-
val ob padcu na pripravljalni tekmi pred začetkom sezone svetovnega prvenstva na dirki italijanskega prvenstva v Pietramurati v Trentinu. Med skokom se je njegov motor nagnil na levo, Gajser pa je z nogama udaril ob tla.
Makolčan je na Instagramu objavil fotografijo, posneto na domačem dvorišču, kako po prihodu iz bolni-
šnice zapušča avto. Na fotografiji je vidno, da pri hoji uporablja bergle. Za zdaj še ni znano, kdaj se bo lahko vrnil na tekmovalne steze. Tiha želja je aprilska tekma v Italiji ...
Gajser je na italijanskem državnem prvenstvu opravljal priprave pred novo sezono SP. Ta se bo začela z dirko v Argentini 12. marca.
sta
torek • 28. februarja 2023
Naše prireditve
Štajerski	17
Zeleni nasveti
Domača lekarna
Kako lahko naravi prijazno vrt pognojimo spomladi Pripravimo domača mazila
Za nami je kar nekaj res toplih dni, noči pa so bile še vedno mrzle. Kljub temu mnoge že mika tudi na vrt. Kmalu se boste začeli tudi spraševati, kako gnojiti na vrtu. Prvo opozorilo, če ste jeseni že gnojili s hlevskim gnojem, potem gnojenje spomladi niti slučajno ni potrebno. Tako malo, za vsak slučaj, da bo bolje raslo, vreči še kaj, ali so to briketi (kupljena organska gnojila), pa nima smisla. Škodljivo je za zemljo in za vrtnine. Kaj narediti, če je jeseni zmanjkalo časa za gnojenje.
Mineralna ali organska gnojila
Samo na hitro si ponovno, pred začetkom sezone, poglejmo nekaj dejstev o mineralnih gnojilih. Mineralna, umetna, lahkotopna gnojila res priskrbijo potrebna hranila za naše rastline, vendar daljnoročno negativno vplivajo na kakovost, na strukturo in na življenje v zemlji. Izjema je le gnojilo kalijev sulfat, ki pa sodi med gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi.
Na vrtu torej uporabljamo organska gnojila. Le ta zagotavljajo zadostno vsebnost humusa v tleh. Humus pa ima pomembno vlogo pri vseh procesih v tleh. Zadržuje vodo po padavinah v območju korenin. Je hrana za mikroorganizme, posledično pa v tleh ostanejo tudi hranila za naše rastline. Zagotavlja zračnost tal, s tem pa tudi ugodne razmere za korenine rastlin. Vpliva tudi na temperaturo tal, tla so toplejša in spet bolj prijetna za življenje rastlin. A to je le delec vsega, kar humus naredi za tla, posledično pa za naše vrtnine. Na vrtu torej uporabljamo samo organska gnojila.
Organska gnojila
• . » niso samo gnoj
in kompost
Osnovno načelo rastlinam in okolju zdrave pridelave je, da gnojimo tla, ne rastline. Zdrava, humozna prst potem med letom seveda skupaj z mikrobi nahrani naše rastline. Mnogi pod imenom organska gnojila poznajo samo gnoj ali kompost. Res je, da sta to še vedno najpogosteje uporabljeni organski gnojili, nista pa edini.
Organska gnojila so lahko tudi rastline, ki jih namerno poseje-mo in potem zadelamo v zemljo,
Bob in grah že lahko sejemo, če je zemlja primerno suha.
rečemo jim rastline za zeleno gnojenje. Rastline lahko tudi namakamo določen čas v vodi in tako pridobimo močna, tekoča organska gnojila. Z rastlinami, tako zelenimi kakor posušenimi, lahko tla tudi zastiramo, kasneje pa jih zadelamo v tla in jih s tem obogatimo. Tudi tako gnojimo. Seveda pri gnojenju z rastlinami ne smemo pozabiti na metuljni-ce. Z njimi prav na poseben način obogatimo tla, prerahljamo povoženo, pohojeno zemljo in jih seveda pognojimo. Na vrtu naj bo vsako leto vsaj 25 % površine v nekem času zasajene z metuljnica-mi. Zdaj že lahko sejemo grah in bob, če ni prostora za visok fižol, pa posejte nizkega proti koncu aprila. Prav tako pa lahko v drugi
Kompostni kup ni koš za smeti.
polovici poletja zasejete enoletne, neprezimne detelje, kot sta perzijska in aleksandrijska detelja. Tudi grašica je dobrodošla.
Zelo uporabno organsko gnojilo je tudi pepel. Pri njem velja samo, da se ga v enem letu na isto gredico ne sme dati več kakor 0,8 kg/10 m2. Prav tako je treba zelo paziti, da z njim ne zvišujemo preveč pH tal.
Novejšega datuma je gnojenje z ovčjo volno. Kljub temu da je to res novost, lahko v tujini že kupimo organska gnojila, pelete iz ovčje volne.
Če nam nobena izmed zgoraj omenjenih gnojil ne odgovarja, potem imamo v trgovinah na razpolago široko paleto kupljenih organskih gnojil. Ta so običajno v obliki pelet, zato jim mnogi na kratko rečejo briketi.
Gnojenje z gnojem
Poleg hlevskega gnoja seveda lahko brez težav uporabljamo tudi gnoj drugih domačih živali. Imajo samo nekoliko drugačen sestav hranil, kar je treba upoštevati pri gnojenju. Pri gnojenju z gnojem je treba upoštevati nekaj znanih dejstev.
Ker pa z gnojem gnojimo izključno samo jeseni, naj bo zdaj o gnoju dovolj.
Kompost
Kompost je zagotovo najboljše gnojilo za vrt, saj so mikroorganizmi v njem že tisti, ki jih imamo tudi na svojem vrtu. Pri gnojenju s kompostom v zemlji ne nastane boj med novimi in starimi, zato zemlja takoj deluje naprej. Zato lahko s kompostom gnojimo tako jeseni kakor spomladi.
Kompost veliko pripomore tudi k rahljanju težke zemlje in boljšemu zadrževanju vode lažje zemlje.
Vendar je treba vedeti, da kompostni kup na vrtu ni smetišče za organske ostanke. Organska masa v kompostu mora razpadati, ne gniti. To pa pomeni, da mora biti masa zračna, ne smemo previsoko nalagati, posamezne plasti, ki jih nalagamo na kup, ne smejo biti predebele. Kapusnicam, plo-dovkam, sladki koruzi, krompirju, blitvi, rdeči pesi ga damo 10-12 l/ m2. Ostalim korenovkam, endiviji, radiču, solati, poru ga damo 5-8 l/m2 in ostalim vrtninam 1-4 l/m2. Mlademu sadnemu drevju ga lahko damo 5-7 l/m2, starejšemu in zelenici pa 3-5 l/m2. Tudi cvetlične grede in zelišča lahko gnojimo s kompostom, uporabimo ga 3-5 l/m2. Seveda je treba vedeti, da kompost ni enak kompostu, na primer kompostiran hlevski gnoj ima veliko višjo vsebnost hranil, zato ga damo vsaj polovico manj.
Tudi kompost zadelamo, pomešamo z vrtno zemljo v območje korenin vrtnin. Gnojimo pa lahko tako spomladi kakor v jeseni. Koreninski sistem trajnic, zelišč in okrasnih rastlin že v jeseni zavarujemo z njim pred zimo, spomladi pa ga vkopljemo v zgornjo plast zemlje.
Kupljena organska
gnojila
So nadomestilo gnojenju z gnojem ali kompostom. Njihova prednost je predvsem lažja uporaba, doziranje in odsotnost plevelne-ga semena. Vendar dajejo hranila rastlinam samo eno leto. Obenem vsebujejo premalo trajnih organskih ostankov, da bi zemljo tudi rahljala, zadrževala vodo in hranila. Zato svetujem, da uporabo kupljenih organskih gnojil redno kombiniramo tudi z rastlinami za zeleno gnojenje ali kompostom. Uporabljamo jih natančno po navodilih, saj so navodila pri nekaterih že zelo visoka. Sama bi na vrtovih uporabljala nekoliko manjšo količino, kot je priporočena.
Vsekakor pa količina na vrečki zadošča za gnojenje skozi celo leto in ni treba naslednji vrtnini ponovno gnojiti. Ravno obratno, jaz bi nekaterim vrtninam, kot so čebulnice, gnojila manj.
