Celje - skladišče D-Per 539/1969 1119871346,4 GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV - TRBOVLJE Poslovanje podjetja v I. polletju 1969 (povzetek iz poslovnega poročila) Splošno V organizaciji podjetja v tem letu ni bilo večjih sprememb. S 1. januarjem 1969 je stopil v veljavo nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pripravljen je bil še osnutek novega pravilnika o delovnih razmerjih, ki je bil dan sredi julija 1969 v razpravo delovnim enotam. Finančno poslovanje smo prilagodili novima zakonoma o dohodku in o knjigovodstvu, ker je nastopila bistvena sprememba v pogledu ugotavljanja in delitve dohodka. Za razliko od obračuna v zadnjih letih smo prešli v letu 1969 zopet na obračun dohodka po izdanih fakturah in ne več po plačani realizaciji. Na temelju te spremembe zakona smo morali prenesti neplačano realizacijo odnosno odprte fakture iz leta 1968 v obračun leta 1969. Ta prenos nam je dohodek v obračunu precej povečal, kar je razvidno v nadaljevanju povzetka poslovnega poročila. Končno pripominjam še to, da smo z letom 1969 prenesli v knjigo- vodstvo GRAMAT-a in avtoparka iz obračuna osnovne dejavnosti kamnolom Borovnik, gradbeno skupino in avtopark rudnika Zagorje. Po statutu podjetja so vse delovne enote. katerih poslovanje in uspeh evidentiramo v posebnih knjigovodstvih, »samostojne organizacije združenega dela brez svojstva pravne osebe« in moramo zato obravnavati delitev dohodka v skupnem znesku za celotno podjetje. Skupno število zaposlenih je znašalo koncem junija 4.934 in je bilo za 11 višje kot začetkom leta. V osnovni dejavnosti je število zaposlenih nekoliko pačilo, povečalo se je v drugih enotah, predvsem zaradi premestitve delavcev na o-brat za specialna rudarska dela. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta se je osebna kvalifikacija zaposlenih nekoliko izboljšala. Že lani smo ugotovili, da se je fluk-tuacija nekoliko umirila. Na novo je bilo sprejetih 281, iz podjetja pa je odšlo 270 delavcev, številke so malenkostno višje kot so bile v I. polletju 1968. Pereč problem predstavljajo v podjetju še vedno delovni invalidi in njihova zaposlitev na ustreznih delovnih mestih. V rudarskem šolskem centru je bilo skupno 164 vajencev, od katerih je šolanje uspešno končalo 54 (49 rudarskih in 5 vajencev kovinarske in elektro stroke). Vsi so se zaposlili pri našem podjetju. Število nezgod je po številu sicer nekoliko padlo, vendar pa so bile resnejšega značaja, saj so zahtevale daljši čas zdravljenja. To pa je povzročilo večje število izpadlih delavnikov in več izplačanih nadomestil za osebne dohodke. Vseh nezgod je bilo 545 (v lanskem I. polletju 590 primerov), od teh 471 lahkih, 72 hujših ter 2 smrtni. Povprečno število izostalih na en delovni dan (samo v osnovni dejavnosti) je po številu nižje, v odstotku na zaposlene pa višje kot lani: Srečno očka Srečno, srečno dragi očka, srečno! Daj trdo roko za pozdrav in v slovo. V jame globočine, — sonce tam ne sije — tja moj gre pozdrav, očka, vrni se zdrav! Ko sonce sveti na nas in zemljo, v potu je sključeno tvoje telo. Srečno, očka, srečno! Daj trdo roko v slovo in v pozdrav in vrni se zdrav. Predstavnik republiškega sveta sindikatov Slovenije inž. Tribušon izroča odlikovanja predsednika republike sindikalnim delavcem, bivšim članom našega podjetja za njihovo sindikalno delo v povojnem obdobju (Foto - Trbovlje) Jože Skrinar Vzrok izostanka 1968 število % 1969 število % bolani 275 6,8 280 7,1 nezgode 81 2,0 79 2,0 redni dopusti 276 6,8 265 6,7 izredni dopusti 8 0,2 8 0,2 neopravičeni izostanki 17 0,4 15 0,4 SKUPAJ 675 16,2 647 16,4 Povečanje izostankov tako po številu kot v odstotku je predvsem pri bolanih. OSNOVNA DEJAVNOST Proizvodnja premoga Rudnik doseženo v I. poli. 1968 planirano za I. poli. 69 doseženo v I. poli. 69 % doseganja 4:2 4:3 1 2 3 4 5 6 Hrastnik 344.760 298.800 335.030 97,2 112,1 Trbovlje 257.340 297.400 330.170 128,3 111,0 Zagorje 291.200 298.800 287.500 98,8 96,2 ZP — T 893.300 895.000 952.700 106,6 106,4 Iz tega pregleda je sicer razvidno, da je bila v I. polletju 1969 dosežena proizvodnja precej višja od planirane in tudi višja od proizvodnje v L polletju 1968; slika pa se precej spremeni, če upoštevamo, da je bilo v tem polletju precej več obratovalnih dni kot v istem razdobju lani. To pa je vplivalo na višino povprečne dnevne proizvodnje, ki je znašala: Rudnik doseženo v planirano za doseženo v % doseganja I. poli. 68 I. poli. 69 I. poli. 69 4:2 4 : 3 1 2 3 4 5 6 Število delovnih dni: Hrastnik— Trbovlje 147 138 152 2/3 103,9 110,6 Zagorje 147 2/3 138 156 1/3 105,9 113,3 Povprečna dnevna proizvodnja: Hrastnik 2.345 2.165 2.194 93,6 101,3 Trbovlje 1.750 2.155 2.163 123,6 100,4 Zagorje 1.972 2.165 1.839 93,3 84,9 ZP — T 6.067 6.485 6.196 102,1 95,5 Povprečna dnevna proizvodnja je nižja od planirane a višja od lanskoletne. To pa je pripisati izključno večji proizvodnji kotlovnega pre- moga. Količina proizvedenega in prodanega komercialnega premoga je občutno nižja od planirane in od lanskoletne količine. Primerjava: 1 2 3 4 5 6 Komercialni premog: c Hrastnik 342.807 298.800 306.277 89,3 102,5 Trbovlje 165.237 70.000 88.966 53,8 127,1 Zagorje 291.200 298.800 287.500 98,8 96,2 ZP — T 799.244 667.600 682.743 85,4 102,3 Kotlovni premog: Hrastnik 1.953 — 28.753 1472,2 — Trbovlje 92.103 227.400 241.204 261,9 106,1 Zagorie — — — — — ZP — T 94.056 227.400 269.957 287,0 118,7 Dnevni povpreček: Komercialni premog: Hrastnik 2.332 2.165 2.006 86,0 92,7 Trbovlje 1.124 507 583 51,9 115,0 Zagorje 1.972 2.165 1.839 93,3 84,9 ZP — T 5.428 4.837 4.428 81,6 91,5 Letošnja pogozdovalna dela Gospodarske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi so po zakonu dolžne, da redno skrbe za obnovo gozdov. Rudniki pa so po določilih zakona o rudarstvu še posebej dolžni rekultivirati zemljišča, na katerih so izvajali svojo dejavnost. Tako je tudi naše podjetje v letošnjem letu pogozdilo naslednje površine: pare. št. 1647, 663-del, 1294-del, 1651/1 in 1657, v katastrski občini Trbovlje, v skupni izmeri 3,00 ha ter pare. št. 1301, 1291 in 1294 kat. občina Hrastnik. Te parcele merijo skupaj 1,00 ha. Vse navedene površine smo pogozdili s sadikami rdečega bora in črnega bora, ki smo jih kupili pri podjetju »Seme sadike-Mengeš«. Nabavili smo 30.000 sadik, od teh 6.400 rdečega bora in 23.600 črnega bora. Poleg teh sadik smo kupili tudi 50 sadik smreke, vendar le v poskusne namene. Za pogozdovanje površin na sipinah pod Bukovo goro v Trbovljah, smo se odločili za borove sadike, zato, ker talne razmere še najbolj u-strezajo tej drevesni vrsti. Poleg že ugotovljenih rastiščnih razmer za borova drevesa, smo se odločili za to drevesno vrsto tudi iz tega razloga, ker je površina, ki smo jo pogozdili, deloma že zarasla s posameznimi drevesi črnega bora, ki ima lepo vzrast in letni prirastek. V Hrastniku smo poleg 1000 sadik črnega bora pogozdili še 1200 sadik akacije in 1000 sadik rdečega hrasta, ki smo jih pridobili iz naravnega mlaja. Površine v Trbovljah smo pogozdovali od 2. 