Gradimo svoj dom Prav vsem je še dobro v spominu, kakšni smo izšli iz domovinske vojne. Na vsakem koraku razvaline, požgani domovi, razdejane tovarne, uničena polja. Uničene so bile naše zaloge, obrabljena ali odvzeta naša osebna imovina. Lahko bi rekli: ostali smo v osvobojeni domovini goH in bosi pred razdejanim domom. Poprijeti smo za delo. Popravili domove, uredili tovarne in ustvarjali boljše življenjske pogoje. In ne samo to. Pripravili smo tudi boljši življenjski standard ljudem, ki niso nikdar in nikoli v kapitalistični Jugoslaviji poznali življenja, vrednega delovnega človeka. Potrebe so bile velike, zahteve ogromne. Da bi vse to lahko izvršili in izpolnili obljube, je morala naša ljudska oblast razpisati ljudsko posojilo. Mnogi so tarnali in jadikovali za denarjem, ki so ga imeli po blazinah in nogavicah. Mnogi so jadikovali, da bo zopet vojna in zato rahi in potrebuje država denar. Prav nič čudnega ni bilo tako jadikovanje. Navajeni smo bili takega izsiljevanja od strani izkoriščevalskih držav. Vse take države, kakor so bili stara Avstro-Ogrska in Jugoslavija, so razpisale državna posojila le takrat, kadar so bile že povsem v razsulu, ko so mogočni oblastniki uvideli, da bodo izgubili svoje stolčke. Dejali so si: »Bolje je, da ljudstvo izgubi male prihranke, kot pa mi velike profite.« In res: ljudstvo ni nikdar dobilo vrnjena posojila. Vse drugače je bilo z našim posojilom novo ustvarjeni Jugoslaviji. Ne po petih letih, ampak takoj že prvo leto in naslednje leto so dobili nekateri povrnjeno ne samo vsoto, ki so jo posodili, ampak tudi obresti, mnogi pa tudi nagrado. Iz tega denarja, ki je prišel skupaj pri vpisu posojila, se niso nakupovali kanoni, puške in drugo morilno orožje, ampak stroji, orodja in material za borbo proti naravnim neprili-kam in težavam. Za borbo, za ustvarjanje boljših življenjskih pogojev. Tej borbi so že postavljeni večni spomeniki: Litostroj, Mariborski otok, Žirovnica, Brčko—Banoviči, Šamac—Sarajevo, Dunavski prekop, Avto cesta Bratstvo in Edinstvo, Rade Končar, Zele-niki, Novi Beograd, Nova Gorica itd., Ud., itd. Vse to nam daje vero v še lepše in še boljše življenje. Takoj po osvoboditvi smo računali na večno zvestobo in nenehno prijateljstvo in tovarištvo med borci proti fašizmu. Računali smo, da bomo resnično po naukih Lenina in Marxa živeli pravo socialistično življenje, t. j., da nam bodo večji in bolj razviti na-r°di pomagali v naši borbi za izboljšanje življenjskih prilik. Toda urezali s^o se. Zmotili smo se v svojih računih. Spoznali smo, da je le najboljši življenjski pregovor: »Pomagaj si sam«, oli kakor pravi naš južni brat: »Uzdaj ^e u se i u svoje »kljuse«. In poprijeti navojniešk&g-a okraja Te dni je v razstavni pisarni poverje-ništva za lokalno gospodarstvo v Novem mestu živahen vrvež. Predpriprave za razstavo lokalnegiai gospodarstva okraja, ki bo od1 1, do 10. julija, so raizigibale vsa okrajna in kraljevina proizvodna podjetja, zadružne delavnice in večji del obrtnikov. Vsi ti so z razstavnim odborom na čelu sklenili, da mora biti letošnja razstava verna slika gospodarske dejavnosti vseh treh sektorjev. Zato vzbuja napovedana naizstava že sedaj veliko zanimanja, saj obetajo prireditelji in razstavljalci pokazati marsikatero novost in zanimivost iz dosedanjega, razvoja lokalnega gospodarstva. Novomeški okraj je bogat na surovinah. Zaradi predvojne zaostalosti Dolenjske teh marsikje niso izkoriščali, marsikatera veja obrti, predvsem domače, pa je v zadnjih desetletjih zaspala. Razstava bo zato predvsem ^pokazala pota in možnosti za izkoriščanje domačih virov surovin, doslej dosežene uspehe in naloge, ki stoije pired ljudskimi odbori Dolenjske prav v tem pogledu. Gozdno bogastvo okraja bo na razstavi bogato zastopano. Raznovrstno predelavo lesa ter- izkoriščanje odpadkov za izdelovanje uporabnih predmetov bodo pokazala državna, zadružna in privatna podjetja. Lesna' galanterija in siuha roba bosta zastopani pred- Razstava lokalnega gospodarstva NOVO MESTO - 1.-10. julija 1950 v osnovni šoli SPORED: V soboto, 1. julija ob 4. uri popoldne otvoritev Zborovanja v sindikalnem domu: V ponedeljek, 3. julija zborovanje vseh lokalnih podjetij državnega, zadružnega in privatnega sektorja V petek, 7. julija zborovanje vseh novatorjev, racionalizatorjev in udarnikov novomeškega okraja Kulturno-prosvetne prireditve: 1. julija zabavni večer {gledališče SKUD »Dušan Jereb«) 2. julija koncert (orkester SKUD »Dušan Jereb«) 3. julija koncert vojaške godbe 4. julija koncert (pevski zbor SKUD »Dušan Jereb«) 5. julija Folklorni večer 6. julija zabavni večer (gledališče SKUD »Dušan Jereb«) 7. julija koncert (orkester SKUD »Dušan Jereb«) 8. julija zabavni večer (gledališče SKUD »Dušan Jereb«) 9. julija pevski koncert (pevski zbor SKUD »Dušan Jereb«) Vse prireditve na zabavnem prostoru ob 21. uri Izleti: 2. julija Gospodična — bolnica v Penderjevki — zadruga Orehovica; odhod ob 6. uri zjutraj 9. julija Trška gora; odhod ob 9. uri dopoldne 10. julija ob 11. uri dopoldne zaključek razstave s podelitvijo nagrad in diplom Na razstavi bo tudi zabavni prostor Vstopnina: 20 din za ogled razstave, 20 din za zabavni prostor. smo še močneje za kramp in lopato. Še močneje smo pognali stroje, še bolj smo se zagrizli v delo. Naši rudarji so se zarili v zemljo in dnevno višali ogromne kupe zemeljskih zakladov za tek naših tovaren. Naš kmet je še močneje zagrabil za vodke oral in večal površino orne zemlje, naš umski delavec je še huje napel možgane in ustvarjal nove in nove domisleke. Vse to je pripomoglo, »da petletka naša teče ...« Še en napon, še ena vzpetina in prišli bomo na vrh, vrh prve naše petletke. Ali bomo pustili naš voz sredi klanca, ali bomo naš polet sredi višine ustavili? Ali bomo dopustili, da bi zdrknili navzdol? Ali se vam ne zdi, da se nam bodo smejali? »Vrag vas dal, pehali ste se in mučili, pritegovati pas, odpovedovali dobrotam. Zakaj? Za nič! Ljubčki moji, ali ste ob pamet?