Z njimi gnojimo tako spomladi kakor v jeseni. Osebno se mi zdi boljša spomladanska uporaba. Če je izvedljivo, pripravimo gredico 14 dni pred sajenjem, setvijo in pognojimo z izbranim kupljenim organskim gnojilom.
Organskih gnojil je torej dovolj in vsak lahko najde sebi primerno. Zato je uporaba lahko topnih, mineralnih gnojil na vrtu povsem nepotrebna, razen v izjemnih primerih. Poleg pravilne izbire gnojila pa je treba paziti še, da gnojil ne uporabimo preveč. To je ena izmed najpogostejših napak na vrtu, ki pa vodi pogosto v slabo zdravstveno stanje posevkov, večjo žejo, torej večje težave v suši in vročini. Le redko kdaj pa je pridelek zaradi pretiravanja višji.
Miša Pušenjak
Domača mazila počasi izginjajo, z njimi pa tudi nekateri zelo učinkoviti recepti. Mazila so bila nekoč splošno razširjena. Uporabljali so jih za celjenje ran, zoper glavobole, nepogrešljiva so bila v času prehladnih obolenj in še bi lahko naštevali.
Danes, ob razvoju farmacije, le redko posežemo po njih, kljub njihovemu učinkovitemu delovanju. Težave in tegobe po navadi zdravimo kar s tabletami. Če se bomo obrnili po pomoč k starim staršem, pa jo bomo pogosto našli v doma izdelanih mazilih in tinkturah. Ne pozabimo nanje. Domača mazila so enako ali celo bolj učinkovita kot trgovinska, zato ne odlašajte z njihovo pripravo.
Arnikin cvet
Mazila in tinkture iz arnike so na splošno znani kot pomoč proti revmi. Arnika ima podobne zdravilne učinke kot ognjič in kamilica, a je veliko močnejša. Zato je praviloma le za zunanjo uporabo. Za pripravo potrebujemo 50 g posušenih cvetov arnike in 1000 mililitrov žganja. Posušene cvetove natrgamo in damo v temne steklenice ter prelijemo z močnim alkoholnim žganjem. Pustimo stati tri tedne; postavljanje na sonce ni potrebno. Nato precedimo in shranimo na temno mesto. Namažemo po potrebi do petkrat na dan.
Mazilo zoper utrujenost
i
Foto: pexels.com
Mazilo uporabljamo zunanje in lokalno na predelu ledvic ali za masažo. Če mazilo uporabljate za masažo, ga lahko pustite delovati čez noč. Sestavine: 20 g kakavovega masla, 10 g mandljevega olja, 20 g olja mareličnih koščic, 10 kapljic eteričnega olja bora, 8 kapljic eteričnega olja čajevca, 4 kapljice eteričnega olja pomaranče in 2 kapljici eteričnega olja evkalipta. V vodni kopeli stopimo kakavovo maslo, dodamo mandljevo olje in olje mareličnih koščic ter premešamo. Nato mešanici dodamo eterična olja. Še enkrat dobro premešamo, ohladimo in shranimo. Z mazanjem na predelu ledvic preženemo utrujenost.
Mazilo iz gline
Uporabljamo ga za celjenje, pri raznih vnetjih in gnojnih ranah. Primerno je tudi za drevesa po obrezovanju. Za pripravo potrebujemo: 10 g čebeljega voska, 20 g zelene gline, 35 g oljnega izvlečka ognjiča in 30 kapljic eteričnega olja sivke. V vodni kopeli stopimo vosek. Segrejemo oljni izvleček ognjiča in primešamo glino. Pazimo, da ne nastajajo grudice. H gladki ohlajeni pasti prilijemo mlačen čebelji vosek in primešamo eterično olje. Nato prelijemo v posodice in shranimo na temno mesto.
Še nasvet
Olje izbiramo glede na namen uporabe. Če bomo pripravili mazilo za sklepe, lahko uporabimo olje šentjanževke. A pazite, saj deluje fototoksično. Če pripravljate mazilo za ustnice, uporabite olje prijetnega okusa (sončnično, mandljevo, lešnikovo). Domača mazila so enako ali celo bolj učinkovita kot trgovinska, zato ne odlašajte z njihovo pripravo. Mazilo iz sivke: h glinenemu mazilu primešajte sivko, ki bo kožo pomirila in poskrbela za antiseptično delovanje. Pri pripravi mazil uporabljajte le preverjene sestavine.
Z. Franc
Za lažje dihanje
Mazilo uporabljamo zgolj lokalno, lahko tudi preventivno ali v času prehladov. Priporočamo ga tudi pri pojavu bronhiolitisov in astme. Potrebujemo: 5 g čebeljega voska ali živalske maščobe (nesoljene), 20 kapljic eteričnega timijanovega olja, 15 kapljic eteričnega olja čajevca, 5-8 kapljic eteričnega evkaliptusovega olja, 5 kapljic eteričnega olja borovca in 5 kapljic eteričnega olja smreke. Čebelji vosek raztopimo v vodni kopeli. Primešamo eterična olja in med stalnim mešanjem počasi ohlajamo. Ohlajeno prelijemo v posodice. Mazilo vtiramo v kožo med lopaticama in na predelu prsnice. Svetujemo, da na mesto položite topel obkladek. Najboljše bo, da se namažete vsaj dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer pred spanjem.
Foto: MP
Foto: MP
18 Štajerski
Na sceni
torek • 28. februarja 2023
Skrinja domačih viž - Ansambel Začetek
Obetavni začetki ansambla Začetek
Ansambel Začetek je eden najmlajših slovenskih naro-dno-zabavnih ansamblov. Na narodno-zabavni sceni so tri leta, prihajajo pa z Dolenjske. Člani so: Kristjan Krevs (bariton, kitara), Žan Pirh (harmonika), Blaž Hočevar (bas kitara) in pevka Živa Hočevar.
Ustanovil ga je harmonikar Žan, ki je v 7. razredu OŠ zbral prvotno ekipo, ki so jo sestavljali: Žan, Blaž in kitarist Mitja, ki pa jih je zapustil po dveh letih skupnega igranja. „Ime Začetek smo izbrali, ker opisuje vse začetke v življenju: ansambel je bil nov začetek, menjava člana je bila nov začetek, nato pa tudi prehod iz osnovne v srednjo šolo. Ker smo tudi sami začeli praktično iz nič, se počasi dvignili ter ob vseh začetkih učili, da bomo še boljši, smo ansambel Začetek," so povedali mladi člani dolenjskega narodno-zabavnega ansambla.
Glasba jim pomeni zelo veliko, pri vseh članih je bila najprej le hobi, nato pa so svoje talente združili v nekaj več. Ob prepe-
vanju in igranju na odru zelo uživajo, se sprostijo, vsak nastop posebej je prav posebno zadovoljstvo, saj se zavedajo, da jim je končno uspelo uresničiti to, kar so si že od nekdaj želeli, da se skozi glasbo izražajo tako, kot se z besedami ne bi nikoli mogli, poudarjajo.
Ne zgledujejo se samo po enem ansamblu, njihov repertoar je zelo raznolik. Igrajo skladbe Franceta Miheliča, Lojzeta Slaka, Avsenika, veliko pesmi pa je tudi od novodobnih narodno-za-bavnih ansamblov, preigravajo pa tudi zabavne ritme. Doslej so izdali eno avtorsko pesem z naslovom Bilo je nepozabno, za katero je glasbo ustvaril njihov harmonikar Žan, besedilo pa je napisal Matej Kocjančič. Z drugo avtorsko polko z naslovom Ti sploh veš pa so se predstavili na 16. novoletnem festivalu naro-dno-zabavne glasbe v Dolenjskih Toplicah. Ustvarila sta jo Marjan Turk in Matej Kocjančič. „Naša izkušnja je bila nepozabna, imeli smo se odlično. Zagotovo bomo
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Začetek
še nastopili na katerem od slovenskih festivalov narodno-za-bavne glasbe," so po tej nadvse pozitivni festivalski izkušnji po-
vedali člani mladega ansambla Začetek.
Igrajo ob različnih priložnostih, veseli so vsakega povabila
posebej. Nastopili so tudi že na več cvičkarijah, bili predansam-bel Avsenikov in ansambla Dolenjskih 5 na gasilskih veselicah.