4. do 8. 4. in od 17. 4. do 25. 4., v Hrastniku pa od 2. 4. do 15. 4. 1969. Pogozdovalo je enajst delavk in 5 upokojencev, sodelovali pa so tudi vajenci rudarskega šolskega centra. Skupni stroški pogozdovanja so znašali 15.287,12 din v Trbovljah in 3.357,06 din v Hrastniku. Povprečni stroški na eno sadiko znašajo 0,80 din. Da bi dosegli uspeh smo ožjo o-kolico sadik pognojili z umetnim gnojem. Posajene površine redno kontroliramo zaradi ugotovitve dokončnega uspeha pogozdovanja. Podjetje v Mengšu jamči za prodane sadike 80 %-ni uspeh vzrasti. V okviru teh odstotkov je pogozditev tudi uspela. V zvezi z gozdnogojitvenimi deli na pogozdeni površini smo površine, zasajene s sadikami dosedaj enkrat obželi, da jih visoka trava ne bi zadušila. Mnenja smo, da bodo sadike že letos dosegle tolikšno višino, da ne bo potrebna ponovna obžetev. Nadaljsevanje na 3. str. 1 2 3 4 5 6 Kotlovni premog Hrastnik 13 — 188 1446,2 — Trbovlje 626 1.648 1.580 252,4 95,9 Zagorje — — — — — ZP — T 639 1.648 1.768 276,7 107,3 Iz vseh teh pregledov in primerjav proizvodnje je razvidno, da je bil količinski plan proizvodnje prekoračen edinole z nedeljskim delom. Nedeljska proizvodnja nam ni dala nadplanske proizvodnje, temveč nam je le omogočila, da smo planirano proizvodnjo dosegli. V končni, skupni tonaži se nanaša višja proizvodnja na povečano proizvodnjo kotlovnega premoga, do-čim je bila razpoložljiva količina komercialnega premoga precej nižja od proizvodnje v I. polletju 1968. Navedeni razlogi, predvsem manjša proizvodnja ob rednih delovnih dneh in nadomeščanje manjše proizvodnje z nedeljskim delom, je negativno vplivalo na finančni rezultat v obliki proizvodnih stroškov. Padec vrst komercialnega premoga se je nekoliko izboljšal (več debelih vrst), kar je delno pozitivno vplivalo na uspeh poslovanja: Vrsta premoga Hrastnik—Trbovlje I. poli. 68 plan 69 dosež. % % % Zagorje I. poli. 68 plan 69 % % dosež. % kosovec 12,2 12,0 14,0 9,8 10,0 11,6 kockovec 11.7 11,5 12,1 14,1 14,0 13,8 Orehovec 16,2 16,5 16,7 17,5 17,0 14,0 grahovec 13,7 13,5 14,2 10,7 10,0 9,9 zdrob 20,0 20,0 19,2 24,3 25,0 25,0 prah 26,2 26,5 23,8 23,6 24,0 25,7 SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Tudi storitve so se v primerjavi z lanskim I. polletjem nekoliko iz- boljšale in znašajo (v ton/delavnik): jamska: 1968 1969 o/o rudnik Hrastnik 2,98 2,98 100,0 rudnik Trbovlje 3,05 3,89 127,5 rudnik Zagorje 2,19 2,27 103,7 ZP — T 2,68 2,93 109,3 obratna: 1968 1969 % rudnik Hrastnik 2,65 2,67 100,8 rudnik Trbovlje 2,53 3,22 127,3 rudnik Zagorje 1,82 1,76 96,7 ZP — T 2,28 2,42 106,1 rudniška: 1968 1969 % rudnik Hrastnik 2,03 1,98 97,5 rudnik Trbovlje 2,20 2,78 126,4 rudnik Trbovlje 1,62 1,61 99,4 ZP — T 1,91 2,04 106,8 Storitve so narasle predvsem na rudniku Trbovlje glede na občutno povečan izkop kotlovnega premoga. Dosežena rudniška storitev (računana po lastni ceni ZP-T) je na Pri porabi glavnih vrst materiala izkazujemo neko izboljšanje čeprav ne v predvidenem obsegu, kar planirani višini. velja predvsem za jamski les. jamski les (m3/1000 ton): 1968 1969 % rudnik Hrastnik 13 13 100,0 rudnik Trbovlje 14 10 71,4 rudnik Zagorje 19 21 110,5 ZP — T 15 14 93,3 krajniki (m/ton): 1968 1969 % rudnik Hrastnik 1,16 0,94 81,0 rudnik Trbovlje 1,72 0,96 55;s rudnik Zagorje 0,91 0,84 92,3 ZP — T 1,23 0,92 74,8 razstrelivo (gr/ton): 1968 1969 % rudnik Hrastnik 111 111 100,0 rudnik Trbovlje 144 102 70,8 rudnik Zagorje 261 301 115,3 ZP — T 170 166 97,6 Letošnja pogozdo-valna dela Nadaljevanje z 2. str. Pogozdene površine smo zavarovali z opozorilnimi tablami, ker košnja trave, paša živine ter kurjenje na tem območju, ni dovoljeno. Prepričani smo, da bomo z nadaljnjim pogozdovanjem lahko uspešno nadaljevali na območju vseh treh rudnikov tudi v naslednjih letih. - Casagrande Egon Priznanje jamskim reševalcem Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov določa, da prejmejo ob dnevu rudarjev člani delovne skupnosti, ki so 15 ali več let sodelovali pri delu jamskih reševalnih čet na posameznih naših rudnikih, priznanje. Osrednji delavski svet našega podjetja se je odločil, da v letošnjem letu podeli priznanja in zahvalo tem članom, v obliki grafike »Jašek III«, delo ak. slikarja Janeza Kneza. Na osrednji proslavi ob dnevu rudarjev, dne 2. 7. 1969 so ta priznanja in zahvalo za 15 in več-letno delo pri jamskih reševalnih ekipah na rudnikih Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, prejeli naslednji tovariši: a) iz rudnika Hrastnik: inženir Jermol Adolf, inženir Petrov Ivan, Majdič Leopold, Im-perl Franc, Šeško Albin, šent-jurc Boris, Kotnik Konrad, Klenovšek Ivan, Poboljšaj Ladko, Dornik Anton, Hribšek Franc, Denovnik Stanko, Marinko Franc in Marinko Anton; b) iz rudnika Trbovlje: Šipek Franc, Krafogelj Ivan, Pintar Stane, Skočir Stane, Ži-bert Ivan II., Dobovičnik Ferdo, Eržen Stanko, Valentinčič Jože, Horvatič Anton, Žibert Ivan III.; c) iz rudnika Zagorje: inženir Mozer Štefan, Lovrač Mirko, Guna Justin, Mrva Roman, Roglič Franc, Baš Alojz, Baš Viktor, Burja Franc in Kržišnik Ernest. Priznanja in pohvale so podelili posameznim članom direktorji vseh treh rudnikov po končani proslavi v delavskem domu. Požrtvovalnim članom naše delovne skupnosti-reševalcem, naša topla zahvala za doslej vloženi trud in prizadevanje pri reševanju rudarskih življenj in našega premoženja. L. T. električni tok (kWh/ton): 1968 1969 % rudnik Hrastnik 15,42 14,43 93,6 rudnik Trbovlje 25,86 16,58 64,1 rudnik Zagorje 35,84 38,70 108,0 ZP — T 25,08 22,56 90,0 Obračunska cena kWh se je zni- nam v letu 1969 ni treba kalkulirati žala od 0,14 na 0,13 din. nadomestila za K-15 v lastno ceno Proizvodni stroški v din/tona so in v znižaniu amortizacije na rud- se v primerjavi s I. polletjem 1968 niku Zagorje zaradi izločitve osnov- skupno za vse tri rudnike nekoliko nih sredstev. Po rudnikih se je gi- znižali. Glavni razlog je v tem, ker bala lastna cena takole: L polletje din/ton 1968 1969 razlika Hrastnik 73,33 75,51 + 2,18 Trbovlje 70,31 57,76 —12,55 Zagorje 83,11 89,15 + 6,04 ZP — T 74,26 73,65 — 0,61 Rudnika Hrastnik in Trbovlje gel. V končnem rezultatu za ZP-T sta z doseženo prodajno ceno na je uspeh proizvodnje in prodaje pre- tono pokrila proizvodne stroške, moga pozitiven. dočim rudnik Zagorje tega ni mo- Primerjava: Rudnik Prodajna Lastna Razlika cena cena Hrastnik 77,94 75,51 + 2,43 Trbovlje 64,34 57,76 + 6,58 Zagorje 83,32 89,15 — 5,83 ZP-T 74,85 73,65 + 1,20 S prodajo premoga nismo imeli težav. Povpraševanje je bilo precej večje od razpoložljivih količin, posebno še, ker je bila proizvodnja komercialnih vrst premoga za skoraj 120.000 ton nižja kot v I. polletju 1968. Za razliko od stanja v preteklih letih, kupci premoga v letošnjih poletnih mesecih naročil premoga niso ustavljali