« Ali bi ne bilo tako, kot je na vasi s človekom, ki dan za dnem znaša svoje domovanje, se muči in trudi,, da bi si ustvaril lepši dom in so mu vsi zavidni, pa se naenkrat ustavi, se usede v gostilno in pije in zapije vse. Ne samo svoje žule in trud, ampak tudi svoj Ugled. O ne, prijatelji, z nami ni tako. Ali se spomnite na težke čase leta 1942? Ali se spomnite na hudo uro nemškega vdora leta 1943. in se spomnite na divjanje 1944. leta? »Mi se ne damo!«, smo zakričali v svet. In svet je dejal: »To je pa ljudstvo, to je pa narod!« Pomagajmo mu! In dosegli smo, kar je bila želja naših prednikov. In tudi sedaj se ne bomo dali. Mi gradimo sebi lepši dom in gradimo svojim zanamcem lepše čase. Dali bomo v skupnost kar imamo, dali bomo od sebe svoje prihranke in dali bomo državi vse, da bo lahko zadostila našim zahtevam. Bolje je, da v svoji družini zberemo prihranke, kot da bi v drugo hodili na posodo. Prav zato se bomo odzvali našemu vodstvu, ki razpisuje drugo ljudsko posojilo, ki naj zagotovi rast našemu gospodarstvu, nam pa lepše in boljše življenje. vsem po Suhokrajnčanih. Iznajdljivost KLO Žužemberk za razvoj, lokalnega gospodarstva bo presenetila markikakšen ljudski odbor, ki v svojem lokalnem gospodarstvu v zadnjih letih morda ni napravil niti koraka naprej, a ima bogate surovine pred nosom. Kaj vse se da narediti iz raznih vrst gline — in te je skoraj povsod v okraju na pretek —, bodo pokazali pečarji, lončarji in opekarnarji. Sentjternejsfca domača lončarska obrt se bo topot predstavila z izvirnimi izdelki posebno dob m je novomeški okraj založen tudi si kremenčevim peskom. Doslej so našli že 20 vrst najfinejšega peska, med njimi tudi specialni pesek, ki giai nujno potrebuje težka industrija. Okraj že zalaga s tem peskom nekatere tovarne — velikane naše petletke, izvaža pa ga tudi v inozemstvo. £a pesek — devize! Industrija gradbenega materiala, lesna, čevljarska, mizarska, kovinarska, tekstilna stroka in druge, vse se pripravljajo za razstavo, na kateri bodo pokazale svoj napredek zadnjih let. Nad 70 obrtnikov se bo kosalo v sposobnosti in iznajdljivost v proizvodni in reparaturni delavnosti. Domača obrt iz Suhe Krajine in šentjernejske doline se bo prav tako postavila Lovci bodo razstavili kože polhov, ki so dragocen izvozni predmet, kakor tudi kože drugih divjadi. Krajevni ljudski odbori so že poslali vzorce rudnin, ki se nahajajo v njihovih krajih. Razstavo bodo poživili tudii prispevki čebelarjev, planincev in športnikov, sodelovali bosta pa na njej tudi republiška tovarna igrač in tekstilna tovarna iz Novega mesta. Izpuščeno ne bo seveda tudi gostinstvo s tujskim prometom, saj je Dolenjska mnogim delovnim* lj,udem naše domovine še vedno precej nepoznana dežela. Prirodne lepote Roga in Gorjancev bogate partizanskih spomenikov iz bližnje slavne preteklosti, čar doline Krke in vabljivast dolenjskih vinskih goric, vse to bo hkrati s prikazanimi uspehi na razstavi lokalnegai gospodarstva pričalo, da gre Dolenjska krepko po poti, ki si jo je izbrala! že v letih narodnoosvobodilne borbe. Razstava lokalne industrije, obrti, domače obrti in komunalne dejavnosti v Novem mestu bo zato nova močna vzpodbuda za bodoče delo in izpolnitev nalog, ki jih pred lokalno gospedarstvo okraja postavljajo potrebe ljudstva T g Zaprosili smo za 50°/o popust na že leznici za obisk razstave. Odlikovani sta III. krška in V. novomeška brigada Za požrtvovalno delo pri izpolnjevanju plana sečnje lesa je Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije uvrstil med dosedanje udarne brigade tudi III. krško brigado. III. krška brigada je presegla na sečišču Lesno industrijskega podjetja Straža pri Novem mestu svoj plan 6.392 kub, metrov za nekaj sto kubičnih metrov. V brigadi je bilo živahno tudi politično in kulturno delo. Izvršni odbor OF Slovenije je podelil najboljši brigadi v bazenu prehodno zastavo. Podeljena je bila V. novomeški brigadi, ker je izvrševala dnevno normo stoodstotno, kakor tudi za dobro kulturno in politično stanje v brigadi. Stran 2 i DOLENJSKI L T S T « Stev. 19. Privatni obrtniki in industrije in obrti V mrzličnem delu za rastavo kolalne industrije in obrti, ki je ptrevzelo vsa novomeška, pa tudi podeželska zadružna in državna- podjetja, tudi obrtniki privatnega sektorja ne stoje ob strani, nego je tempo dela zajel tudi nje in jih potegnil v .svoj; vrtinec. Kamorkoli, v katerokoli obrtniško delavnico tistih obrtnikov, ki -so se za razstavo prijavili, stopiš, vidiš lahko, kako delajo, kako likajo in oblikujejo svoje za razstavo prijavljene predmete. Nekateri so svoje izdelke že dogotovili precej pred stavljenim rokom, pa zato izdelki že čakajo na prevoz na razstavni prostor, kjer bo čim najbolje prikazana vsa obrtniška delavnost. Glasom prijiavnice, ki jih je podpisalo 5 čevljarjev, 11 krojačev, 2 krojačici, 2 kolar ja, 3 kleparji, 4 ključavničarji, 12 mizarjev, 2 pletilji, 1 vrvar, 7 kovačev in 1 mlinar, skupaj 50 obrtnikov, razberemo, da bo teh 50 obrtnikov razstavilo vsega preko 130 kosov raznih predmetov, med katerimi bodlo nekateri predmeti prave umetnine, pa tudi izdelki, ki bodo tako po izdelavi ali zamisli in samoiniciativno najdenem materialu vzbujali veliko zanimanje. Poleg praktičnih in za vsak. danjo rabo potrebnih predmetov, bomo- videli tudi predmete, ki sicer v praktičnem življenju človeku niso nujno potrebni, vendar pa jih človek uporablja kot okrasne predmete, da si z njimi okrasi in polepša stanovanje in razveseljuje oko. Največ izbire bo seveda v mizarski stroki, kjer t. Janzu lzpomin pOur letni plan. Dopoldanska izmena, ki je plan izpolnila, se je po končanem delu* zbrala k slovesnosti, pridružili soi se ji pa tudi ru-darii dopoid.