Te izkušnje jim največ pomenijo, so spodbuda za naprej, da na odru dajo vse od sebe. Zavedajo se, da je samo kakovost tista, ki vodi do uspeha in do novih poslušalcev.
V letu 2023 si želijo čim več nastopov, na odru preživeti čim več nepozabnih noči, se udeležiti katerega od festivalov narodno--zabavne glasbe ter predvsem uživati na odru in skupaj z vsemi ljubitelji narodno-zabavne glasbe. Skrinjo slovenskih narodno--zabavnih viž pa že v kratkem obogatiti še s kakšno lastno avtorsko skladbo.
„Kljub temu da smo mlajša štiričlanska narodno-zabavna zasedba, v sebi skrivamo veliko energije in potenciala, zato komaj čakamo, da se predstavimo čim več ljudem. Kakor sami pravimo: če je lahko, se ne splača, saj po katerikoli poti bomo šli, ravno tiste težke bodo pustile največ nauka. Točno to je tudi naš cilj," so pogovor sklenili Blaž, Kristjan, Žan in Živa.
MG
Markovci • Humanitarke se srečujejo z zelo težkimi in bolečimi zgodbami
Ljudje so veseli vsakega kosa kruha in litra mleka
Stiske ljudi se tudi v občini Markovci povečujejo. Tako opažajo humanitarke Občinske organizacije Rdečega križa (RK) in župnijske Karitas. Ob pripovedovanju njihovih zgodb se marsikomu orosi oko. Skoraj neverjetno se zdi, da v tako lepo urejenih vaseh živijo tudi ljudje, ki nimajo niti za kruh. Take družine in posamezniki skušajo svoje težave čim bolj zakriti, držijo pa se bolj zase.
Po besedah Marije Prelog, podpredsednice Občinske organizacije RK Markovci in članice župnijske Karitas, so v lanskih akcijah razdelili za okoli 300 ljudi prehrane v rinfuzi, potreb pa je bilo še veliko več. To gre za moko, testenine, olje, riž, konzerviran fižol in pelate ter mleko. Po slednjem je tudi največ povpraševanja. Ob koncu leta prejmejo še nekaj prehranskih paketov, ki jih razdelijo med pomoči potrebne. »Me zelo dobro poznamo svoje okolje in vemo, kdo je tisti, ki res potrebuje hrano. Nekateri se je
sprva otepajo, nato pa jo vendarle hvaležno vzamejo. Tem družinam je vsak evro dragocen, in če manj denarja namenijo za prehrano, jim na drugi strani ostane kaj več za poplačilo položnic,« je povedala Prelogova. Včasih bi si želele, da ne bi vedno razdeljevali enakih izdelkov, ljudje bi recimo želeli tudi sladkor, vendar na vse to nimajo prav nobenega vpliva. So pa sprejele odločitev, da bodo poskušale v domačem kraju prepoznavati stiske ljudi in jih vsaj nekoliko omiliti. »Prav gotovo so v vsaki vasi ljudje,
ki potrebujejo pomoč. Naloga nas, humanitarnih delavcev, je, da jih poiščemo, pristopimo do njih in jim ponudimo pomoč. Prav vsi rade volje vzamejo ponujeno roko. Včasih se je treba postaviti v njihovo kožo in jih poskušati razumeti. Še posebej hudo je tam, kjer so družine z več otroki in zelo nizkimi prihodki,« je povedala Terezija Horvat, članica Občinske organizacije RK in župnijske Karitas Markovci. V okviru slednje so pred dobrim mesecem dni začele tudi razvažati hrano, ki je tik pred iztekom roka. Enkrat na teden
se ena izmed prostovoljk odpravi po izdelke v ptujski Lidl, naslednji dan pa jih druga razvozi oz. razdeli pomoči potrebnim. Vsi so zelo veseli prav vsakega izdelka, od zelenjave, sadja do pekovskih izdelkov. Kar je možno, dajo v zamrzovalnik, iz kruha pa si pripravijo drobtine ali ga porabijo kako drugače.
»Ko nimaš za kruh in ne
• I »V	V • I	I
vidiš vec izhoda«
Trenutno pomagajo mamici samohranilki z eno hčerko, ki zaradi bolezni ne more delati. »Ta še ne 40 let stara ženska je trenutno odvisna od socialne službe in pomoči drugih. Njeni mesečni prihodki ne zadoščajo niti za plačilo vseh položnic. K nam je prišla z besedami, da je brez denarja in ne ve, kako
naprej,« je pojasnila Horvatova in dodala, da so se takoj odzvali njenemu klicu na pomoč. Pomagajo ji s prehrano, pa tudi raznimi drugimi donacijami. Tudi občina je vedno pripravljena pomagati svojim občanom v stiski. V eni izmed zadnjih dobrodelnih akcij sta župan Milan Gabrovec in eden izmed svetnikov slabo uro stregla pijačo v okviru markovskega fašenka. Skupno se je zbralo 300 evrov, ki so jih predali eni izmed socialno ogroženih družin. Še posebej so veseli zgodb s srečnimi konci, ko ljudje najdejo zaposlitev, zmorejo skrbeti zase in si uredijo dom. Je pa tudi res, da se vedno in povsod ne da pomagati,« je povedala Horvatova, ki že več kot 30 let predano skrbi za druge: »Enostavno ne morem pogledati vstran, kljub temu da so vse te zgodbe zelo težke in boleče.« Pre-logova ob tem spomni na zgodbo mamice, ki se je eno sobotno popoldne pripeljala k njej domov na dvorišče in ji rekla: »Ker nimam denarja za kruh, bom šla kar takoj v kanal.« Prelogova jo je takoj
pomirila, ji podarila nekaj svojega denarja in nato so skupaj začeli reševati njene težave. Danes ima na srečo zaposlitev, otroci pa so že nekoliko zrasli.
Človeku v stiski je treba pomagati
Želja obeh sogovornic je, da bi ljudje imeli odprte oči in dušo. »Če vidiš človeka, ki potrebuje pomoč, prav nič ne oklevaj ali sprašuj, ampak samo stopi do njega in mu ponudi besedo. Zelo veseli bomo, da se ljudje obrnejo tudi na nas, zato smo tu. Nikoli namreč ne moremo vedeti, kdaj se lahko tudi sami znajdemo v stiski.« Prostovoljci dobrodelnih ustanov namreč ne morejo vedeti, kaj se dogaja v posameznih vaseh, kaj šele za štirimi stenami. Med pomoči potrebnimi je tudi veliko starostnikov, ki po besedah sogovornic najbolj potrebujejo osebni stik in pogovor. »Najhuje je, ko si pozabljen na stara leta,« je še dodala Terezija.
Estera Korošec
GLASUJEM ZA KANDIDATA:
□	Marjan Skok
□	Ignac Habjanič
□	Zdenka Golub
Ime in priimek:.
Naslov:.

Glasovnice sprejemamo vključno do 20. 3. 2023 na naslov:
Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«.
Marija Prelog, podpredsednica Občinske organizacije RK Markovci, in Članica Terezija Horvat
Foto: EK
petek • 24. februarja 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Ptuj • Zlata poroka Šilakovih
50 skupnih zlatih let
V družinskem krogu sta praznovala Silva in Janez Šilak.
Foto: VH
Janez, rojen leta 1948 v vasi Svetinci pri Ptuju, je delal 22 let v Avstriji kot zidar. Žena Silva, rojena leta 1948 v vasi Lovrečan na Hrvaškem, je bila zaposlena v tovarni Labod Delta na Ptuju kot čistilka. Janeza večina ljudi pozna kot dobrega, marljivega soseda, ki rad vsakemu pomaga, pri vsakem težkem opravilu. Silva pa še kar naprej najraje preživlja čas z urejanjem in gojenjem zelenjave in različnih rož, ki jih ni nikoli preveč. Da to res zna, dokazuje tudi priznanje Mestne občine Ptuj za najlepše urejeno okolico. Janez in Silva sta si zgradila hišo na Ptuju, ki je kar hitro zaživela, saj so se jima rodile tri hčere. V petdesetih letih skupnega življenja se je njun rod povečal za pet vnukov in pet pravnukov. Zlato poroko sta praznovala v ožjem družinskem krogu že oktobra lani, čeprav sta se pred petdesetimi leti poročila konec septembra (23. 9.). Odločila sta se samo za cerkveni obred v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju, praznovanje pa so vsi skupaj nadaljevali v Gostišču Muršič. Vanesa H.