ali zmanjševali. Situacija je ravno nasprotna, pojavljajo se zahteve za povečanje dobav, katerim pa ne moremo ugoditi. Na hitrejše poravnavanje računov za dobavljeni premog pa to u-godno stanje, v pogledu povpraševanja, ni vplivalo. Obratna sredstva, angažirana v neporavnanih fakturah in zalogah premoga, so napram stanju koncem junija 1968, narasla za preko 2,4 milijonov din in so znašala skupno 35,7 milijonov din. To smo delno krili s krediti, ki sta nam jih odobrili KBH Ljubljana in zvezna direkcija za rezerve industrijskih proizvodov Beograd (skupno 12,4 milij. din). Razliko pa krijemo z lastnim poslovnim skladom in dolgoročnimi krediti za obratna sredstva. Slabo plačevanje faktur nam onemogoča, da bi tudi naše podjetje fakture dobaviteljev za dobavljen material in druge obveznosti lahko pravočasno poravnalo. Poleg tega nam to stanje veže tudi sredstva amortizacije, kar neugodno vpliva na potek financiranja sanacijskega in investicijskega programa. Za investicije smo porabili skupno 7,5 milijonov din. Če pa vzamemo v poštev še vrednost o-preme na zalogi, plačane avanse in izločene zneske za lastno udeležbo pri kreditih ter varščino, pa znašajo porabljena sredstva dobrih 9,1 milijona din. Izdatke za investicije smo krili v glavnem iz amortizacije, v tem obračunskem razdobju le 2,9 milijona din. Z nabavo materiala ni bilo kakšnih posebnih težav, razen nekaterih posameznih primerov, ki pa niso imeli vpliva na proizvodnjo. OBRAT ZA SPECIALNA RUDARSKA DELA je izvajal pogodbena dela na osmih gradbiščih v tu-in dveh gradbiščih v inozemstvu. Obračun je izdelan le za domača gradbišča, za inozemska pa se opravi šele po zaključku pogodbenih del. Obrat je prevzel v zadnjem času tudi izvajanje vseh večjih rudarskih investicijskih del na naših treh rudnikih. Poslovanje v I. polletju je bilo na vseh gradbiščih uspešno. GRAMAT izkazuje v vseh delovnih enotah, razen v obeh betonarnah, pozitiven ostanek dohodka. Proizvodnja žganih opečnih izdelkov je nekoliko nižja kot v lanskem polletju. S prodajo nismo imeli nobenih težav. AVTOPARK je obseg poslovanja zmanjšal, ker smo s 1. januarjem 1969 opustili avtobusne prevoze. Končni rezultat je aktiven. Izpolnjevanje finančnega načrta V osnovni dejavnosti sta rudnika Hrastnik in Trbovlje finančni plan za I. polletje izpolnila uspešno, dočim na rudniku Zagorje predvidevanj nismo uresničili. V odstotku prikazana izpolnitev finančnega načrta je: ZP rudnik Trbovlje osvojil 2. mesto Znano je, da je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Trbovlje, v sodelovanju s tovrstnimi komisijami po trboveljskih delovnih organizacijah tudi letos, tako kot prejšnja leta, pripravila delavske sindikalne letne športne igre. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo letos nekaj manj udeležencev tako glede na število sodelujočih sindikalnih podružnic, kakor tudi po številu udeležencev iger. Določeno zmanjšanje gre na račun izostanka šolskih športnih ekip, ki se letos niso udeležile tekmovanja. Medtem, ko so lani v delavskih sindikalnih letnih športnih igrah nastopali tudi dijaki gimnazije, tehniške srednje šole, eko-nomske-srednje šole in rudarskega šolskega centra, se ti letos iger niso udeležili. Navzlic temu pa je bilo na igrah nekaj več tekmovalcev. Vsega skupaj se je iger udeležilo 20 sindikalnih podružnic iz trboveljskih organizacij s 94 tekmovalnimi ekipami v sedmih športnih panogah. Zamišljeno je bilo, da bo teklo letos tekmovanje tudi v balinanju. Žal pa so morali to tekmovanje zaradi premajhnega zanimanja, prijavile so se namreč le tri sindikalne ekipe, odpovedati. Tako so tekmovali v naslednjih sedmih športnih panogah: malem nogometu, rokometu, odbojki, šahu, streljanju, kegljanju in namiznem tenisu. V malem nogometu je tekmovalo 16, v rokometu 6, v odbojki 7, v šahu in streljanju po 14, v kegljanju 20 ter v namiznem tenisu 17 sindikalnih ekip. Vsega skupaj se je tekmovanja udeležilo nad 600 trboveljskih delavcev-športnikov. Glavni namen delavskih sindikalnih letnih športnih iger je bil, da se teh udeleži čimvečje število delavcev. Ta namen pa je bil dosežen. Organizacija letošnjih iger je bila na visoki ravni. Zahvala za to gre predvsem tistim delavcem, ki so bili dolžni izvesti posamezna tekmovanja. V primerjavi z lanskim letom pa je bilo mogoče zaznati tudi večjo discipliniranost posameznih ekip tako, da ni bilo potrebno odlagati posamezna srečanja in zavlačevati poteka iger oziroma tekem. Spominjamo se tudi, da je bil lanski zmagovalec iger sindikalna podružnica ZP-rudnika Trbovlje, ki je zbrala 133 točk. Letošnji zmagovalec je ekipa cementarne (lani je bila druga s 126 točkami), ki je zbrala 137 točk, druga pa je bila ekipa ZP-rudnika Trbovlje, ki je zbrala 124 točk, tretje mesto pa so tako kot lani osvojili delavci-šport-niki strojne tovarne Trbovlje z 90 točkami. Besedilo Rudniki Hrastnik Trbovlje Zagorje Skupaj ZP-f 1. celotni dohodek 108,1 119,2 97,9 107,9 2. materialni stroški 108,2 116,8 122,7 116,2 3. dohodek 107,9 120,6 81,0 102,7 4. obveznosti iz dohodka 127,1 149,4 109,6 127,3 5. dohodek za razdelit. 106,2 118,0 78,1 100,4 6. bruto osebni doh. 105,9 108,3 88,5 100,5 7. ostanek dohodka 108,6 212,9 —1805,5 99,4 8. stanovanjski prisp. 109,8 115,7 124,8 116,6 9. bruto skladi 107,4 274,4 — 509,4 70,6 V končnem rezultatu je osnovna dejavnost zaključila I. polletje s pozitivnim ostankom dohodka, vendar predvidene vsote za sklade nismo dosegli. Obrat za specialna rudarska dela planirane vrednosti storitev ni dosegel, so pa temu ustrezno tudi vsi stroški nižji, tako da je delitev dohodka na osebne dohodke in sklade dosežena odnosno presežena. GRAMAT je pri delitvi dohodka ostal v okviru planskih predvidevanj, dočim avtopark ni. Pri avtopar-ku pričakujemo ugodnejši rezultat v drugem polletju, ker smo v juliju nabavili nove tovornjake. Proizvodne dejavnosti izkazujejo naslednjo izpolnitev finančnega načrta (v%): Besedilo Osnovna dejavnost OSRD GRAMAT Avtopark ZP-T 1. celotni doh. 107,9 76,1 83,7 103,9 104,7 2. mat. stroški 116,2 64,7 88,1 107,0 110,8 3. dohodek 102,7 83,4 77,9 95,0 100,6 4. obvez, iz doh. 127,3 68,2 80,9 149,4 120,7 5. doh. za razdel. 100,4 85,4 77,5 88,7 98,7 6. brutto OD 100,5 77,8 75,7 127,3 98,5 7. ost. dohodka 99,4 131,8 86,0 42,7 100,4 8. stan. prisp. 