-usfce izmene. Pred separacijo je vse živo. Rudniška sirena je naznan.ua v vroče in soparno popoldne štirinajsto uro. Rudarji temnih, zagorelih obrazov so posedli prostor pred separacijo. Tovariš Riček, direktor podjetja, je po pozdravnih besedah opisal pomen delovne zmage in se zahvalil vsemi, ki so s svojim trudom pripomogli, da je rudnik 14 dni pred rokom izpolnil svojo nalogo. Šentjanški rudnik je eden izmed zaostalih slovenskih rudnikov, ki ni bil mehaniziran. Bivši lastniki soi imeli le en cilj: Izkoriščati delavce in kopati premog tam., kjer je biloi manj stroškov. Za zaostalost je še danes občutna. Vodstvo podjetja se zelo trudi, da bo rudnik v najkrajšem- časiu za prvo silo opremljen, z modernimi napravami. Sedanje ročno vrtanje premoga bo nadomestil kompresor, električni pogon bo zamenjal težko ročno delo. Kljub tehničnim oviram so rudarji šent-janiikega premogovnika izpolnili plan štirinajst dni pred rokom in s tem dokazali, da je njihova požrtvovalnost Večja od1 vseh ovir. Uspehi mesečnih planov so bili v prvih mesecih slabi. Ko pa je vodstvo prevzela nova uprava in ko so izboljšali delovno disciplino, je bil plan v mesecu marcu presežen- za 2°/o, v aprilu za 43%>, v maju- za 22 % in s 16. junijem za 25 K večji storilnosti dela so pripomogli tudi Trboveljčani, ki so odstopili nekaj starih strojev, s katerimi so mehanizirali dovoz premoga na separacijo. Delovnoi disciplino pa še kršijo- nekateri ponedeljkarji,' katerim- bo vodstvo, rudnika odvzelo vse ugodnosti, ki jih imajo ostali rudarji. Pri delu so v prostem času rudarjem- pomagali nameščenci rudnika s tehnič- nim osebjem, p-red nekaj tedni pai je prišlo na nedeljsko akcijo v rudnik tud'i 36 tovarišev in tovairišic iz Rebupdiškega odbora sindikata rudarjev. Večja storilnost pri delu je pripomogla, da so dosegli tudi plan znižanja polne lastne cene, tako da se je šentjanški premog pri toni pocenil za 100 din Brigada osemkratnega) udarnika Albina Sile, brigadirji Karla Stiha iz druge in Ivana Flajsa iz trinajste- brigade, brigadirji Henrikai Faibjamai in vsi ostali rudarji pa bedo z mehanično ureditvijo rudnika pokazali, kaj zmorejo njihove roke. Šentjanški rudnik se bo kmalu uvrstil med srednje-velike slovenske rudnike. Rudarjem v Krmeljul pa bo treba čimprej zgraditi kopalnico. Sedaj odhajajo z dela neuoniti in polni prahu. Pripravljeni so pomagati v prostih urah pri gradnji, vendar je kredit, ki je bil dodeljen za kopalnico, premajhen. Tudi s preskrbo ni vse- v redu. Mesa- ne etobijo včasih po tri tedne. Od1 Okrajnega ljudskega odbora Trebnje pričakujejo več pomoči in uvidevnosti pri razdeljevanju; živil. Za prevoz materiala jim je- bil obljubljen avtomobil, vendar ga kljub dv*-kretnemu nakazilu še nimajo. Rudnik, ki je med najzar.stalejšimi v republiki in od katerega pričakujemo še ve-fiko uspehov, se bo z mehanizacijo in po otvoritvi novega dnevnega kopa močno razvil. Šentjanški rudarji bodoi s svojim napornim, a častnim delom utrdili dobro ime dolenjskega rudarja'.. Dolenjski premogovni bazen, ki krije v zemlji še ogromne količine rjavega premoga, bo po zaslugi, naših rudarjev prispeval dragocene stotine in tisoče ton premoga za industrijoi, promet, podjetja in gospodinjstva. S svojim zadnjim uspehom so šentjanški rudarji dokazali, da hočejo biti zmagoviti tudi v drugem polletjii četrtega leta Titove petletke. Zenja Delo ljudske inšpekcije Delo in uspehi Ljudske inšpekcije vedno znova potrjujejo njeno potrebo in nujnost obstoja. Ljudje z zadovoljstvom in razumevanjem spremljajo in podpirajo delo ljudskih inšpektorjev pri odpravljanju napak, ki povzročajo nezadovoljstvo med ljudstvom. Ugotovitve posameznih skupin ljudske inšpekcije nas prepričujejo, da je v naših ustanovah in podjetjih, kakor tudi na vasi, . po krajevnih ljudskih odborih, po državnem-, zadružnem in privatnem sektorju še vedno precej nerodnosti in neznanja. Večkrat izhaja to iz sebičnosti in škodoželjnosti nekaterih posameznikov. Skupine ljudske inšpekcije so poleg komisije državne kontrole tisti ljudski organi, ki odkrivajo nepravilnosti, jih pomagajo reševati, če izvirajo iz ne-rednosfi ali nepoznavanja, ali pa jih javljajo oblastem, da one ukrepajo proti namernim škodljivcem. Na ta način ljudstvo ne- posredno vpliva na redno poslovanje vseh ustanov, podjetij, krajevnih ljudskih odborov, predvsem pa tistih, od katerih zavisi redna preskrba in dvig življenjskega standarda delovnega ljudstva. Oglejmo si nekaj primerov dela ljudske inšpekcije, kakšne napake je odkrila v nekaterih podjetjih in ustanovah. Ljudska inšpekcija pri vaškem- odboru OF Brusnice je odkrila, da je tehtnica pokvarjena, ter da so zato potrošniki oškodovani. Pri izdajanju živilskih nakaznic na krajevnem ljudskem odboru pa je ugotovila nekaj slučajev, da upravičenci do zagotovljene preskrbe ne prejemajo živilskih nakaznic, temveč so jih prejemali tisti, ki niso upravičeni. Ljudska inšpekcija pri Vaškem odboru OF Smihel pri Novem' rnesA,i, ki je ena najboljših v okraju, je tudi stalno na delu.' Koncem meseca napravi plan za prihodnji me- sec. Tako je izvršila preglede v podjetjih, ustanovah, kmečki zadrugi in na krajevnem ljudskem odboru. Napake, katere so se pojavile, je že v kali zatrla. Iz gornjih primerov vidimo, kako zelo je ljudska inšpekcija potrebna, da se take in podobne napake odpravijo. Vendar ugotavljamo, da se ji povsod ne posveča dovolj pažnje. Vedeti moramo, da je inšpekcija ena izmed oblik politične aktivizacije množic. V njej pride demokratičnost naše ljudske oblasti najbolj do izraza, saj je ljudstvo upravičeno kontrolirati delo državnih, zadružnih in privatnih ustanov, katere morajo delati za skupen smoter. Obenem pa je to oblika najtesnejšega sodelovanja z ljudsko oblastjo, ki mora takoj ukrepati tam, kjer je potreba, da se napake odpravijo, krivci pa pokličejo na odgovornost. S pravilnim delom si bo ljud- ska inšpekcija pridobila najširše množice, ki bodo v njej videle poroka, da tisto, kar jim pripada, dobe, obenem pa, da iz svoje srede izločijo vse tiste elemente, ki hqčejo živeti na račun delovnega ljudstva. Zato je treba nuditi organizaciji ljudske inšpekcije vso pomoč pri njenem, delu. Naročamo vsem grupam ljudske inšpekcije, da vršijo preglede na zahtevo ljudstva ter da ne čakajo, kdaj bodo dobili pismeni nalog od strani Okrajne kontrolne komisije za izvršitev pregleda v ustanovi ali podjetju. Tako bo delo pri vseh grupah ljudske inšpekcije uspešno, kot je zaželeno. Dolžnost grup ljudskih inšpekcij je, da sodelujejo pri ljudski oblasti, posebno sedaj, ko delajo razrez plana pri oddaji masti in mesa, tako da ne bo nepotrebnih napak, proti katerim se vsi borimo. K. M. Za 10 kg kopriv - 4 pare ženskih nogavic Nekaj tednov me že bode v oči napis v izložbi naše kmetijske .zadruge: Nabiraijmo zdravilna zelišča! »Dolenjski list« sprašuje bralce: »Ali tudi ti raaibinalš zdravilna zelišča?