Ormož • Ocenjevanje fašenskih dobrot
Odlična kakovost in videz
Na drugem tekmovanju fašenskih dobrot Destinaaje Jeruzalem Slovenija so ocenili 16 pustnih dobrot, skorajda vsi so bili nagrajeni z zlatim priznanjem.
Foto: Hinka Hržič
Dan pred pustnim torkom je na Ormoškem že v zgodnjih jutranjih urah po nekaterih hišah zadišalo po sveže ocvrtih krofih in drugih fašenskih dobrotah. Na drugo letošnje ocenjevanje, ki sta ga organizirala društvo ormoških kmečkih žena in ormoška enota KCZS v sodelovanju z občinskim zavodom za turizem, kulturo in šport, je letos prispelo 16 pustnih dobrot. Prevladovali so kakopak krofi (9), v ocenjevanje pa so prinesli tudi kvašene in krhke flancate. »Glede na to, da smo ocenjevanje organizirali šele drugo leto zapored, smo zadovoljni z odzivom. Pohvaliti pa je treba tudi kakovost, kajti izdelki so bili zelo okusni in dobrega videza. Večina jih je tako bila ocenjena z zlatim priznanjem, razen dva, ki sta prejela srebrno priznanje. Nekateri krofi so dosegli celo vseh 20 možnih točk, gospodinje pa so pri flancatih pokazale tudi inovativnost -dva vzorca sta izstopala po obliki,« je dejala predsednica Društva kmečkih žena Ormož Martina Marinič Prejac in dodala, da so pustne dobrote prinašale tudi gospodinje iz sosednjih dveh občin, Sv. Tomaža in Središča.
Prinesti je bilo treba več vzorcev posameznega izdelka brez nadeva in sladkornega posipa, prav vse pa so nato podarili uporabnikom VDC Sožitje Ormož. Pri ocenjevanju so upoštevali videz, okus in barvo izdelkov. »Ta dogodek želimo nadaljevati tudi v prihodnje, da v Ormožu ne bomo ocenjevali samo martinovih dobrot in potic. Tudi pust in pustne dobrote imajo tukaj bogato tradicijo in prav je, da jo negujemo.« MH
Slovenija • Delo od doma
Le še petina zaposlenih
Delež tistih, ki so lani največ zaradi epidemije delali v domačih pisarnah, je bil največji v prvih treh mesecih leta.
Takrat je namreč po podatkih slovenskega statističnega urada od doma pogosto ali vsaj občasno delalo več kot 22 odstotkov zaposlenih, v naslednjih mesecih pa je nato ta delež, skladno z ukinjanjem ukrepov za zajezitev covida-19, upadel, saj je vsaj občasno iz domačih naslanjačev službovalo 17,4 odstotka delavcev. Med njimi je bilo več žensk kot moških, delo od doma pa je bilo tudi bolj razširjeno med visoko izobraženimi delavci, zaposlenimi v storitvenih dejavnostih. Razumljivo je, da med njimi ni bilo fizičnih delavcev, saj njihovega dela praviloma ni mogoče opravljati izven delovnega mesta. SD
Slovenija, Ptuj • Pogovor s hipnoterapevtko Aleksandro Čeh
Mnogi imajo o hipnozi napačno predstavo
V današnjem hitrem, neusmiljenem tempu življenja je še kako pomembno, da se znamo umiriti in ustaviti. Eden izmed načinov umirjanja uma in duha, kije v svetu zelo uveljavljen, je hipnoza. Na pot hipnoterapije seje lansko leto podala Ptujčanka Aleksandra Čeh. Po stournem tečaju in opravljenem izpitu je pridobila naziv praktik hipnoze. Pot do tja pa je tudi njej osebno izjemno veliko pomagala do drugačnega življenja.
Foto: arhiv
Kaj je hipnoza?
Čehova se zaveda predsodkov in dejstva, da imajo številni napačno predstavo glede hipnoze. Opaža, daje prisotna predvsem bojazen mnogih, da ne bodo imeli kontrole nad sabo: »Ampak ni tako. Torej, kaj je hipnoza oz. hipnoterapija? Hi-pnoterapija je učinkovita in v rešitev usmerjena terapija, ki se izvaja s pomočjo hipnoze. Hipnoza je najbolj naravno stanje naših misli in je varna. V bistvu gre za fokusirano zavest. Gre za globoko sprostitev, s pozornostjo, usmerjeno navznoter, ob ustreznih navodilih hipnoterapevta, sugestije pa naj bi pomagale narediti pozitivne spremembe. »Med procesom hipnoterapije imate popoln nadzor nad seboj in nihče vas ne more prisiliti, da bo počel karkoli, česar nočete početi. Hipno-zaje misel, ki deluje s spreminjanjem stanja zavesti na način, da izključi analitično levo stran možganov in poveča zaznavanje neanalitične desne strani. To je zelo pomembno, saj čustva vedno zmagajo na koncu,« še doda naša sogovornica.
Čehova je magistrica nemščine, na OŠ Markovci dela že od leta 1998, kot zunanja predavateljica pa občasno poučuje še na VSŠ Doba, in sicer strokovno terminologijo v tujem jeziku. Lansko leto so jo študentje izbrali za naj predavateljico. Z željo popestriti pouk nemščine pripravlja z osnovnošolci kratke gledališke uprizoritve in lutkovne igrice. Ker je vedoželjna, obiskuje različna izobraževanja v tujini, na enem izmed seminarjev je spoznala osnove nevrolingvi-stičnega programiranja. S pomočjo pridobljenega znanja izvaja tehnike, ki učencem pomagajo, da bolje spoznavajo sebe, svoje kvalitete, močne strani, se slišijo in postajajo samozavestnejši. Čehova je tudi zaprisežena športnica, v Centru aerobike že vrsto let izvaja pilates. Kljub polnemu in aktivnemu življenju pa je lansko leto začutila potrebo po spremembah: »Poletje je bilo zame prelomno obdobje. Vse se je nakopičilo in enostavno je bilo vsega preveč. Padla sem v depresijo. Vedela sem, da se moram čimprej pobrati, ker imam še dva mladoletna otroka. Bila sem utrujena in brez energije. Takrat sem na Facebooku videla oglas izobraževanja hipnoterapije Mindology Institute pri Ireni Kahne. Takoj sem začutila, da bi to bilo zame.« Kot pravi, se je učila od najboljše možne mentorice, pri kateri je zaključila stourno izobraževanje hipnoze in opravila izpit po standardih ABH ter pridobila naziv praktik hipnoze. To izkušnjo opisuje kot čudovito potovanje odkrivanja hipnoze, tehnik, indukcij, transformacij, pozitivnih sugestij, odkrivanje čudovitih izjemnih ljudi, odkrivanje sebe.
Pot do sprememb skozi samega sebe ...
»Spoznala sem, da se v bistvu nisem posvečala sebi dovolj, nisem se imela rada, ne spoštovala. Če bi kdo takrat vprašal, ali se cenim in ali se imam rada, bi odgovorila 'seveda se imam'. Ampak v bistvu to ni bilo res. Moje življenje se je izboljšalo. Sedaj se znam umiriti in ustaviti. Vsak večer se vprašam, kaj dobrega se mi je danes zgodilo. Zahvalim se za ta dan. Resnično postajam vsak dan bolj hvaležna. In vsako jutro se vprašam, kako me lahko danes dan preseneti na najbolj pozitiven način. V konfliktnih situacijah sem bolj potrpežljiva in ohranim trezno glavo, kar pripomore h konstruktivnemu pogovoru,« o spremembah, do katerih je prišla s pomočjo znanja o hipnozi, pravi Čehova. Posebej zadovoljna je, da je navdušenje prenesla tudi na sodelavce, prijatelje in znance. Od konca lanskega leta dela kot praktik hipnoze in pomaga tudi drugim na poti do sprememb. Prejela je veliko pozitivnih povratnih sporočil, kar jo izjemno veseli, zato želi v prihodnje pomagati širši množici ljudi.
Prepričana je, da je hipnoza primerna za vse, ki želijo izboljšati
Aleksandra Čeh
svoje življenje, razrešiti probleme. Pomagala naj bi pri hujšanju, odvajanju od kajenja, odpravi tesnobe, spreminjanju odnosa do sebe in drugih ...
Kako poteka hipnoza in kje to počne?