116,6 77,8 84,1 127,7 113,2 9. brutto skladi 70,6 148,8 86,4 38,6 87,1 Planirano delitev dohodka na oseb ne dohodke in sklade (vključno sta- novanjski prispevek) smo takole (v %): dosegli Dejavnost Osebni dohodki doseženo plan Skladi doseženo plan rudnik Hrastnik 92,6 92,5 7,4 7,5 rudnik Trbovlje 90,7 83,3 9,3 16,7 rudnik Zagorje 99,4 112,7 0,6 —12,7 osnova 94,3 94,4 5,7 5,6 OSRD 86,0 76,3 14,0 23,7 GRAMAT 82,1 80,2 17,9 19,8 avtopark 54,4 78,0 45,6 22,0 ZP-T 93,1 93,0 6,9 7,0 Za neproizvodne dejavnosti (rudarski šolski center, samski domovi) finančnega načrta nismo sestavili. Doseganje in delitve dohodka Izpolnitev finančnega plana je prikazana samo za proizvodnjo in prodajo v I. polletju 1969. S prenosom neplačanih faktur iz leta 1968 v obračun dohodka 1969, so se vse Besedilo 1. celotni dohodek 2. materialni stroški 3. dohodek 4. obveznosti iz dohodka 5. dohodek za razdelitev 6. bruto osebni dohodki 7. ostanek dohodka 8. stanovanjski prispevek 9. bruto skladi 10. delitev dohodka v %: za bruto osebne dohodke za sklade s stanov, prispevkom vrednosti precej povečale in to v pozitivnem smislu. Prenešena neplačana realizacija v vseh dejavnostih znaša 24,6 milijona din. Ustrezno temu znesku se seveda povečajo tudi vsi stroški. Končni rezultat (ostanek dohodka za sklade) se s tem prenosom zelo izboljša. Obračun za podjetje kot celoto je naslednji: (v milij. din) S prenosom Brez prenosa 1968 1968 93,0 117,7 40,5 51,6 52,2 66,1 5,6 5,7 46,9 60,4 43,8 55,9 3,1 4,5 1,9 2,4 1,2 2,1 93,4 92,6 6,6 7,4 ZPT - 2. mesto V posameznih športnih panogah je ekipa ZP-rudnika Trbovlje dosegla naslednje uspehe — mali nogomet: 1) ISKRA I 16, 6) ZP-rudnik Trbovlje I 11, 11) rudnik Trbovlje II 5 točk; streljanje z zračno puško: 1) ZP-rudnik Trbovlje I 796, 6) ZP-rudnik Trbovlje II s 720 krogi; kegljanje: 1) SGP Zasavje 500, 3) ZP-rudnik Trbovlje I 483, 9) ZP--rudnik Trbovlje III 447, 10) ZP--rudnik Trbovlje II 444; namizni tenis: 1) IBT z 10, 4) ZP-rudnik Trbovlje I s 7, 15) ZP-rudnik Trbovlje II s 7 točkami; šah: 1) ZP-rudnik Trbovlje I s 14, 6) ZP-rudnik Trbovlje II z 9 točkami; odbojka: ZP-rudnik Trbovlje ni tekmoval ter rokomet: ZP-rudnik Trbovlje ni tekmoval. Glede na to, da sindikalna podružnica rudnika Trbovlje ni ime-la svojih ekip v tekmovanju v odbojki in rokometu, je osvojitev drugega mesta še toliko večji uspeh. Končni vrstni red udeležencev letošnjih delavskih sindikalnih letnih športnih iger, z doseženim številom točk: cementarna 137, ZP--rudnik Trbovlje 124, strojna tovarna Trbovlje 90, elektrarna 83, IBT 75... in 20) PTT 1 točka. Janko Savšek Veš.. 9 • • Tristo hudičev! Veš, koliko mrličev?! Prvi — kar pomnim — je bil ded, eden revnih kumljanskih kmetičev, zadnji sem jaz — kar jih pomnim, ne zadnji rodu nemaničev. A vmes? Vmes jih je bilo še nešteto, šest iz moje žlahte, prekleto! Kaj praviš? ... novega nič? Za tebe ne, to ti verjamem, za mene in moje pa to je hudič! Pomisli, poglej, potem mi povej. Mlad, zdrav, da bi goro podrl pa mi je rudnik ves mozeg požrl in za nameček čez prša me stisnil, da v bolečini sem dušo izdihnil. Vidiš? Glej, to je hudič, da jaz nisem še zadnji mrlič! Kaj praviš? To tebi nič mar? Da, prav imaš! Nekdo res mora biti rudar! Skrinar Jože Osebni dohodki so se v primerjavi z letom 1968 v vseh dejavnostih izboljšali. Povprečni mesečni oseb- Porast osebnih dohodkov v osnovni dejavnosti gre predvsem na račun novega pravilnika o delitvi o-sebnih dohodkov, ki je od 1. januarja 1969 za vse rudnike enoten. Majhen porast pri avtoparku pa je pripisati tistemu, ker so odpadli šoferji avtobusov. ni dohodki so znašali za 26 delovnih dni na mesec: (v din) Skladi in dolgoročne obveznosti Denarna sredstva amortizacije, sklada skupne porabe in stanovanjskega prispevka, smo črpali namensko in v okvirih, ki so jih določili samoupravni organi. Naše obveznosti za dolgoročna posojila so se v enem letu povečale za 18,5 milijonov in znašajo koncem junija skupno 69 milijonov din. Povečanje se nanaša na črpanje odobrenih sanacijskih in drugih investicijskih kreditov, zmanjšanje pa pri posojilih za kritje izgube prejšnjih let ter za stanovanjsko izgradnjo za odplačane anuitete. S plačili zapadlih anuitet smo na tekočem. Prvo polletje 1969 smo zaključili torej uspešno, k čemur pa je v nemajhni meri pripomogla sprememba zakona o dohodku, saj nam prenešena neplačana realizacija iz leta 1968, v obračunu doseganja in delitve dohodka v letu 1969, pozitivni uspeh precej povečuje. Turnšek Roman Dejavnost I. polletje 1968 1969 Indeks % Osnovna 880,55 1.156,92 131,4 OSRD 1.318,72 1.400,04 106,2 GRAMAT 775,84 936,00 120,6 Avtopark 938,08 948,48 101,1 RŠC — 1.390,08 — Menze 651,04 775,84 119,2 Bistvene spremembe v predlogu novega pravilnika o delovnih razmerjih Pravilnik o delovnih razmerjih, ki je sedaj v veljavi, je bil sprejet 30. marca 1966. V času njegove veljavnosti je doživel Temeljni zakon o delovnih razmerjih (TZDR) že štiri novele (dopolnitve, spremembe), ki so po svoji vsebini zahtevale korenito spremembo določil pravilnika. Zadnja, četrta novela prinaša kar 36 sprememb določil in nekaj določb, ki urejajo uveljavitev teh sprememb. Tudi dosedanja praksa pri uporabi pravilnika o delovnih razmerjih je pokazala, da so nekatere določbe nejasne, premalo konkretne in pogosto dvomiselne. Novela TZDR nalaga delovnim skupnostim dolžnost, da čimprej prilagodijo svoje splošne akte (pravilnike o delovnih razmerjih) spremenjenemu TZDR. Novelo bodo zato lahko uporabljale delovne skupnosti šele takrat, ko bodo z njo u-skladile svoje splošne akte. V 40. členu novele je namreč določeno, da se bodo uporabljale dosedanje določbe TZDR vse dotlej, dokler ne bodo delovne skupnosti prilagodile oziroma uskladile svoje splošne akte z določbami, ki jih vsebuje novela. Akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem določi delovna skupnost posamezna delovna mesta, njihov opis, potrebno strokovno izobrazbo posameznega poklica oziroma smeri za vsako delovno mesto, mora delovna skupnost sprejeti: — v roku, ki ga sama določi, — najkasneje pa v enem letu od uveljavitve IV. novele, to je najkasneje do 16. maja 1970 leta. Novo sistemizacijo delovnih mest, ki naj jo uvede opisani splošni akt, lahko (ne pa mora) delovna skupnost izvede v šestih mesecih od uveljavitve svojega splošnega akta. Pomembna je naslednja določba: novo sistemizacijo delovnih mest lahko izvede delovna skupnost ne glede na dosedanje določbe svojega splošnega akta in ne glede na dosedanje določbe TZDR., ki urejajo premeščanje delavcev na druga delovna mesta v skladu z aktom o sistematizaciji delovnih mest. Novela torej dopušča premeščanje tudi vodilnih delavcev na druga delovna mesta, kar dosedanji TZDR ni dopuščal, vsaj dokler vodilnemu delavcu ni potekla mandatna doba, za katero je bil imenovan na določeno vodilno delovno mesto. Osnutek novega pravilnika o delovnih razmerjih, ki je sedaj v razpravi po delovnih enotah, prinaša naslednje bistvene novosti in spremembe: 1. poskusno delo — novela TZDR prepušča urejanje poskusnega dela v celoti delovnim organizacijam. Najdaljši rok trajanja poskusnega dela se po predlogu podaljšuje na 4 mesece; delavec je lahko sprejet na poskusno delo le s svojo privolitvijo in to za določen čas; delavca, ki ni uspešno opravil poskusnega dela za določeno delovno mesto, lahko delovna skupnost premesti na drugo delovno mesto, za katero je pokazal med poskusnim delom, da izpolnjuje strokovne in druge delovne pogoje; možnost podaljšanja oziroma skrajšanja poskusnega dela; 2. delovno