« In na sestanku je povedal aktivist, da ležijo v naših gozdovih milijoni in milijoni dinarjev po tleh. No-, sem si mislil, v hosto sicer pogosto zahajam, pa milijonov še nisem vidlel. Da bi se pai za lubje krhlike, vrbe, pa za sladke koreninice, ptavico, ar-niko, akacijo, lipo in drugih sto in ne vem koliko vrst zdravi-krih rož, lubja ali korenin res dobilo tako lepe denarce — pa eno. aučjviio nisem verjeti. Dokler se nisem opekel — z navadno: bo-' dečo koprivo .., Tako je biilo. Z ženo sva že nekajl tednov računala na levo in desno, kako bi obrnila točke. Za fanta rabiva čevlje, za njo blago za lahko obleko, no, zame pa nekaj- perila. Bo šlo? O seveda bi šlo, če ne bi prišle vmes — nogavice. »Nogavice potrebujem, pia, konec!« je pri-bila žena. Vzdihnil sem. Bo fant brez čevljev ali pa jaz brez srajce, sem računal in jo skušal prepričati, da bi se morda dalo še potrpeti nekaj časa s starimi nogavicami. Nič, pa nič. Nogavice: morajp biti. Tiste dni so v zadrugi preuredili izložbo; čez noč so postavili tja lepo tekstilno blago, elastiko, čevlje in — nogavice ... Zraven pa vabljiv lepak: Nabirajte zdravilna zelišča! In da je bila vsa stvar še bolj- vabljiva, so dekleta iz zadruge nasadila- v lončke in zaibcijčke prave rastline. V izložbi je rasla zajčja deteljica, airnika, male modre plaviee, vejica akacije, črnega bezga, lučnika ali papeževe sveče, gozdne preslice, rman se je bohotil med tavžentrožami in — koprivami. V nedeljo popoldne smo se odločili. Z ženo in s fantom, sem zavil na gmajno; ob larku, ki se vleče za vasjo, je celo morje kopriv ... Navadnih, pekočih kopriv .., Izvlekli smo vsak po eno desno rokavico, in začeli smiukiaiti liste. Najprej- je šlo počasi. V vrečah se je komaj poznalo, da nabiramo-. No, res smo se nekam nerodno siukali okoli rastline, ki smo jo doslej samo zaničevali. Resolucija Centralnemu komiteju KPS Ljubljana. Delovni kolektiv Gozdne manipulacije Poljane lesnoindustrijskega podjetja Novo mesto, zbran na masovnem sestanku 17. VI. 1950, je obravnaval naše planske zadolžitve in izvršitev polletnega plana. Od tu Vam pošiljamo protestno resolucijo proti vsem onim, ki nas ovirajo pri izvrševanju našiih nalog. Zagotavljamo Vam, da zavirači pri nas ne bodo ničesar opravili. To obljubljamo danes, ko je za naš kolektiv velik pravnik. Razumeli smo pomen meseca gozdarstva in izvršitev plana. Vrgli smo se z vso silo na delo, kar daje jasno sliko današnji dan, ko proglašamo 38 udarnikov. To naj bo> dokaz, da stoji tudi. naš kolektiv v prvih vrstah za izvršitev plana, hkratj. pa naj bo odgovor vsem zgagarjeim in spletkarjem, ki napihujejo zloglasno resolucijo Informbiro j a proti naši socialistični ureditvi. Še naprej borno z delom dokaizovali, da smo zvesiti sinovi nove Jugoslavije in borci za čimprejšnjo- izvedbo plana in izgradnje socializma. Naj živi delavski razred nove Jugoslavije, borec za izgradnjo socializma! Naj živi CK KPS! • • ■ Naj živi maršal TITO, pod čigar vodstvom bomo vse naloge: izpolnjevali! Udarniki gozdne manipulacije Poljane. Potem se je spomnila žena, da bi vsa reč lahko šla hitreje. Poslala je fanta poi srp in nažeta kopriv zai nekaj debelih košev. O, zdaj je šlo. Celo rokavico smo odvrgli in smiukaJi listje kar z roko. V začetku nas je peklo-, toda tant se nama je kmalu smejal in kaizal rdečo reko, češ le hitita! V treh urah smo vreče nabasali in jo ubrali domov. Naprej je povest kratka. Na podstrešju' se je kopriva posušila, čez teden dni pa je žena suho listje odhe-sla v zadrugo. Dekleta so jo presenečenoi pogledala. Niso ji verjela, da smo se res lotili nabiranja. Kopriv do danes še ni nihče- oddal v naši zadrugi. »Ravno prav,« ji je dejala poslovodkinja. »Pravkar sem dobila okrožnico, da bomo za koprive odslej dajali 50 odstotkov vrednosti oddane količine v nakaznicah za industrijsko blago po nižjih cenah.« ;>K;aj bom- torej dobila?« je vprašala žena v velikem pričakovanju. »Za 10 kg kopriv,« je rekla poslovodkinja, ko je vsula, listje iz vreče v zaboj na tehtnico, »boste dobila 200 din.; poleg tega pa imate pravico nakupiti industrijskega blaga za 100 din.« »Bi lahko dobila nogavice?« se je oglasila nato moja srčna naibiralka kopriv in željno pogledala na polico-, kjer so ležale svetle in temne nogavice ter sijale v svilenem blesku. »Seveda! Koliko, dva, tri pare?« Zena je dahnila: »Štiri ...« Opoldne so ležali doma na mizi štirje pari nogavic in še stotaik. Faairt p® bo zdaj dbibil čevlje, jaz sraijco in • žena blago zta lahko obleko. »Bomo še šili nad koprive?« smo se v smehu vprašali, fant pa je pribil: »Sem že izvohal, kje raste bodeča neža, srčnai moč in baldrijan! V nedeljo se pripravita!