Čehova hipnoterapijo izvaja doma. Interesenti najprej izpolnijo vprašalnik, na podlagi odgovorov pa se lahko pripravi na prvo srečanje. Priporoča vsaj štiri srečanja, enkrat tedensko. »Ko spoznam, s katero težavo se sooča oseba, izberem določeno tehniko. Seansa traja približno 60 minut. Najprej osebo preizkusim s testi sugesti-bilnosti, da vidim, kako je odprta do celotne zadeve. Sledi popolna sproščenost telesa in uma, pa izbrana tehnika za določeno »težavo«. Čisto na koncu pa se doda osebna transformacija (pozitivne sugestije). Po prvem srečanju pripravim tudi personaliziran posne-
tek, ki ga oseba posluša vsak dan vsaj 21 dni,« potek terapije predstavlja Čehova.
Cene hipnoterapij se gibljejo med 60 in 75 evri, celoten paket več srečanj pa je ugodnejši.
In kaj odgovarja skeptikom: »Ljudje niso vsi za vse. Vsak naj si sam poišče svojo pot. Vse se zgodi ob svojem času in vse potrebuje svoj čas.«
Dženana Kmetec
160 STRANI KRIŽANK MZA POMLADNE DNI
V TfT? AT .TFSTVTT KPT7 AMTc
TgahkaT M SjgJj
mmmi wml¡
iïSAiU^îl MEDIR 24
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 28. februarja 2023
Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije
Plastika
Še vedno sva se z Jernejem nahajala na rodovitnem območju Malezije, imenovanem Cameron Highlands. Tu sva se osredotočila predvsem na podeželsko vzdušje in kmetijstvo, križa-rila pa sva predvsem med kraji Ringlet, Tanah Rata in Brinchang - kot da bi kolovratil med Ptujem, Mariborom in Slovensko Bistrico, le da malo višje nad morjem.
Ker je bilo prometa veliko, se sploh nisva več ukvarjala z javnim prevozom in sva razdalje premagovala kar na štop. Nekih obrazov iz Evrope nisva zaznala nikjer, zato so nama ljudje kar pridno ustavljali in se spraševali, kaj sta to za ena izgubljenca. Na ta način sva lahko opazovala tudi nenaseljena območja in se vedno znova zgražala nad tem, koliko plastike leži naokrog. V samem središču kraja si še lahko našel kakšen koš za smeti, zunaj ob cesti pa je bilo tudi za azijske razmere videti grozno. Ne samo plastenke, ampak cele plahte polivinila od rastlinjakov, pokrivnih cerad za stojnice in različnih posod ... Vse to je odraz potrošniškega sistema, ki nam vse stvari ponuja zapakirane v številne folije in nerazgradljive embalaže. Pa daleč od tega, da bi bil zagrizen naravovarstvenik, ampak človek se na teh potovanjih večkrat vpraša, kakšen učinek ima strogo sortiranje in ločeno odstranjevanje odpadkov v nekaj drža-
Foto: Dani Zorko
Utrinek, ki nakazuje na akutno onesnaževanje narave.
Foto: Dani Zorko
Jernej vneto piše naročilo za palačinke.
vah Evrope, če to v globalnem svetu ne funkcionira in po morju priplava plastenka iz npr. Indije v Piranski zaliv. S to temo sva si dala opravka kar nekaj časa, ker je bilo res moteče.
Midva sva pridno obiskovala vrtnarije in lokalne pridelovalce, pri čemer sva se jagod oziroma sadja že malo naveličala. Še nikoli nisem tako grobo šokiral svojega
organizma z vitamini kot tokrat v Maleziji, saj je bilo svežega sadja in sadnih napitkov v izobilju. Dan se je prevešal proti večeru, ko sva med vsemi raznolikimi temami prišla tudi do ključne teme - kaj bova jedla za večerjo. Nekaj težkega ne bi, neki sadni napitek bo zagotovo zraven ... In sva se spomnila na palačinke. Nekje na obrobju našega naselja sva nale-
Sam naročiš, sam prineseš.
Življenjski prostor: Nahaja se v južni Kanadi, ZDA (predvsem zahodne države) in Mehiki. Živi od puščav do močvirja in mešanih ter iglastih gozdov.
TROS, SPOR«
ECIJA OJDANIÍ
KROGLA
AVTOR: JANEZ PRESEČNIH
ŽENIM POTEGOM IZPULJENO
PERJE PLOD GRAHA
USPEŠNICA
TIBETANSKO GOVEDO
LISAST
VOL . ..„„ (NAREČNO) LJIVK
OBOTAV-
HELENA LOVŽE
OTOŠKA DRŽAVA V ATLANTIKU
NÄVI HAN KA
Telo Lynxa rufusa je dolgo od 65 do 100 cm, rep pa od 11 do 19 cm. Velikost je pri tej vrsti zelo spremenljiva. Največje osebke najdemo na severu, najmanjše pa v Mehiki. Na uhljih ima manjše čope. Ima tudi značilno 'brado' na licih. Na rdečerjavem kožuhu je vselej nekaj lis, ki so lahko očitne po vsem telesu, ali pa omejene samo na trebuh. Preživi v najrazličnejšem okolju. Drži se v glavnem pri tleh, v nevarnosti pa se zateče na drevo. Je samotarski ponočnjak, pozimi pa lovi tudi čez dan. Pleni manjše sesalce, zlasti kunce, miši in veverice, pa tudi divje kure. Žrtev neslišno zaleze. Ko se ji dovolj približa, se odloči za usoden naskok. Stika tudi za mrhovino.
LEAR, Bill - ameriški letalski dizajner, milijonar, R. E. M. - ameriška rockovska skupina, SARDE - antično kraljevo mesto v Lidiji (Mala Azija)
Foto: Dani Zorko
tela na obetaven napis, ki je vabil v prvo nadstropje. Že na stopnicah sva zavohala, da sva na pravem kraju in sva si suvereno poiskala prostor na balkonu, s pogledom na ulico. Tako sva sedela
kakšnih deset minut in opazovala vrvež - ne samo na ulici, ampak tudi v kavarnici. Ljudje so venomer hodili sem ter tja, vendar nisva vedela, koga naj pocukava za rokav. Aha, ta je kelnar, ta ni, ta bi lahko bil ... Pa gre Jernej nejevoljen do šanka in ga lep čas ni bilo nazaj. Vrnil se je z menijem, listom papirja in veselim smehom. Ugotovil je namreč, da bi morala pri blagajni vzeti listek, nanj napisati naročilo in ga dvigniti pri šanku. Tak sistem je torej: ne samo, da naročiš sam, še postrežeš si sam. Največji hec pa je bil še ta, da sva na listek zapisala še ime ene izmed naših domačih natakaric, s čimer sva celotno osebje malo zmedla, da so sklicali interni bojni posvet, saj niso vedeli, kaj to pomeni. To je bila dolga pot do najinih palačink in na ta račun sva se smejala še nekaj dni.
Foto: Dani Zorko
Natakar štajerskega kova
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
torek • 21. februarja 2023
Za kratek čas
Štajerski	21
Podravje • Iz studia Radia Ptuj
Štajerska budilka znova pred zimskim izzivom
Zimski izzivi, v katerih se na belih strminah pomerijo voditelji Štajerske budilke, imajo že nekajletno tradicijo. V preteklih letih so se fantje pomerili v različnih zimskih disciplinah, tekmovali drug proti drugemu in proti direktorju, letos pa je Tadeja in Daliboija čakala prav posebna naloga.
Že pred začetkom naloge sta se fanta znašla pred zagato, saj sta očitno narobe razumela navodila njunega šefa Domna. „Halo, vidva - dovolj je bilo krofov, čas je za šport," jima je dejal pred izzivom in jutranjika sta to razumela po svoje. Na strmine Mariborskega Pohorja sta prišla povsem nepripravljena, oziroma opremljena za športni dvoboj v dvorani. A Domen je zanju pripravil posebno nalogo - medtem ko so zimski izzivi pretekla leta potekali na smučeh, sta fanta letos dobila sanke. Po preoblačenju, ko sta končno nadela zimsko opremo in se spustila po strmini, pa je bilo pravilo samo eno: ravno in gas!