razmerje za določen čas — po dosedanjih predpisih praviloma ni bilo mogoče podaljševati delovnega razmerja za določen čas, kar so delavci večkrat zlorabljali in so včasih zaradi povsem neznatnih in formalnih na- pak delovne organizacije uspeli spremeniti svoje delovno razmerje za določen čas (čeprav so nanj pristali) v delovno razmerje za nedoločen čas. To trdoto skuša odpraviti IV. novela TZDR s tem, da daje možnost za podaljšanje delovnega razmerja za določen čas,-pri čemer bo odločilna dejanska tehtnost, ne pa formalni razlogi, ki so doslej odločilno vplivali pri presoji utemeljenosti podaljšanja; 3. razporejanje delavcev na delovna mesta — tudi urejanje tega vprašanja prepušča novela v celoti delovnim organizacijam; novost: za premestitev delavca iz kraja v kraj ni več potrebna privolitev delavca, seveda če gre za premestitev na delovno mesto kjer se zahteva enaka strokovna usposobljenost kot na prejšnjem delovnem mestu. V osnutek pravilnika so vnešena delovna mesta, na katerih smejo delati mladoletni delavci do 18. leta starosti in žene; 4. delovni čas — določba 43. a člena TZDR predstavlja pomembno novost pri urejanju delovnih razmerij. Do sedaj so lahko delovne organizacije prosto odpirale delovna mesta z nepolnim delovnim časom in na njih zaposlovale delavce, ki so bili že kje drugje zaposleni s polnim delovnim časom in s tem zapirale možnosti za nove zaposlitve. IV. novela poskuša te možnosti omejiti z določilom, da se na delovna mesta z nepolnim delovnim časom lahko zaposlijo le doslej nezaposleni ali samo delno zaposleni delavci. Določilo 43. a člena bo prisililo delovne organizacije da tudi civilno-pravno razmerje skrčijo na minimum (samo za dela, ki ne trajajo več kot 30 delavnikov v koledarskem letu); 5. odsotnost delavca z dela zaradi izpita — delovna skupnost sme po spremenjenih določilih priznati svojemu delavcu tudi več odsotnosti z dela kot le sedem delovnih dni v letu, če je odsotnost potrebna za opravljanje strokovnih in drugih izpitov. Seveda ima delavec v času odsotnosti z dela pravico do nadomestila osebnega dohodka; 6. izključitev iz delovne skupnosti — doslej je o izključitvi delavca iz delovne skupnosti lahko odločal le naj višji organ upravljanja (delavski svet enote, osrednji delavski svet), po novem pa bo lahko sklepal o izključitvi tudi tisti organ, ki je v delovni skupnosti pristojen za izrekanje drugih ukrepov (opomin, javni opomin itd.). Spremenjeni 93. člen TZDR odpravlja dosedanje nesmotrno določilo o nadomestilu osebnega dohodka za čas odstranitve delavca z delovnega mesta oziroma delovne organizacije, po katerem je delavec, ki je bil odstranjen iz delovne organizacije, prejemal višje nadomestilo osebnega dohodka kot delavec, ki je bil odstranjen samo na drugo delovno mesto; 7. letni dopust — komisija se je pri izdelavi osnutka novega pravilnika pridrževala zakonske omejitve, da letni dopust ne sme trajati več kot 30 dni in je zato predlagala ostrejše kriterije za odmero dodatnega dopusta. V zvezi z dopusti predlaga komisija še več manjših sprememb, ki so le redakcijskega značaja; 8. prenehanje dela — zaostren je pogoj za izključitev iz delovne organizacije s tem, da je določen kriterij treh zaporednih neopravičenih izostankov (prej pet); novost: zaščita starejših delavcev, ki imajo 30 (25) za pokojnino vštetih let v naslednjih primerih: — ukinitev delovnega mesta, — trajnejše zmanjšanje obsega dela oziroma poslovanja, — delovna nesposobnost. Osnutek novega pravilnika vsebuje še več sprememb v zvezi s pravicami in dolžnostmi delavcev, stopanje na delo, odklonitvijo dela, odgovornostjo delavcev itd., ki pa so bolj ali manj redakcijskega značaja. Za razliko od dosedanjega pravilnika vsebuje osnutek celoten postopek za uveljavljanje pravic iz dela in po delu. Komisija za izdelavo novega pravilnika o delovnih razmerjih je pri delu zasledovala naslednje cilje: 1. uskladitev določb pravilnika z zakonskimi določili, 2. čim podrobneje in nedvoumno definirati delovne odnose, 3. upoštevanje dosedanje pozitivne prakse, 4. konkretnost pri določanju postopkov in pristojnosti posameznih organov, 5. nakazati pravno pot za uveljavljanje pravic po delu in iz dela. Osnutek novega pravilnika bo v razpravi po delovnih enotah do konca avgusta, komisija bo pri končni redakciji skušala upoštevati vse tehtne predloge in pripombe. Sihur Vladimir Struktura potrošnje premoga Iz ZP-T Od pričetkov pravega rudarjenja v Zasavju okoli leta 1820 pa do leta 1880, se proizvodnja premoga ni mogla bistveno povečati. Vzrok so bile slabe prometne zveze, pomanjkanje večjih in stalnih industrijskih potrošnikov ter šele začetek uvajanja premoga kot goriva v široki potrošnji in razvoja železnic, ki naj bi omogočile plasman premoga na širšem področju Slovenije, Hrvat-ske in južnih predelov sedanje Avstrije. Vsa ta dejstva so takratne lastnike ‘posameznih premogovnikov prisilila, da so pričeli graditi steklarne, kemična in celo metalurška podjetja, ki so v neposredni bližini rudnikov koristila čimveč premoga. Po prevzemu rudnikov v letih 1873—1886 s strani Trboveljske pre-mogokopne družbe, se je z zgraditvijo cementarne in opekarne ter termoelektrarne v Trbovljah in Zagorju, potrošnja še bolj približala nahajališčem premoga in dane so bile prve osnove za povečanje proizvodnje. Prve termoelektrarne so dale energetsko osnovo za pričetek uvajanja sodobnejše opreme v rudnikih in ostali industriji v Zasavju, kakor tudi možnost plasmana premoga kot vira energije na večje razdalje. Pod Avstro-ogrsko je bil trg zasavskih premogovnikov omejen na južno Štajersko, Kranjsko, Koroško in deloma na Trst in Hrvatsko. Z ustanovitvijo Jugoslavije leta 1918 so se razmere glede trga močno spremenile. Zasavski premogovniki Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, so bili v novi državi med najbolj urejenimi in najbolj sodobno opremljenimi in zato do leta 1929 glavni proizvajalec rjavega premoga v državi, saj je znašala njihova proizvodnja 31.1 % jugoslovanske in 71.6 % slovendske proizvodnje premoga. Z letom 1930 je nastopila svetovna gospodarska kriza, ki je močno zavrla razvoj celotnega jugoslovanskega gospodarstva, hkrati pa pričele železnice kupovati premog pri državnih, predvsem srbskih premogovnikih. Delež premoga iz zasavskih premogovnikov se je zato v slovenskem merilu znižal od 71.6 % na 67.8 % in v jugoslovanskem od 31.1 % na 20.1 %, kljub temu pa so bile železnice še vedno glavni kupec našega premoga. Po letu 1945 so pospeševali na področju celotne države odpiranje novih premogovnikov in povečanje proizvodnih kapacitet na že obstoječih premogovnikih, kar je zahteval nagel razvoj industrije. Glavni potrošnik premoga je postala industrija in ne več železnica. Povprečna letna proizvodnja ZP v letih 1946—1960 je predstavljala le še 45.7 slovenske in 10.3 % jugoslovanske proizvodnje premoga in potrošnja premoga se je vedno bolj osredotočala na