« Tako smo zašli med zbiralce zelišč. Tistim. Tomažem, ki ne verjamejo kmetijskim zadrugam, cenam in nagradam, v blagu, pa priporočam, da se opečejoi s koprivo, kakor sem se jaz... Potem bodo verjeli, da- ležijo pri nas milijoni po tleh... S. Z. KAKO SMO POSTALI DELOVNI? Na Selu pri Mirni šteje skupina Ljudske mladine Slovenije 14 članov, toda žal se to ni nikjer poznalo. Zakaj? Odbor |e bil slab, to je bilo mnenje nas vseh. Kadar koli jie bil sklican sestanek, jih je prišlo na sestanek zelo malo, ker je bil na, sestanku vedno prepir. Povsem jasnoi je, da. na takem sestanku ni hotel nihče ostati, zato so edlen za drugim odhajali. Sklenili smo, da izberemo nov odbor. In res takoj, ko je nastopil nov odbor, se je začelo življenje v naši skupini. Sestanki so bili vedno bolje obiskani in začeli smo t študijem. Napovedali smo tudi tekmovanj« sosednjemu Zabrdju, Izvršili smo 60 prostovoljnih ur dela ter pritegnili še vso ostalo neorganizirano mladino. Organizirali smo tudi strelsko družino, kil prav lepo- dela,. Zdaj, ko smo nastopili pravo pot, pa nam je treba tudi kaj nuditi. Saj ne zahtevamo veliko. Nujno potrebujemo svojo sobo, kje* bomo imeli sestanke, da ne bo. treba iskati prostora šele tedaj, ko bo vsa skupina zbrana V tej sobi bom0 osnovali tudi- knjižnico in imeli svoj1 kotiček. Ce opravimo, še- to. potem bomo lahko s ponosom, gledali naše uspehe in se uvrstili med najboljše ilkupine v okraju. g S- Z ZDRUŽENIMI MOČMI SE VSE NAHE1?! V St. Janžu so napravili v 8 dneh novo telefonsko linijo v dolžini 3223 m. CepraV je bilo delo naporno in deževno vreme, so okoliški kmetje, delavci, učH-te|js,tvoi, pkr nirji in vse množične organizacije vztraja0 in pridno delale. Tovariš Mirko- Prijatelj i*5 tovarišica Golotbova sta delo dobro org^ nizirala. 23. aprila -so delali 14 ur. Poirur ga-li so tudi telegrafisti pod: vodstvom to-V-Smoliča. 26. aprila ob štirih popoldne Je telefoni zapel. Vidite, z združenimi močmi, se. vise J1*1' redi. — .Doberničani, Tržiščani! Posnemaj*6 Sentjanževce, pa bo tudi pri vas kmial^ telefon B. *' Stev. 19. >DOLENJSKI LIST« Stran 3 Plodno delo orkestra SKUD „Dušan Jereb" v Novem mestu Ena najdelavnejših sekcij novomeškega sindikalnega kulturno umetniškega društva je bil v sezoni 1949/50 prav gotovo orkester. Poleg petih samostojnih koncertov je orkester nastopil še sedemnajstikrat z daljšimi ali krajšimi glasbenimi vložki na vseh pomembnejših akademijah, svečanostih in raznih prireditvah množičnih organizaciji v Novem1 mestu in enkrat v Trebnjem, Da je postal orkester s s-vojiim resnim delom in z: vidno rastjo tako v Pogledu kakovosti kakor naraščujoče širine svojega repertoarja v kulturnem življenju, mesta in okraja1 nepogrešljiv, je pričal poleg ostalega tudi obisk vseh njegovih prireditev. V torek 13. junija je priredil orkester zaključni koncert letošnje igralske sezone. Pod taktirko tov. Jakoba Mikuliča je znova potrdil, da stremi za umetniškiimi izpopolnjevanjem1 in da sega pri tem tudi po zahtevnejših glasbenih delih. Za uvod je orkester zaigral Mendel-son-Bertboldijevo Svatbeno koračnico, Godar-dovo Uspavanko in pestre Uribachovo Spomine na melodije. Skladbe soi bile olbčiutenO izvajane, čeprav bi v prvih dveh v nekaterih taktih bilo želeti še malo več skladnosti. Izvajalci so bili nagrajeni z navdušenim priznanjem, ki je veljalo tudi čutno in tehnično dovršeni igri tov. Ondriska za njegov čelo-solo v Uspavanki'. Nato je zapela altistka tov. Marija. Gerdejeva odlomke iz Riufoinsteinove Gozdne samote in Schubertove Smrt in deklica ter Pavčičevo Padale so cvetne sanje. S svojimi nastopom je osvojila poslušalce, kar lahko trdimo tudi iza naslednjega solista tov. Danila Kertla, ki je zaigral C. M. Web'rov Koncert op. 73 za klarinet solo. Oba solista je spremi jal pri klavirju tov. Stane Fink. Sledila je Schuibertova Podoknica,' katero je zapela tov. Gerdejeva s spremijevanjem orkestra. Solistka in orkester sta žela za; svoje Umetniško izvajanje zasluženo pohvalo'. Za zaključek je zaigral orkester Cajfcovskega An-dante cantaibile .in Leutnerjevo Slavnostno uverturo. Obe skladbi sta izzveneli polno in dali občotefc vigranega., harmoničnega orkestra. Ob polnem delu orkestra je treba omeniti tudi skrb za naraščaj1, za katerega skrbi Glasbena šola. Njena zadnja javna produkcija je pokazala, da gradi na trdnih temeljih. Posebno priznanje gre članu orkestra tov. Dragu Sprocu, ki uspešno vodi mladinski orkester ,na Glasbeni šoli in ki je v kratkem času dosegel s svojim vzgojnimi delom lepe uspehe. Skoda le, da delovnih članov orkestra ne posnemajo tudi godbeniki novomeške godbe na pihala, ki še vedno, samo životari. Čeprav je okrajni sindikalni svet lani nabavil za blizu 50.000 dinarjev raznih pihalnih instrumentov ter so v mestu na razpolago inštruktorji vojaške godbe, to vprašanje ne pride z mrtve točke. Ko zaključuje SKUD »Dušan Jereb« svoje kulturno prosvetno delo v letu 1949/50, se ob koncu sezone znova postavlja pred njegov orkester, dramsko družino in druge sekcije pereč problem dvorane za prireditve. Oder sedanje dvorane v DLP ni primeren za insitn> mentalne in vokalne koncerte; nujno bi bilo napraviti primerno školjko iz lesenih plošč. Na drugi strani pa je ta dvorana edini prostor v mestu za vse predstave kinematografskega podjetja, za gledališke predstave, koncerte, nastope, akademije in vse druge proslave. Dvorana je postala za vse to premajhna, poleg tega pa zaradi pogoste zasedbe trpi nemoten razvoj kulturnega in prosvetnega dela mesta. Ureditev tega vprašanja naj, bi bila ena prvih nalog mestnega komunalnega go-gospodarstva. m Orkester — in dramska družina poleg pevskih zborov — V tem letu tudi ni mogel izpolniti plana gostovanji po< vaseh v okraju in drugje na Dolenjskem ter v Beli Krajini zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev, ali pa so mu bila ponujena neprimerna prevozna sredstva tako za glasbila kakor za igralce. Primeren avtobus, s katerimi bi razpolagal n. pr. Putnik s svojo novomeško' podružnico, bi rešil lahko mimogrede tudi to važno vprašanje, poleg tega pa bi bil s temi storjen za tujskoprometni razvoj' Dolenjske1 velik korak naprej. Lansko, .gostovanje orkestra in. pr. v Kostanjevici, St. Jerneju, ter v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah je ostalo tamkajšnjim prebivalcem v prelepem spomiinu. Mnogim željam vaških kulturno umetniških društev, ki prosijo za gostovanje oirkestra in dramske družine, pa SKUD letos ni mogel ugoditi prav iz navedenega vzroka. Bogat in iskren aplavz, s katerim so bili nagrajeni godbeniki novomeškega orkestra ob svojem zadnjem koncertu, ,naj bo skromna zahvala za njihovo' vztrajno in nesebično delo. Hvaležni smo jim' za umetnost, ki