Kdo se bo na koncu veselil, še ni znano, saj Zimski izziv prinaša tudi lepe nagrade poslušalcem
Sedanji voditelji Štajerske budilke: Tadej Gerečnik, Domen Hren in Dalibor Bedenik
Foto: Arhiv Radia Ptuj
Radia Ptuj. Na Facebook profilu radia je objavljen videoposne-tek sankaškega dvoboja, ki pa ne razkrije zmagovalca. Vsi, ki bodo do 6. marca zjutraj delili in všečkali objavo, v komentar pa zapisali, kdo je po njihovem mnenju zmagovalec dvoboja, se bodo namreč potegovali za lepe nagrade. Podelili bomo dve družinski vstopnici za obisk Elanovega smučarskega muzeja v Begunjah na Gorenjskem ter nov par Elanovih smuči. Te bodo prilagojene nagrajenki ali nagrajencu glede na spol, višino in smučarsko znanje. Žrebanje bo potekalo 6. marca, do takrat pa torej lahko še stavite, kdo bo zmagovalec Zimskega izziva 2023.
Zimski izziv sta podprla Elan in Vzajemna.
ns
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
4	2	8		9			6	
		3			8	9	2	
	1							
3				6	2			
2	4						8	6
			8	7				3
							7	
	7	4	9			6		
	5			1		4	3	2
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©	€€€	QQQ
Bik	¥¥¥		€€	Q
Dvojcka	¥¥	©©©	€	QQQ
Rak	¥	©©	€€€	Q
Lev	¥¥	©©©	€	QQ
Devica	¥¥¥	©©	€€€	QQQ
Tehtnica	¥¥	©©©	€€	Q
Škorpijon	¥¥¥		€€	QQ
Strelec	¥¥	©©	€€€	Q
Kozorog	¥¥¥	©©©	€	QQ
Vodnar	¥	©©	€	QQQ
Ribi	¥¥¥	©	€€	QQ
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
(Velja za teden od 28. februarja do 6. marca 2023.) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
		1	5		9		7	
				2	1			
			6					5
1	3		9	5				
		8				2		
				4	8		9	3
3					2			
			1	3				
	8		4		5	9		
Tednikova nagradna razrezanka • Z dodatno nagrado za vse!
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 6. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Viktorija Toplak, Starše.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 14. februarja 2023
Družba Radio-Tednik Ptujskupajz občino Videm in osnovno šolo Videm vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Videm.
Vidimo se v sredo, 1. marca, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Videm.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Občina Videm.
♦ h*BIT M v^
IT rešitve J ^^ ^^^^
SAZAS
D	a
SILKEM	
uiunpen
Štajerski TEDNIK radioPTUI
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
(H
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in sl naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
LETO XXXII-, ST. 21
Ptuj, 7. junija 1979
CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040-im
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Človek si srečo ustvari sam (stran 3) Kakšne mesnice imamo v Ptuju (stran 4) Urejanje območja Potekava (stran 7| Kufturni dnevi (siren 9) OaemdesetiBtnik ia votanom (stran 11}

PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
odprli rcpuN.ll.>
■ooljncn tj ntkiu ii
r-Arcn Ivifjilujr. MiäJt AI.IW	¿„n
- ,w.. M"ln	* - pt<v»
una r« T«m... Ljut-j*«	dur*. pröurit, »«Dom,.,, *
7 L"?4f,tV<'e-	hitafcioD pa «J metli JuSfl.
ti"" ""i3'1"'*" i»id>fti>4	Mdiioon,. Judi Afutt V<tik«q*.
fqpaNKl* lonfrfdvr 2SMS.	Braunol! KS Denan n Miran *
TS* e ^SL^Sf- """Vi	W**<«>lnik wnkajWc
mladimi* ddaw ikjiji jm ItK	mlatjiiw pit
ZSMi. pwdwnüi	.>,»«¡,0 Inoin* ti.
¡SSyiSÜLM:	M,M « * * lote f'. ______
'	Man» Porinil, irse™*,**,
kJTÄ »"SEL	IM«»»"' »W.K- p« |t > V Ukib
i)t M DA M7»	j» hub ifcJa|J t „ "
iMiri iDoial K All I rani	t,x'
jr gnmll br^ntou	— O — ft — A — V — O. rtri««.,
FOTOtM.Oimn
i™Mv«U «Imww.u	Ii."Ji. Movu 4M* km, RnJica,
I os Ihrnna Aup	l iubljana - HtJifnd, Ktffijt,
«e M OA Sii pod	Scn:|u,. Kadlji m
l!dBt> otfli	Snnto Ouknni jwufram deta u
iiint mi »tneidl	uj» '«mi nfgfid*^ -«jf»}-
RJ iUtii.riču m r>.-	i*<j mlji 1. MiH MOD m. 13
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
u Idtrtiiji prek >5.	_______
prek SCO Ptufi Jan kianp» D<mti h> Innreren: m fripidirii iht htif>i nj-mc.i
nw 1'oIk. vrhdah rjumrnüuitr nma l"tuLi ' ' " na».« HO II t P» ® T P**t* le di uNfnnn


>4ckU jilnta piHu sink
w (Ttpd^jt JAMI I J.
S SEJE KHMrTEJi 0K ZKS PTUJ
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!

----- " krilsOo
Clan.is r.K ,n..\ril JcIri-iiJiij n.
P-HIjII -»,. -—■---—' -
iofflihji M
•da i UU, r^BiiK... nj imi [hhir.v> CivJimu je idifrta 'V!IU ^fÜöAirt«-« ter infill n*. IV^ Z1'!■ k' ' t4.n,> W^p »Uli rum«ij.jki w . u-n^M, ,„dj|ilud Liinl/ciniprcdCic^Ate, prlhä». ircL hcnrJ )C b«J(. namenjenih ddM^inn dCs-e»:ii ti A^vino f^f » v"tm'upravn>h i^ronlh ¿upw, ~fSVbLc ujlffi
w Jn.if'l tonm PnMdiVrj ^ ukajiko WHMM
ik «l-?ihrJff"t * JCJi?X!!<U lud'	linnuww -
,,	'Ju^Uir, „mc.upijnnih L«iw<„,h «upw,,
^är*1	»GpSoMi, Slrju« Uufhc
».ruti, upeirjJiniki Mi ^JeUaf-i ltu^, VTni ukrau Lo BaaUuiP PJ Ja W nJJjkinfiCjtj teir ut> ^rejvliijpju pr^Vih
K,. ii lilj nj «cji u/pfnu t, k w-if h«uitM9< h ^Lli'pia dilej
iu ijunrjj n jvwduw & 0 na lern
Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
torek • 21. februarja 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
TOREK 28. februar
7:30 Glasbena »srnica (slo.) 8:05 Portal
8:50 70 iet dr. Ljudevrta Pivka 9:40 Športnik leta 2022 9:55 Animirana pripovedka 10:00 Tele M
10:35 Cista umetnost - februar 10:55 Pogled nazaj 11:30 Glasba za vse 12:00 Ptujska kronika 12:25 Mednarodna pustna povorka 14:55 Tele M 15:25 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Romunski tednik 19:30 Cista umetnost-februar 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:15 Pogled nazaj 21:50 Dok. film o dr. Ljudevitu Pivku 22:00 Ptujska kronika 22:25 Iz dežele ob Muri 41. oddaja 23:25 Dober večer 00:40 Videostrani ČETRTEK 2, marec 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:05 Portal
8:50 Iz dežele ob Muri 41. oddaja 9:50 Risanka 10:00 Tele M 10:25 Sola zdravja 11:05 Dober večer ¡2:00 Ptujska kronika 12:25 Ciasba za vse 12:55 Pogled nazaj 13:30 Cista umetnost - februar 14:00 Tele M 14:30 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 portal
18:35 Cista umetnost- marec 19:10 Iz dežele ob Muri 42. oddaja 19:30 Dobrote slo. kmetij 2022 19:45 Bogatajev! dnevi 2022 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasbena osmica (tuja) 20:55 Pogled nazaj 21:30 Futsal magazin S09E24 22:00 Ptujska kronika 22:25 Mednarodna pustna povorka 01:25 Videostrani _ _
SREDA 1. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Šola zdravja 9:15 Portal 10:00 Tele M 10:25 Pogled nazaj 11:00 Dober večer 12:00 Ptujska kronika 12:25 Čista umetnost - februar 12:55 Iz dežele ob Muri 41. oddaja 13:55 Glasba za vse 14:25 Tele M 14:55 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 19:00 Pomurski tednik 19:35 Poetovio Cup 2022 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:15 Pogled nazaj 21:50 Mali Prim 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost - februar 22:55 Dober večer 00:05 Videostrani
Ptujska tdcvirija PcTV, T: 031 684 808. info6pe<v.iv, wrtw.pctv.tv f tclcmach	T e ^ g
V MALEM OKIČU prodamo bivalni vikend z vinogradom, cena 120.000 EUR. Tel. 031 761 052.