območje Slovenije. Udeležba potrošnje premoga v ostalih republikah in izvoz v druge države je iz leta v leto upadala. Pospešena industrializacija naše države je omogočila vse do leta 1964 tudi zasavskim premogovnikom nenehno povečevanje proizvodnje. Znižanje proizvodnje po letu 1964 se je pričelo zaradi splošne stagnacije premogovništva v jugoslovanskem in svetovnem merilu oziroma uvajanja drugih virov energije za potrebe industrije in tudi široke potrošnje ter železnic. Da bi zagotovili možnost prodaje premoga po čim ugodnejših cenah za potrebe termoelektrarne, smo začeli že v letu 1963 s poizkusom uporabe rovnega-neseparirane-ga in nato še nižjekaloričnega premoga za kotel Pauker v termoelektrarni. Ker je poizkus uspel, je bila izdelana analiza surovinske baze kotlovnega-nižj ekaloričnega premoga. Po osvojitvi programa za izgradnjo nove termoelektrarne II, s kapaciteto 125 MW, smo zgradili drobilnico za manj kalorični premog. Tako je postala termoelektrarna glavni potrošnik premoga s področja rudnikov Hrastnik in Trbovlje ter toplarna v Ljubljani za področje rudnika Zagorje oziroma e-lektrogospodarstvo nasploh. Kako se je gibala potrošnja premoga iz Zasavskih premogovnikov v elektrogospodarstvu v posameznih panogah naše industrije, široki potrošnji, železnici in izvozu v obdobju zadnjih petih let, je razvidno iz naslednje tabele: °/o i965________1966 1967 1968 1969 indeks indeks indeks indeks indeks elektrogospodarstvo 25.5 100 črna metalurgija 12.5 100 barvna metalurgija 6.4 100 kemična industrija 2.0 100 tekstilna industrija industrija grdadbeneg 5.1 a 100 materiala proizvodnja in prede- 4.4 100 lava nekovin 11.0 100 papirna industrija prehrambena indu- 4.2 100 strij a 1.0 100 ostala industrija 2.3 100 lastna poraba 1.6 100 industrija skupaj 50.5 100 široka potrošnja 15.1 100 železnica 7.3 100 izvoz 1.2 100 oddaj a-skupaj 100.0 100 V prvi koloni je v odstotkih izražena višina prodanega premoga posameznim panogam v letu 1965. Ta odstotna udeležba pa je tudi indeksna osnova prodaje za naslednja leta. Iz tabele je razvidno, da je elektrogospodarstvo največji potrošnik našega premoga (leta 1969 — 45.9 °/0 celotne proizvodnje) in je porabo v petih letih podvojilo. Ta odstotek porabe pa bo znatno manjši (300.000 ton) po prenehanju obratovanja termoelektrarne I po letu 1971, če ne bo izvedena rekonstrukcija in namesto sedanjih postavljen agregat s 150 MW. Toplarna Ljubljana namerava za severni predel Ljubljane zgraditi še eno toplarno, ki pa naj bi obratovala le sezonsko. V kolikor se bodo odločili za kurjenje s premogom, jo lahko štejemo med potencialne potrošnike prahu in zdroba. Črna metalurgija je že v letu 1969 za polovico zmanjšala porabo premoga zaradi prehoda na porabo mazuta, plina in električne energije v svojem tehnološkem procesu. Po sanaciji sedanjega težkega finančnega stanja naših železarn, bo prehod na ostala goriva še hitrejši in bo poraba premoga omejena le na zelo majhne količine. 104.9 106.7 150.3 207.4 99.9 82.9 60.4 54.7 113.1 102.5 110.2 117.2 114.0 112.1 57.5 75.0 98.8 102.9 105.3 103.6 88.9 90.0 75.6 71.8 95.6 78.9 62.3 61.3 97.7 78.5 77.6 77.4 108.9 141.3 77.8 40.1 114.2 92.2 99.4 67.7 90.8 88.1 80.7 73.5 100.5 89.7 77.0 74.0 105.7 103.2 125.2 140.2 100.0 87.4 65.8 64.9 17.9 75.2 38.5 — 101.4 95.8 100.0 117.0 Barvna metalurgija postopoma zvišuje porabo premoga in tudi v bodoče kolikor nam je znano, ne namerava preiti na druga goriva. Kemična in tekstilna industrija in industrija gradbenega materiala, bodo še nadalje zaradi modernizacije tehnoloških postopkov prehajale vedno bolj na ostale vrste goriv, ki v večji meri garantirajo zahtevane parametre kot premog. Enako bo tudi s prehrambeno industrijo. Zanimiva je ugotovitev, da je široka potrošnja, kljub pospeševanju uporabe tekočih in plinskih goriv, kot kupec premoga še vedno perspektivna, k čemur v veliki meri pomaga uvajanje trajno žarnih peči in prodaja predpakiranega premoga. Ko bodo proizvajalci premoga za široko potrošnjo uvedli še sodobnejši transport oziroma dostavo premoga na dom s specialnimi tovornjaki, opremljenimi s transportnim trakom, ki omogoča lažji pristop do potrošnikovih shramb in kleti, bo prodaja premoga gotovo še porasla. Poraba premoga v železniškem prometu iz leta v leto pada. V letu 1965 je železnica pri nas nabavila 130.000 ton, v letu 1969 še 74.000 ton in v letu 1975 bo predvidoma kupila le še 20.000 ton. Po dokončanju elektrifikacije prog Zidani most— —Maribor—državna meja in Zidani most—Zagreb, bodo na ostalih še neelektrificiranih železniških progah v SRS v uporabi le diesel električne lokomotive tako, da bo železnica u-porabljala premog le še za ogrevanje upravnih zgradb. Z elektrifikacijo železniške proge Zagreb—Novska pa bo odpadlo še nadaljnjih 10.000 ton premoga. Zaradi tako močnega sedanjega in bodočega izpada prodaje železnicam, ki rabi predvsem debele vrste, v glavnem kosovec, le delno pa kockovec in vedno težje prodaje ko-sovca za široko potrošnjo v taki granulaciji kot je sedaj, je bil osvojen predlog, da ob novi težkoteko-činski separaciji zgradimo drobilni-co, ki bo drobila kosovec na dimenzije, po katerih že sedaj prodajamo premog iz separacije v Zagorju. Večji izvoz premoga v letu 1969 in v naslednjem letu, ni predviden. Iz navedenega kratkega pregleda strukture potrošnje našega premoga v zadnjih petih letih in ocene potrošnje za naslednjih pet let je razvidno, da bo potrebno še nadalje skrbno spremljati potrebe tržišča in se čimbolj e prilagajati njegovim zahtevam po asortimentu in kvaliteti. Prednost nove težkoteko-činske separacije bo prav v tem, da bomo lahko potrošnikom garantirali kvaliteto, kar je še posebno važno za večja podjetja, ki zahtevajo stalno enake parametre dobavljenega premoga, ker njihov tehnološki proces ne dovoljuje večjih nihanj. Da je to res, sodimo po tem, ker ni vprašanje prodaje premoga iz separacije v Zagorju, z modernejšim sistemom separiranja, ki strogo loči jalovino od premoga in kvaliteta toliko ne niha. Če ne bodo v naslednjih letih sedanjo termoelektrarno I rekonstruirali, bo nastopilo za nas zelo pereče vprašanje, kam prodati cca 300.000 ton drobnih vrst premoga, predvsem prahu in še cca 150.000 ton vmesnih produktov iz nove tež-kotekočinske separacije. Adolf Jermol, dipl. inž. rud. Proizvodnja premoga v SFRJ v L polovici leta 1969 Premogovniki Jugoslavije so proizvedli v razdobju januar-junij 1969, naslednje količine premoga: celokupna proizvodnja v SFRJ 12,773.312 ton od tega — črni premog 349.127 ton — rjavi premog 4,758.395 ton — lignit 7,665.790 ton Posamezni rudniki pa so proizvedli naslednje količine: Raša 193.560 ton Srednjebosanski 1,040.685 ton — Kakanj 458.633 ton — Breza 308.061 ton — Zenica 232.053 ton — »Abid Lolič«-Bila 41.938 ton Titovi rudn. Banoviči 1,070.654 ton Zasavski premogovniki Trbovlje 952.700 ton Resav. moravski basen 363.200 ton Senovo 136.800 ton Aleksinac 