nam' jo posredujejo'. T. Po končanem nastopu je bil roditeljski sestanek, na kateremi so bili starši opozorjeni na nekatere napake otrok in pozvani, niaij skupno s šolo- vzgajajo svoje otroke. Nato je Fronta žena podelila 16 materam in njihovim dojenčkicm pleničke. Razdelilo pa se je tudi 280 kg mleka v prahu. Vsem tistimi, ki se še danes smejejo za našimi hrbti in nočejo razumeti današnje stvarnosti pa odgovarjamo.: »Ne bojte se, pustili vam bomo., da. boste sami želi in pospravil^ kar vam bo prinesel smeh. Kljub vašemu nasprotovanju, pia. bomo. mi, ki se zavedamo svojih dolžnosti db skupnosti, vztraino stopali naprej' za izbolišanie življenjskih prilik. Mirtič Julka ALI V TIHABOJU RES NIMAMO VSI PRAVICE DO ZDRAVE PITNE VODE? Iz naše vasi se še nismo oglasili v Dolenjskem listu, ker pač nismo imeli kaj napisati. Sedaj, pa je prišla tudi k nam suša in s tem prevažno vprašanje vode. Vsepovsod razpravi jiaimoi o studencu in vodnjaku in prav je, dlai o tem zvedo tudi drugi. Ker nam primanjkuje ob vsakli večji suši v^ode, smo se odločili zaprositi Okrajni Ij.udi-ski odbor Trebnje, da nam odobri potrebni material za' popravo vaškega studenca. Okrajni ljudski odbor je uvidel nujno potrebo popravila studenca in zato nam- je poslal potrebno količino cementa. Tcdla. na svetu so ljudje, ki vedno mislijo' samo na sebe. Tako se je zgodilo tudi pri nas, da misli spodnji konec vasi ali bolje rečeno nekaj družin samoi na sebe. Ves cement si lastijo posestniki spodnje vasi in pravijo, da je cement namenjen za vaški vodnjak v spodnjem koncu vasi, ki bo služil v času, suše za slučaj požara. Sklicali so sestanek, toda na njega niso povabili zgornji del Tihaboja-, pač pa Krar jevni ljudski odbor Sv. Križ pri Litiji. Na tem sestanku so potrdili predlog za zidavo vodnjaka v dolnjem delu vasi. Na ta način bo ostal gornji del vasi brez vode. Vsi smo mnenja: če nam je Okrajni ljudski odbor dial cement ziai prepotrebni studenec za vso vas, potemi je nepravilno, da se uporabi ta cement za vodnjak, ki bo ustrezal samo manjšemu delu vasi. Prosimo ljudsko oblast, da uredi vse, da. se preskrbi voda vsem vaščanom. Tihobojčani KJE JE VZROK? Kakor vsi delovni ljudje v državi, tako tudi mi v Dolenjskih Toplicah prejemamo živilske nakaznice, na podlagi katerih nam je zagotovljena določena količina živil, brez katerih je redna prehrana delovnega človeka nemogoča. Vendar pa je to., da prejemamo v redlu živilske nakaznice, vse premalo, akoi v redu ne dobimo tudi tega, kar nam te nakaznice zagotavljajo^. Zato se vsak dlin pojavlja vprašanje, kje je vzrok, da n.^.m koncem, meseca, ostanejo' neizrabljene nakaznice, mi pa uživamo nezabeljen krom. pir in solato.. V letošnjem letu smo dobili meso dvar-krat, 24. miarcai in 29. ali 30. aprila v količini enotedenskega obroka. Za mesec april maščob nismoi dobili, pač pai prve dni junija 40% maščob za mesec miaj. Zato. nas je nemalo začudila objava. MTP v dnevnem časopisju, da se delitev maščob za mesec maj zaključi 11. junija.. Po tej objavi izgleda, da smo opravili kar za dva meseca. Kiaij pa z drugimi predmeti, danes smo 19. junijai, a za miaji še nislmo dobili, koruznih izdelkov. Za tekoči mesec pa razen mila še nismoi dobili ničesar. Prav zato, keT se to ponavlja iz meseca v mesec in nam otežkoču redno prehrano., pri ljudleh pa vzbuja slabo razpoloženje, po drugi strani pa slabi delovno sposobnost, upravičeno želimo,, da oblastveni org)-ni poiščejo vzroke teh nered-nosti in poskrbijo za redno dobavljanje, vseh predmetov zagotovljene preskrbe. Pika KJE TIČI MALOMARNOST? Marsikdo je upravičenega mišljenja, ko pravi, da je malokatero podeželsko mesto tako nečisto, (kot je ravno naše. Tudi »Pavlina*« je to stvar že večkrat prežvekoval, aH Novo-iriesčainov se to prav nič ne prime. Kdorkoli pride na obisk v Novo mesto, je vedno v strahu, da se kje ne zgubi v kupih smeti', ki jih vidiš kamorkoli stopiš ali se ozreš. Pa se čudijo in sprašujejo od kod toliko podgan, saj jih preji ni bilo toliko. Na vprar šanje je kaj lahko odgovoriti1. Ugotoviti moramo, da jie* zdaj redka hiša, katera ne bi redila prašiča, ko je bil to. prej redek pojav v samem mestu. Povsod, kjer redijo prašiča, se polaga premalo pažnje na snago, odpadkov je povsod več kot preveč. Kje se potem redijo podgane, prav gotovo je v tlakih krajih žarišče teh nagnusnih živali. Novo mesto ni bilo še nikdar v taki nesnagi kot- je danes, čeprav smo v 20. stoletju. Vse apeliranje od raznih strani za čistočo in red je brez vsakega uspeha. Dolžnost vsakega posameznika pa je. da se za čistočo bolj pobriga vsaj pred svojo hišo in s tem bi se ta golazen že sanla po sebi zmanjšala. Izgleda, da imajo naši ljudje preveč sočutja s podganami, zato so se pojavile v taki množini- Samo malo truda in z majhnim denarjem lahko uničiš podgane- Vsakemu lastniku ali najemniku hiše je dana možnost, da se jih iznebi. Isto velja to za vse poslovalnice Okrajnega mjagazina, Kmečke zadruge ter ostale ustanove. Strup' za podgane je vsakomur na razpolago v okrajni lekarni. Dolžnost vsakega posameznika je, da se iznebi te nadloge in da se mesto spravi že enkrat na primerno višino čistoče. Kdor redi podgane, je prav gotovo malomaren. Kultura človeka, vasi in mesta je mera čistoče. Naj navedem' samo ery kričeč primer, ki zbode vsakega mimoidočega človeka. Pot v Kandiji pod mostom nad studenčkom je1 pravo kolektivno smetišče in celo še več. Pod hišo pri bivši KastelčeVi trgovini opaziš po drevju in po tleh rabljene mesečne vložke, kar izgleda kot novoletna' jelka. Odkod padajo, ne vem, prav gotovo skozi okno. Tudi to je odraz kulture. M. R. POTROŠNIKI IN SINDIKATI V Toplicah je veliko število potrošnikov, kateri smo odvisni le od zagotovljene preskrbe in nimamo možnosti preskrbovati si živilske potrebščine na prostem trgu, ker tega v Toplicah ni in tudi ni sredstev za njih nabavo po takih cenah kot so trenutno v veljavi po mestih. Pri kmetih pa tega ne moreš kupiti, ker kmetje sami ali nimajo ali pa nočejo