STORITVE	■	KMETIJSTVO
		
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Sket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Srečko Turk, s. p, Muretinci 44a. Tel.031 733 1 12.
NEPREMIČNINE
KUPIMO vseljivo hišo do 80.000€ ali hišo, potrebno obnove, do 35.000 € z večjim zemljiščem. Tel.041 399 169.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
RAZNO
UGODNO prodam vratna krila iz hrasta in mahagonija. Odlično ohranjena. Cena 15-20 EUR/komad. Tel. 031 771 935.
Vsa toplina tvojega srca in vsa ljubezen ostajata za vedno z nami.
V SPOMIN
26. februarja je minilo 10 let, odkar te ni več med nami, naš dragi
Konrad Kostanjevec
IZ BUKOVCEV 7
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
brez alkohola
Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si	
	V" Marjan Zelenik, Janežovski Vrh 43a, roj. 1951 - umrl 15. februarja 2023; Janez Potočnik, Ptujska Gora 82, roj. 1939 - umrl 16. februarja 2023; Ludvik Kukec, Hum pri Ormožu 44, roj. 1938 - umrl 20. februarja 2023; Hilda Zadravec, roj. Trstenjak, Loperšice 48, roj. 1941 - umrla 20. febraurja 2023; Frančiška Tuš, roj. Belec, Juršinci 34, roj. 1935 - umrla 20. febrauarja 2023; Janez Bedenik, Nadole 13, roj. 1950 - umrl 21. februarja 2023; Marijan Reihss, Pongrce 27a, roj. 1945 - umrl 21. februarja 2023; Albin Marin, Polenci 31, roj. 1943 - umrl 21. februarja 2023; Vinko Glavica, Nova vas pri Ptuju 110, roj. 1950 - umrl 22. februarja 2023.
V ZNAMENJE SOLIDARNOSTI Z VSEMI, KI TRPIJO ZARADI ALKOHOLA. Il 21 2' - 8' 4 2023	
■m
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si
ZASEBNO ŽIVLJENJE PREDSEDNICE
Kdo so ji najbližje in kaj o njej vedo sovaščani
KDO VAM LAŽE ŽE SEDEM LET
Boris Tomašič, slamnati lastnik Janševe televizije?
INTERVJU: MAJA NOVAK, pisateljica
Rupnik naj Prešernovo nagrado kar obdrži
NAPAD UMETNE INTELIGENCE
Je to konec vladavine človeškega uma?
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majdo.segula@radiiHednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
TEDNIK
1 GLASBO DO SRCA
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2k. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
TOREK, 28, februar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Pustna povorka v Majšperku
10:30 Utrip Ormoža
11:30 Zaigraj tamburica 2020
12:40 Starpoint prodajno okno
13:40 Video strani
14: 30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Pustna povorka v Majšperku
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Podobe tistega časa - Stoperce
21:50 Starpoint prodajno okno
23:00 Video strani
SREDA, 01. marec
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Kulturni dan v Skorbi
10:30 2. vaške igre v Prepoljah
12:30 Starpoint prodajno okno
13:30 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
17:00 Seja sveta občine Markovci - v živo
18:00 Mama Juanita - En dan življenja
19:30 Mfc Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Kronika iz občine Hajdina
21:10 Kulturni dan v Skorbi
22:10 Starpoint prodajno okno
23:10 Video strani
PROGRAMSKI rs APOVEDNIK
S P
Qvy
TV program v živo tudi preko spleta: WWW.Siptv.Si
Uredništvo: Dotnava 11 Bd. 2252 DORNAVA: ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 33: 041 618 044: www.siplv.si
ČETRTEK. 02. marec
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Fašenk po Dornavsko
11:20 Starpoint prodajno okno
12:20 Videostrani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
17:45 Zimska opravila na Polenšaku 2023
18:40 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Seja sveta iz občine Dornava
22:40 Starpoint prodajno okno
23:40 Videostrani

w
ZAN0VE NAROČNIKE
KAKO OPTIMIZIRATI OBISK VRTNARIJE?
Pomlad se nezadržno približuje in kmalu bodo tudi vrtnarije svoje police bogato založile s ponudbo rastlin. To je pravi paradiž za strastne vrtičkarje, a pozor: ta tako imenovana šoping mrzlica nam lahko grdo izprazni žepe in nas preseneti s številnimi razočaranji. Da se boste v vrtnarije odpravili dobro pripravljeni in se kasneje ne boste srečevali z obžalovanji, vas v najnovejši izdaji revije Rože & vrt spomnimo na nekaj ključnih pravil, kijih morate upoštevati, preden greste po zelenih nakupih
w/fflf
Revijo Rože & vrt, v kateri najdete še več nasvetov za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja domače zelenjave, za vas pripravljajo najboljši vrtnarski strokovnjaki.

n i^ffi
,.-»>""" «"su-nt, p,- -
i— T—iSTjj" i »'"'—- i ■ i tr(,ll(|>
Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes!
Tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov do 3,5 t na terenu

Dan in datum	Kraj	Lokacija	Od	Do
	MALA VAS	GASILSKI DOM	07:30	08:30
Sobota, 4. marec 2023	PODGORCI	KULTURNI DOM	09:00	10:00
	SAVCI	PRI RIBNIKU	10:30	11:30
	SENČAK PRI JURSINCIH	TURISTIČNO DRUŠTVO GOMILA	12:00	14:30
Ponedeljek, 6. marec 2023	SELCE	GOSTILNA ORNIK	08:00	16:00
	PRVENCI	GASILSKI DOM	07:00	09:00
Torek, 7. marec 2023	STOJNCI	GASILSKI DOM	09:30	11:00
	FORMIN	GASILSKI DOM	11:30	12:30
	MOSKANJCI	GASILSKI DOM	13:00	15:00
	ZAVRČ	TRGOVINA HALOŽANKA	07:00	10:30
Sreda, 8. marec 2023	JANEŽOVCI	GOSTILNA PRI MICI	11:00	13:00
	DESTRNIK	GASILSKI DOM	13:30	16:00
	GEREČJA VAS	GASILSKI DOM	07:00	10:00
Četrtek, 9. marec 2023	ZGORNJA HAJDINA	PREVOZNIŠTVO VOGRINEC	10:30	12:30
	APAČE	GASILSKI DOM	13:00	14:30
	MARKOVCI	POČIVALIŠČE	15:00	16:00
	LOVRENC NA DR. POLJU	IGRIŠČE	07:00	10:00
Petek, 10. marec 2023	HAJDOŠE	GASILSKI DOM	11:00	12:30
	ZG. PRISTAVA	KMETIJA MUZEK	13:00	15:00
Sobota, 11. marec 2023	DOBRINA	KMETIJA KOLAR	07:00	11:00
	PODLEHNIK	LOVSKI DOM	11:30	15:00
Ponedeljek, 13. marec 2023	SELA	KULTURNI DOM	07:00	13:00
	TRŽEC	GASILSKI DOM	13:30	15:30
Torek, 14. marec 2023	TRNOVSKA VAS	VEČNAMENSKA DVORANA	07:00	14:30
	LOČIČ	VAŠKI DOM	15:00	17:00
	PLETERJE	MEDOL	07:00	11:00
Sreda, 15. marec 2023	ROGATEC	PARKIRIŠČE PRI KONJ. KLUBU	12:00	13:30
	VIDEM PRI PTUJU	PARKIRIŠČE PRI POKOPALIŠČU	14:30	16:00
	GRAJENA	IGRIŠČE ŠPORTNO DRUŠTVO	07:00	10:30
Četrtek, 16. marec 2023	DRSTELJA	REŽIJSKI OBRAT	11:30	15:00
	DRAŽENCI	GOSTILNA RAJH	15:30	16:30
Petek, 17. marec 2023	MAJŠPERK	IGRIŠČE	07:00	12:30
	BOLEČKA VAS	IGRIŠČE	13:00	15:00
Sobota, 18. marec 2023	JURŠINCI	IGRIŠČE	07:00	11:00
	POLENŠAK	IGRIŠČE	11:30	15:30
Ponedeljek, 20. marec 2023	VITOMARCI	KULTURNI DOM	07:00	15:00
	CIRKULANE	BAR MARINKA	07:00	10:00
Torek, 21. marec 2023	ZG. LESKOVEC	GASILSKI DOM	10:30	14:30
	MOŠKANJCI	GASILSKI DOM	15:00	16:30
Sreda, 22. marec 2023	DORNAVA	HMELJ DORNAVA	07:00	10:30
	DESENCI	GASILSKI DOM	11:30	13:30
Dan in datum	Kraj	Lokacija	Od	Do
Sreda, 22. marec 2023	HVALETINCI	KMETIJA PUČKO	14:00	15:00
	ŠIKOLE	GOSTILNA KUREŠ	07:00	10:00
Četrtek, 23. marec 2023	LANCOVA VAS	IGRIŠČE	10:30	14:00
	LOVRENC NA DR. POLJU	IGRIŠČE	14:30	16:00
	NOVA VAS PRI MARK.	GASILSKI DOM	08:00	09:00
Petek, 24. marec 2023	ROGATEC	PARKIRIŠČE PRI KONJ. KLUBU	10:00	11:00
	GABRNIK	TRGOVINA HRGA	12:00	14:00
	ŽETALE	ŠOLA	07:00	10:00
Sobota, 25. marec 2023	SP. JABLANE	GASILSKI DOM	10:30	12:00
	CIRKOVCE	IGRIŠČE ŠOLA	12:30	13:30
Ponedeljek, 27. marec 2023	MEZGOVCI OB PESNICI	IGRIŠČE	07:00	08:30
	SP. VELOVLEK	GASILSKI DOM	09:30	15:00
Torek, 28. marec 2023	SESTRŽE	KMETIJA KRIŽANEC	07:00	12:30
	STOPERCE	DOM KRAJANOV	13:00	16:30
	POBREŽJE	VAŠKI DOM	08:00	10:00
Sreda, 29. marec 2023	NADOLE	IGRIŠČE RIM	11:00	13:00
	STAROŠINCE	GASILSKI DOM	13:30	15:30
	OSLUŠEVCI	DOM KRAJANOV	07:00	08:00
Četrtek, 30. marec 2023	BUKOVCI	GASILSKI DOM	08:30	09:30
	DRSTELJA	REŽIJSKI OBRAT	10:00	11:30
	SMOLINCI	TRGOVINA PLOJ	12:30	15:00
Petek, 31. marec 2023	GOČOVA	DEPONIJA	07:00	12:00
	JUROVSKI DOL	PRI POKOPALIŠČU	12:30	15:30
Sobota, 1. april 2023	SVETA ANA	BB BAR	07:00	15:00
Ponedeljek, 3. april 2023	OSEK	GASILSKI DOM	07:00	12:00
	SELCE	GOSTILNA ORNIK	13:00	17:00
	ZAMUŠANI	GASILSKI DOM	07:30	09:00
Torek, 4. april 2023	GRAJENA	IGRIŠČE	10:00	12:00
	VURBERK	KULTURNI DOM	12:30	14:30
	HRASTOVEC	DEPONIJA	07:00	10:00
Sreda, 5. april 2023	ŽITENCE	TRGOVINA SENEKOVIČ	10:30	13:00
	SP. ŽERJAVCI	KEREC	13:30	15:00
Četrtek, 6. april 2023	SENARSKA	KMETIJA DRUŽOVEC	07:00	13:00
	SV. TROJICA	KLOBASA	13:30	15:00
	SENEŠCI	GASILSKI DOM	07:30	08:30
Petek, 7. april 2023	ZAGOJIČI	GASILSKI DOM	09:00	10:30
	GAJEVCI	GASILSKI DOM	11:00	12:30
	BRENGOVA	AVTO ANŽELJ	07:30	12:00
Sobota, 22. april 2023	SV. ANA	BB BAR	07:30	13:00
Petek, 5. maj 2023	FORMIN	GASILSKI DOM	11:00	12:00
	ROGATEC	PARKIRIŠČE PRI KONJ. KLUBU	14:00	16:00
www.avtokrka.si ptujteve@avtokrka.si
AvtoKrka
Točk* vumoiti na valih potih.
Ptuj, Maribor • Odmevno sojenje za trojni umor v Gerečji vasi pri koncu
Višje sodišče zavrnilo pritožbe zoper Drevenška
Višje sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbe v zvezi s prvostopenjsko sodbo Silvu Drevenšku, ki mu nalaga 30 let zaporne kazni. Tožilstvo in pooblaščenec oškodovanih sta v pritožbi zahtevala kazen dosmrtnega zapora, obramba pa na drugi strani znižanje zaporne kazni.
Zavrnitev pritožb vodi v pravnomočnost sodbe, ki jo je v ponovljenem sojenju izrekel senat okrožnega sodišča na Ptuju, na čelu katerega je bila sodnica Katja Ko-larič. Ptujsko sodišče je Drevenšku v prvem sojenju, vodil ga je sodnik Marjan Strelec, naložilo kazen dosmrtnega zapora, kar je bil prvi primer v samostojni Sloveniji. Sodba preizkusa pravnomočnosti na višjem sodišču ni prestala, ugotovili so proceduralno napako. Višje sodišče je primer vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu, ki je
nato Drevenšku izreklo milejšo kazen, 30 let zapora. A tudi na to odločitev so tožilstvo, oškodovanci in obramba vložili pritožbe, ki jih je mariborsko višje sodišče obravnavalo konec januarja in vse zavrnilo. Če bi se primer vrnil v ponovno sojenje, bi se lahko zgodilo, da bi Drevenšek odkorakal na prostost, saj se izteka zakonski rok njegovega pripora.
Tožilstvo je v pritožbi navajalo, da je šlo za načrtovani morilski pohod. „Obtoženi je moril na dveh različnih lokacijah, žrtve silovito
zabadal z nožem, ki ga je s prve prinesel na drugo lokacijo. Fizično je bil precej močnejši od žrtev, napadel jih je nepripravljene, da bi se lahko branili," so težo kaznivega dejanja argumentirali na ptujskem okrožnem državnem tožilstvu.
Drevenškov zagovornik Andrej Kac je prepričan, da ni bila dokaza-
na niti zahrbtnost niti grozovitost, še manj koristoljubje. Prav tako meni, da ni bilo dokazov, da bi obdolženi moril iz maščevanja ali morilske sle.
To pod vprašaj postavlja tudi očitke o umorih, ki naj bi po njegovem dejansko bili uboji.
MZ
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Drevenšek bo za umor nekdanje partnerice in njenih staršev odsedel 30 let.
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
¿5

S?.
CP

m G3


"O .
o J
o
KJB - C?*
C?
,C3
•-OV

O	O ^
Rojstva: Petra Golob, Zagorci 53a, 0 * -Juršinci - deklica Maja; Pia Fabrici, Zgornje Partinje 74a, Jurovski Dol - deklica Lili; Medeja Šori - deklica Jana; Ana Pader - deklica Lucija; Ines Dobaj - deček Gal; Barbara Šiško - deček Sen; Anja Rižnar - deklica Zala; Mojca Lazar - deček Liam; Armina Gluhic - deklica Dalila; Lea Cafuta -deklica Hanna; Maja Šela - deklica Hanna; Lucija Kostanjevec - deček Tilen; Doroteja Fajfar - deček Sky; Sergeja Janžekovič - deček Leo; Tajana Babič - deček Tjaš. Poroka - Ptuj: Miljan Bicanin in Tamara Perger,
Kicar50.	^
C?j
»¡s-
'-C3
-ftCs o
C?
o J
o?
C
C
O

£2


..o
_
Če breskve pred Gregorjem (12. 3.) cveto, trije eno pojedo.
Danes bo povečini oblačno, ponekod v zahodni in severni Sloveniji se bodo oblaki občasno trgali. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, ki se bo zvečer spet krepila. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, na Goriškem in ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem do 10 °C. V sredo bo na zahodu in severu sprva delno jasno, drugod bo oblačno.
3-dnevna napoved za Podravje
Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: severovzhodni
Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: severni
Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: severni
Foto: MZ
Vir: ARSO