prodati. Večina' teh potrošnikov je včlanjena v sindikatih in zato se tudi na sestisnkiih obravnava v glavnem le vprašanje preskrbe. Tako smo tudi na seji naše podružnice obravnavali ta problem in. uigc*-tovili razne nerednosti, ki se morejo odpraviti le z redno in celotno preskrbo, posebno, ako hočemo odpraviti nezadovoljstvo in nergčnje ter zavarovati zdravje in delovno sposobnost ljudi, ki so odvisni le od gotovljene *presikrbe. H. F. MESTNI LJUDSKI ODBOR ČRNOMELJ Prišel sem v Črnomelj po službenih opravkih in me je tako zaneslo na MLO. Kar začuden sem bil, ko sem videl, da se tovariš tajnik ukvarja s stanovanjskimi problemi, kar je gotovo nepotrebno, ker mislim, da je tam postavljen tovariš, ki naj bi se bavil s tem. Po drugi strani, tami še do sedaj niso napravili plan pomladanske setve in tako so plani živine in odkupi odpadli in zaspali spanje pravičnega. In zakaj vse to? Mislim, da bi bilo tudi tam treba malo boljše organizacije dela in potrebno je, da bi OLO malo bolj konkretno pregledal naloge MLO in tako tudi MLO spravili enkrat v red, d-a ne bo vedno v zaostanku in da bo kaznoval ljudi, ki ne izvršujejo nalog, ki jih imajo. Težka so danes dela, katera so postavljena pred razne referente, zato naj bi tovariš tajnik podrobnejše prečita! razne okrožnice, katere prihajajo in ne samo razdeljeval referentom, pač pa jim sam pomagal pri delu in tako bi spravili stvar na tekoče. Zraven tega imajo tam tudi precej mestnih pod>-jetij, katera niso v najboljšem redu in poslovanju N. pr.: brivsko podjetje, kiii nosi lokalnemu gospodarstvu precej', ni pa tam resnega človeka, ki bi se bolj zanimal za uslužbence tega podjetja. MLO ima takega tovariša in zakaj ne bi bil on v brivnici, če se že vidi, da tam ni energične roke. iu da pred sedanjo tovarišico nimajo' uslužbenci avtoritete in zapuščajo službo kar za nekaj dni. Take ljudi je treba poučiti, če pai ne gre, pa tudi brez njih ne bo oškodovan zadružni sektor, ker zavedati se je' treba., da so tam učenci in tem je ■ treba tolmačiti, kaj je zadružni sektor, da postanejo s časom mojstri svojega poklica. S takim načinom bomo povzdignili zadružništvo na deželi in zgradili nov kader ljudi, ki nam bodo potrebni v socialistični družbi. Stefancič Jože SE ENA IZ MOKRONOGA Vlak je vozil proti Sevnici. Med potniki, ki so sedeli v moji bližini, je tekel živahen, neprisiljen razgovor. Skraja se za besedičenje nisem zanimala. Koi pa je vlak vozil proti Mokronogu, sem nehote prisluhnila.. »So pa tiči, ti mokronoški železničarji! Zadnjič je dobil mizar iz Mokronoga po železnici material. Železničarji so ga seveda spravili v shrambo. Pa ti pride mizarjev sin z obvestilom, da bi dvignil material. »E, ne boš! Prinest ga en litrček, pa se bomo naprej zmenili!« Poslušen fant prinese vino in stvar je v redu. »Kaj hočeš, znajdi se!« Pa me je gnalai ženska radovednost in sem pogledala na mckronoški postaji skozi c.kno. In kaj sem videla? Vlaku se približata prometnik in še en uslužbenec. Pozornost sem. obrnila na juna^ škega uslužbenca. Hrabro je zmetal mlečne vrče iz prtljažnega vozai na tla, tako da so revčkom kar rožički pokazali. Ležali so drug čez drugega nai vse mogoče načine, samo tako niso stali kot bi morali. O lepih, gladkih aluminijastih vrčih ni duha niti sluha. Obtolčeni so čakali, da jih bo neusmiljeni železničar še enkrat premetal. Ali se tako čuva. ljudsko premoženje? Potnici P IS E J O NAM ZAKAJ IN KOLIKO ČASA SE ..? Kljub temu, da je danes tempo časa precej nagel, se nekatere stvari vendarle na noben način ne morejo premakniti z mesta'. Sicer Poznamo zaspanost Novomeščanov, toda poznamo jih tudi z druge, boljše strani iri ta stran narekuje vprašanje: Zakaj in koliko časa še. . .? — Res, zakaj) in koliko čaša bomo še imeli v Novemi mestu naše javno stranišče tako zanikrno kot je? Ali ni škandal, da je na zunaj sicer še dokaj lična stavba javnega stranišča pod Bregomi pri mostm znotraj taka, da te vrže nazaj', ko hočeš v sili tja...? Kaj si neki more misliti tujec, ki mu je treba uporabe javnega stranišča? Ali se to res ne da. odpomoči? — Zakaj še v\se do danes ni zadostne1 ulične razsvetljave in koliko časa bomo še čakali nanjo, saj nam je bila že tolikokrat obljubljena? Ubogi tujec — domačina sploh ne moremo šteti za» človeka, ki bi ulično razsvetljavo potreboval, ko se preobrača po< mestnih ulicah, takole okrog polnoči... Dodobra si Pretrese mozeg, ko k obali čez kamenje in drugo poulično ropotijo, ki jo je po naših ulicah kar nekoliko preveč' ... _ Zakaj' bi n. pr. ne bilo mogoče tlakovati' Ljubljanske ceste in Glavnega trga vsaj. tja do novomeške postaje? Zakaj bodo.to lahko izvedli v Črnomlju, klakor smo pred kratkim Čitali v našem listu? Ali je to' gorostasen problem? Zdi se, da bi bilo treba le malo dobre Volje, pa bi šlo. Zakaj in koliko časa stoji in bo stal diro-oilec za kamenje tik pri vhodu v Sokolsko ulico pri bivši mesariji Dolenc. Nekdo je znal podreti del razbite Seidlove hiše. Pospraviti kamenje in ga na drobil cu zdrobiti ter nad o v'Se skupaji pospraviti, pa' ne zna nihče. In tako stoji ta drobilec, ki bi bil nai kakem dru. geni mestu morda bolj' potreben, s kablom Vred, ki se vije po ulici, kot kača in kar vabi. da bi si ga kdo »izposodil«, pred vhodom v Ulico in ovira vsako normalno kretanje mi-"toidočih. Zakaj, in koliko časa še, se bodo popravljali avtomobili iri motorji na; Florjanovem £"gu.. Ali ja ta trg, ki je namenjen za prodajo ZlVil, morda vzelo v najlern kako avtomobilsko podjetje, da ga tebi nič meni nič uporabna za avtomobilsko delavnico? Nekaj, časa so •*tal-i polomljeni avtomobili samo na prostoru ^rte Seidlove hiše, sedaj pa se delavnica in parkiranje avtomobilov razteza že vse tja pod kostanje, med prodajalke živil. Zakaj in koliko časa še, bomo gledali skozi velika polikroižna okna okrajnega magazina samo praznino ali kvečjemu/ kake zaboje, škatle in podobno? Ali se vami nič ne zdi škoda tako lepega, velikega in svetlega prostora, da se uporablja za skladišče starih zabojev, škatel in podobnega embalažnega materiala, ko bi se dalo tako krasen prostor urediti za vse kaji drugega, koristnejšega? Zakaj še do danes nimamo v Novem mestu kopališča za civilno prebivalstvo in koliko časa bomo še čakali nanj? Ze dostikrat se je govorilo o tem, toda ni še prišlo do uresničitve, da bi se kopališče za »te uboge purgarje« uredilo. Vsak od nas ni tako srečen, da bi mu bilo dovoljeno, kopati se v vojaškem kopališču), zakaji bi torej mesto ne poskrbelo tudi v tem pogledu, za tiste meščane, ki ne morejo na vojaško, kopališče. Ali: ste mnenja, da ti ljudje nisoi potrebni hladilne kopeli? Zakaj in koliko časa še... ? Marsikaj bi se še dalo tu vprašati, pa za danes bodi dovolj'. Ob priliki pa spet kaj. -r- ZAKLJUCEK TEDNA MIO v AJDOVCU Dne 11. junijai smo v Ajdovcu imeli prav lep zaključek tedna, matere in otroka s prisrčno proslavo. Proslavo je otvorila tov. učiteljica, Balant. Francka s prav lepim poizdravotm in raztol-mačila ljudem pomen Tedna matere in otroka. Nato je predsednica Antifašisiične fronte žena s prepričevalnim govorom povabila vse žene, ki še niso organizirane, k iskrenemu sodelovanju. S tem bi ajdovske žene stopile v vrsto graditeljev socializma. Pri tej proslavi pa, so sodelovale tudi druge množične organizacije. Sekretarka Rdečega križa. Ajdovec, Longar Boža je prav lepa recitirala pesmico o malem detetu. S kratkim, nagovorom ie v im*»nu Zveze borcev in otroških negovalk tov. Mirtič prikazala skrb ljudske oblasti za zdravo in srečno bodočnost naših mater in otrok. Potemi so pionirji nastopili z deklamacijami, petjem in igrico, kar so vsi udeleženci sprejeli i. velikim zadovoljstvom. Za zaključek proslave so male pionirke nastopile še s fizkul turno točko. S temi simboličnimi vajami so pionirke marsikateri materi privabile solze v oči. Spoznale so, da njihovi otroci pod; dobrim vzgojnim vodstvom dosegajoi zelo lepe uspehe. S* ran 4 > D OL ENJSKI LIST« Stev. 19. FIZKULTURNI NASTOP SOI, Kafcor vsako leto, tako so tudi letošnje leto učenci in dijaki šol Iz žužemberškega sektorja pokazali celotno delo na fizkultur-nem polju. V velikem številu se je zbrala mladina iz vseh šol, le iz Sel pri Hinjah se vodstvu šole ni zdelo vredno in potrebno, da bi pripeljal upravitelj svojo mladino, kaj še, da bi nastopila s kakšno fizkulturno točko. Pred; telovadnim nastopom, se je razvila ob godbi in petju velika, povorka po trgu. Pred snimim začetkom nastopa je zbrano mladino, v imenu okraja pozdravil tov. Mav-rovič. Nato je šolski upravitelj tov. Mrvar v obširnem govoru, vzpodbujal mladino, k delu in ljubezni do socialistične države in poudaril, da moramo biti hvaležni za vse našemu velikemu učitelju maršalu Titu. V prvi točki programa so nastopile dijakinje sedemletke z raznobarvnimi rutami. Vaja je bila dobro izvedena.. V bodoče je! pri težjih sestavah (mahanju rok) paziti na večjo, skladnost gibov. Z vajo z zastavicami so nastopili dijaki sedemletke. Vsekakor je bila za take korenjake vaja prelahka in bi nastopili lahko s kakšno boljšo in težjo telovadno točko. Prav prijetno so nas presenetile učenke osnovne šole Ajdovec. Skladnost gibov, ljubka izvedba in pa izredna pestrost telovadnih gibov so pripomogli, da je bila to ena najlepših teloivadnih točk. Tudi učenci iz Dvora, ki so nastopili mešano, deklice s kiji, dečki pa s palicami, so prikazali prav lepo in skladno, celoto. Manjkala je le sproščenost in večja, prožnost gibov, toda vaja je bila izredno lepa. Sledile so Še razne igre. Z narodnimi koli se je programi zaključil. Prireditev je prav dobro uspela, tako da1 so vzgojitelji lahko prav zadovoljni. To jim mladina poklanja za plačilo. Gledalci, ki jih je bilo lepo število, kar ne morejo prehvaliti truda, ki so ga vzgojitelji vložili v prireditev in v pravilno vzgojo naše mil.Jidine. S. Hoiko IZ ST. PETRA Kulturno umetniško društvo St, Peter je naštudiralo Nušičevega »Navadnega človeka« ter ga uprizorilo 28. maja v Št. Petru. 4. junija pa je gostovalo v Vavti vasi. Obe uprizoritvi sta prav dobro uspeli. KUD ima v načrtu še eno gostovanje ter ponovitev na domačem odru. Z »Navadnim človekom« smo prepodili pajOce iz domačega odra, kakor tudi iz odra, kjer smo gostovali. Obenem pa ismo dokazali, da ni res tako, kot nam je bilo očitano. OBVESTILO MOBILIZIRANIM VOZNIKOM Ker mnogi vozniki, ki so na osnovi Uredbe o dolžnostih v gozdarstvu in lesni industriji v preteklem letu vršili prevoze in spravilo, niso prejeli plačila za svoje rie!o, poziva Generalna direkcija za lesno industrijo LRS vse te voznike, da do 31. julija predlože pristojnim Lesno-industrij-Kim podjetjem aoKaxiia o svojem delu v letu 1949 zaradi obračuna in izplačila, in javijo svoj točen naslov. Generalna direkcija za lesno industrijo LRS KMET PAVEL, klepar TREBNJE OKRAJNA MEHANIČNA DELAVNICA TREBNJE krajevno čevljarsko podjetje ^ , I rebnje OKRAJNO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV Novo mesto OBRTNA NABAVNA PRODAJNA ZADRUGA TREBNJE OKRAJNA OBRTNIŠKA NABAVNA PRODAJNA ZADRUGA Z O. J. Novo mesto OKRAJNA LEKARNA TREBNJE Tekstilna tovarna NOVO MESTO TELEFON ŠT. 31 »PLANOBNOVA« okrajno gradbeno podjetje in projektivni biro TREBNJE Okrajni magazin uprava TREBNJE V borbi za petletni plan ! Republiško odkupno podjetje „ŽIVINO-ODKUP" GROSUPLJE podružnica TREBNJE OKRAJNI MAGAZIN NOVO MESTO z osemnajstimi poslovalnicami v mestu in z dvanajstimi v okraju in sicer v: Straži, Dvoru, Žužemberku, Toplicah, Uršnih selih, Stopičah, Birčni vasi, Mirni peči, Št. Jerneju, Ško-cjanu, Šmarjeti in Beli cerkvi OSKRBUJE delovno ljudstvo okraja Novo mesto z blagom zajamčene oskrbe in vsem prošlim trgom v tekstilu, čevlji, galanterijo, železnino- kurjavo, kemičnimi in elektrotehničnimi izdelki, srebrnino in urami, okraski, pohištvom in drugim Ureja uredniški odbor. Orgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7, Stev. tekočega računa pri Komunalni banki v Novem mestu 619-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«