142.158 ton Ugljevik 102.494 ton Kočevje 100.460 ton Soko Kanižarica Laško Montana-Žalec Presika-Lj utomer Titovi rudnici Kreka Kolubarski basen Velenje Kosovo Kostolac Pij e vi j a Ivanec 85.921 ton 76.900 ton 59.500 ton 19.900 ton 3.040 ton 2,237.020 ton 1,050.602 ton 1,649.000 ton 1,397.076 ton 624.197 ton 173.074 ton 153.329 ton (Iz informacij rudarskega insti-tuta-Beograd, za junij 1969). Doseganje in uporaba amortizacije v 1 polletju 1969 V I. polletju 1969 smo ustvarili pri ZP-T nekaj več amortizacije, kot smo jo porabili. Če pa upoštevamo nabavo opreme, ki še ni v uporabi, temveč je še vskladiščena, razne plačane avanse, predpisane varščine za morebitne podražitve, izločeno lastno udeležbo pri kreditih in podobno, nam je dosežena a-mortizacija komaj zadoščala za kritje vseh izdatkov. Skupno smo ustvarili v vseh proizvodnih dejavnostih 8,8 milijonov din amortizacije, porabili pa smo 6,9 milijonov din, torej za približno 1,9 milijonov din manj. Za razna izplačila, ki še niso obračunana in ki so opisana v prejšnjem odstavku, smo pa izdali 1,1 milijonov din. 5,1 milij. din 0,4 milij. din 1.4 milij din 6,9 milij. din 1,6 milij. din 8.5 milij. din Od porabljene amortizacije odpade: — na redno zamenjavo osnov sredstev — na lastno udeležbo pri sanacijskem posojilu — na odplačilo anuitet Skupaj — na razna izplačila, ki še niso obračunana Celokupno Delovne enote so dosegale in črpale sredstva amortizacije takole: rudnik Hrastnik: a) doseženo 2,102 milij. din b) porabljeno: — redna zamenjava 1,478 — sanacija 0,115 1,906 milij. din — anuitete 0,313 rudnik Trbovlje manj porabljeno 0,196 milij. din a) doseženo b) porabljeno: 1,773 milij. din — redna zamenjava 0,474 — sanacija 0,040 0,763 milij. din — anuitete 0,249 rudnik Zagorje manj porabljeno 1,010 milij. din a) doseženo b) porabljeno: 2,626 milij. din — redna zamenjava 2,135 2,962 milij. din — anuitete 0,827 Separacija več porabljeno 0,336 milij. din a) doseženo b) porabljeno: 1,391 milij. din — redna zamenjava 0,418 0,641 milij. din — sanacija 0,223 Strojni in elektro obrat Trbovlje manj porabljeno 0,750 milij. din a) doseženo b) porabljeno: 0,094 milij. din —- za redno zamenjavo 0,067 milij. din Druge enote v osnovni dejavnosti a) doseženo: manj porabljeno 0,027 milij. din — žaga 0,026 — laboratorij 0,009 — upravno prodajna režija 0,104 — prejete najemnine b) porabljeno: 0,061 0,200 milij. din — upravno prodajna režija 0,059 milij. din Obrat za specialna rudarska dela manj porabljeno 0,141 milij. din a) doseženo 0,204 milij. din b) porabljeno 0,262 milij. din GRAMAT več porabljeno 0,058 milij. din a) doseženo 0,157 milij. din b) porabljeno Avtopark — milij. din a) doseženo 0,245 milij. din b) porabljeno 0,188 milij. din manj porabljeno 0,057 milij. din V drugi polovici leta se bo črpanje amortizacije povečalo, ker bodo narasli izdatki za lastno udeležbo pri kreditih, nekatera izločena sredstva bomo lahko obračunali, plačana bo nabava kamionov itd. Neproizvodne dejavnosti (RŠC, menze in počitniški domovi) oblikujejo lastno amortizacijo in jo koristijo v okviru razpoložljivih zneskov ter sklepov samoupravnih organov. Turnšek Roman Nagrade za tehnične izboljšave Komisija za izume in tehnične izboljšave, ki deluje kot komisija osrednjega delavskega sveta ZP-T, je prejela v letošnjem letu nekoliko manj predlogov za razne tehnične izboljšave oziroma racionalizacije, ki so jih predlagali posamezni člani naše delovne skupnosti v proučitev in potrditev. Komisija je po poprejšnji proučitvi predlaganih izboljšav osvojila dve tehnični izboljšavi. Osrednji delavski svet je na svojem 19. zasedanju, dne 24. 6. 1969 odobril izročitev pismenih priznanj in izplačilo denarnih nagrad predlagateljema tovarišu Raku Maksu, elektrikarju na elektrostrojnem obratu v Trbovljah in Levec Mirku, elektrikarju iz rudnika Hrastnik. Priznanji in nagradi sta bili izročeni na osrednji proslavi ob dnevu rudarjev, dne 2. 7. 1969 v delavskem domu v Trbovljah, ob navzočnosti blizu 1000 udeležencev. Tovariš Rak Maks je prejel enkratno denarno nagrado v višini 500.00 din za predlagane in osvojene tri tehnične izboljšave, ki se nanašajo na avtomatsko vklapljanje in izklapljanje črpalk, električni grelec za diesel lokomotive v zimskem času in na napravo za avtomatsko delovanje semaforjev v jami. Tovariš Levec Mirko je prejel enkratno denarno nagrado v višini 800.00 din za predlagano in osvojeno izboljšavo na stikalu Varnost. Po tej izboljšavi je možno na zelo enostaven način menjati smer vrtenja elektro motorjev. Priznanji in nagradi je izročil o-bema racionalizatorjema predsednik upravnega odbora tovariš Zdovc Franc. Uredništvo našega glasila se pridružuje čestitki vseh članov, hkrati pa želi, da bi se pojavila na straneh našega glasila v prihodnje tudi še imena drugih racionaliza-torjev. L. T. STRAN 10 »SREČNO« Št. 4 — avgust 1969 Gibanje proizvodnje v 1. poli. 1969 Prvo polletje letošnjega leta je za nami. Ker vsako podjetje pripravi tudi polletne obračune in ne samo letne, je nujno, da tudi v našem podjetju pogledamo dosežke v proizvodnji premoga, jih analiziramo in ugotovimo, kje so bila odstopanja od predvidevanj letnega plana in katere ukrepe je potrebno pod- vzeti, da bi negativna odstopanja na posameznih enotah lahko odpravili. Analiza je potrebna tudi zato, da se ob ugotovitvi, da katera izmed proizvodnih enot ne bo mogla izpolniti letnega plana z ozirom na težke montangeološke pogoje ter je zaradi izrednega poslabšanja slojnih prilik, pristopiti pravočasno k rebalansu proizvodnega plana s tem, da se poišče nadomestilo na drugi proizvodni enoti s ciljem, da zadovoljimo potrebe naših kupcev in s tem tudi izpolnimo finančni plan. Zaradi lažje ocene proizvodnih uspehov oziroma neuspehov v letošnjem I. polletju, podajam analizo v primerjavi z letnim planom in z dosežki v lanskem I. polletju. Pregled proizvodnje po rudnikih Štev. delovnih dni Komercialni premog Kotlovni premog I. polletje 1969 Hrastnik 7 i Trbovlje Zag°rJe rudniki Skupaj Hrastnik Trbovlje Zagorje rudnika skimai Hrastnik Trbovlje ^ - plan 1969 doseženo 1969 razlika doseženo 1968 razlika 1969-1968 138 138 152 2/3 156 1/3 + 14 2/3 +18 1/3 147 147 2/3 +5 2/3 +8 2/3 298.800 70.000 298.800 667.600 306.277 88.966 287.500 682.743 + 7.477 +18.966 —11.300 +15.143 342.807 165.237 291.200 799.244 —36.530 —76.271 —3.700 —166.501 — 227.400 227.400 28.753 241.204 269.957 +28.753 + 13.804 + 42.557 1.953 92.103 94.056 +26.800 +149.101 +175.901 oziroma skupno premog po rudnikih polletno in letno: Štev. del. dni Skupno premog Dnevno ton I. polletje 1969 Hrastnik 7 • Trbovlje Za8°rjc rudniki 7P-T Hrastnik Trbovlje Zagorje rudnika Hrastnik Trbovlje Zagorje ZP-T plan 1969 doseženo 1969 razlika doseženo 1968 razlika 1969-1968 138 138 152 2/3 156 1/3 + 14 2/3 +18 1/3 147 147 2/3 +5 2/3 +8 2/3 298.800 297.400 298.800 895.000 335.030 330.170 287.500 952.700 +36.230 +32.770 —11.300 +57.700 344.760 257.340 291.200 893.300 —9.730 +72.830 —3.700 +59.400 2.165 2.155 2.165 6.485 2.194 2.163 1.839 6.196 +29 +8 —326 —289 2.345 1.750 1.972 6.067 —151 —413 —133 +129 Iz tabel je razvidno, da je bilo na rudnikih Trbovlje in Hrastnik pri 14 2/3 delavnikov več, kot je bilo predvideno po letnem planu, proizvedenih 26.443 ton več komercialnega premoga in 42.557 ton več kot-lovnega premoga, skupno 69.000 ton več in na rudniku Zagorje pri 18 1/3 delavnikov več, kot je bilo pred- videno po letnem planu, 11.300 ton manj komercialnega premoga. Skupna proizvodnja v okviru podjetja je bila višja za 57.700 ton, povprečna dnevna pa za 289 ton nižja. Povečanje skupne proizvodnje je rezultat le povečanega števila delovnih dni. Povprečna dnevna proizvodnja pa je bila dosežena znatno nižje, kot je bila planirana. IJrV..;..,.,') Ločeno komercialni in kotlovni premog — dnevno ton Komercialni premog Kotlovni premog I. polletje rudniki rudnika g- Hrastnik Trbovlje Zagorje Skupaj Hrastnik Trbovlje plan 1969 2.165 507 2.165 4.837 — 1.648 1.648 doseženo 1969 2.006 583 1.839 4.428 188 1.580 1.768 razlika —159 —76 —326 —409 +188 —68 + 120 doseženo 1968 2.332 1.124 1.972 5.428 13 626 639 razlika 1969-1968 —326 —541 —133 —1.000 +175 + 954 + 1.129 —,-v V primerjavi z doseženo proizvodnjo v lanskem, I. polletju je bila na rudnikih Trbovlje in Hrastnik pri 5 2/3 delavnikov več, proizvodnja komercialnega, premoga za 1^.801 ton nižja, >iAkotlovnega premoga pa za 175.9Q.krton višja, na pudniku Zagorje pa.,/jc bila proiz-Lo/ibia, komercialnega;ipremoga za 3.700,.,Pm nižja pri 8 7^3 - delavnikov več_oozyroma skupndjkproizvodnja ZP-lza 59.400 ton višja. Povprečna dnevna je za 129 ton višja le zara- di višje oddaje oziroma možnosti proizvodnje kotlovnega premoga. Rudnik Hrastnik je imel po letnem planu predvideno višjo proizvodnjo, kot jo je dosegel lansko leto zaradi poudarka na proizvodnji komercialnega premoga, vendar ga je proizvedel le 7.477 ton več kot ga je predvideval letni plan, a 36.530 ton manj kot v I. polletju 1968. Proizvedel pa je 28. 753 ton kotlovnega premoga izven plana oziroma 26.800 ton več kot lansko I. polletje. Ta visoka razlika v vrstah premoga v primeru z letnim planom je nastopila zaradi večjih potreb po kotlov-nem premogu v termoelektrarni in nujnosti predisponiranja slabih partih premoškega sloja in delno črne bituminozne krovnine za kotlovni premog. Kljub višjemu odvzemu kotlovnega premoga pa je bila višja od letnega plana, a za 151 ton nižja kot v lanskem I. polletju. Višjo proizvodnjo so močno zavrle slabše slojne prilike kot so bile na zgornjih etažah v A-polju jame Dol in hkrati vdori vode v D in D,^ polju ter v jami Hrastnik izpod C-po-Ija. Ta je bil zaradi jamskega ognja zaprt od marca meseca dalje. Rudnik Trbovlje je proizvedel 18.966 ton komercialnega premoga preko letnega plana, a 76.271 ton manj kot lansko I. polletje, kotlovnega premoga pa 13.804 ton preko letnega plana in 149.101 ton več kot lansko I. polletje. Dnevna proizvodnja je bila v primerjavi z letnim planom komercialnemu premogu za 76 ton višja, pri kotlovnem premogu pa za 68 ton nižja, v primerjavi z lanskim I. polletjem pa pri komercialnem premogu za 541 ton nižja, pri kotlovnem premogu pa za 954 ton višja. Tudi na tem rudniku je bila povprečna dnevna proizvodnja kljub tako visoki proizvodnji kotlovnega premoga, le za 8 ton višja od planirane, a za 413 ton višja kot v lanskem I. polletju. Večjo proizvodnjo kotlovnega premoga so zaradi izredno deževne pomladi ovirali dotoki vode iz površine na odkopna polja Vode in Polja Vode in Polaj. Zaradi izpadov termoelektrarne in večjega povpraševanja po komercialnem premogu smo morali zato komercialni premog pospešeno odkopavati, da bi zadostili pogodbene obveznosti. Rudnik Zagorje je kljub temu, da je obratoval 3 2/3 delavnika več kot ostala dva rudnika, proizvedel 11.300 ton manj kot je predvideval letni plan in 3.700 ton manj kot lansko I. polletje, dnevno pa 326 ton manj kot ie predvideval plan in 133 ton manj kot lani. V prvem trimesečju je rudnik Zagorje dosegel razmeroma povoljne rezultate, do-čim se je situacija v drugem tri- mesečju izredno poslabšala. V obeh jamah so se odkopne prilike zaradi zloženja slojev nenadno izredno poslabšale, saj je bil premoški sloj v polju 32 na višini 2. obzorja širok 20 metrov, na novih etažah pa le 6 metrov. Podobne zožitve so nastale še na nekaterih odkopnih poljih. Tudi izpad polja 26, ki je zaprto zaradi jamskega ognja, je pripomoglo k pomanjkanju delovišč. Zaradi še neizvedene regulacije potoka Kotredežčica je nemogoče razviti nove odkope v bližini potoka. Ostanek premoga, ki so ostali med starimi, že odkopanimi etažami, ki so zasute z dolomitnim gramozom, je bilo potrebno odkopavati z metodo »Dolgi steber«, ki pa ne daje zaradi visokih odkopnih izgub, večje proizvodnje. Odstotek širokih čel s polnim zasipom je bil višji kot lansko leto. Gibanje asortimentov pri komercialnem premogu Rudnika Trbovlje in Hrastnik Rudnik Zagorje Asortiment plan 1969 I. poli. 1969 I. poli. 1968 plan 1969 I. poli. 1969 I. poli. 1968 kosovec 12,0 14,0 12,2 10,0 11,6 9,8 kockovec 11,5 12,1 11,7 14,0 13,8 14,1 Orehovec 16.5 16,7 16,2 17,0 14,0 17,5 grahovec 13,5 14,2 13,7 10,0 9,9 10,7 zdrob 20,0 19,2 20,0 25,0 25,0 24,3 prah 26,5 23,8 26,2 24,0 25,7 23,6 Iz razpredelnice je razvidno, da je na področju rudnikov Hrastnik in Trbovlje padec debelih vrst znatno boljši od planskih predvidevanj in boljši kot lansko I. polletje, kar je rezultat uvedbe metode podetaž-nega odkopavanja in opustitve odkopavanja talninskih predelov slo- Gibanje storitev jev v jamah rudnika Hrastnik. Nasprotno pa je na rudniku Zagorje, zaradi že opisanih razlogov in pre-sipov premoga po žlebovih brez za-vojnic, padec debelih vrst je vedno nižji kot na rudnikih Trbovlje in Hrastnik. Rudnik Odkopna Jamska Obratna Rudniška I. poli. 1969 1968 1969 1968 1969 1968 1969 1968 Hrastnik 8,24 7,99 2,98 2,98 2,67 2,65 1,98 2,03 Trbovlje 8,75 7,38 3,89 3,05 3,22 2,53 2,78 2,20 Zagorje 7,93 6,74 2,27 2,19 1,76 1,82 1,61 1,62 ZP — T 8,32 7,37 2,93 2,68 2,42 2,28 2,04 1,91 Ker je prišlo na vseh treh rudnikih do močnih sprememb v gibanju proizvodnje v primerjavi z lanskim I. polletjem, se to odraža tudi v gibanju storitev. Na vseh rudnikih je porasla odkopna storitev, na rudnikih Trbovlje ter Zagorje pa tudi jamska, dočim je na rudniku Hrastnik nespremenjena. Nižji sta obratna in rudniška storitev na rudniku Zagorje ter rudniška na rudniku Hrastnik, iz česar je razvidno, da je na zunanjih delih angažiranih za to višino proizvodnje previsoko število delavcev. Delni vzrok pa je iskati tudi v tem, ker so bili profesionisti angažirani v jami, premeščeni v stalež delavnic. Močan porast proizvodnje na rudniku Trbovlje se odčituje tudi na močnem porastu vseh storitev. Gibanje porabe glavnih vrst materiala Rudnik I. poli. Les m3/000 ton Krajniki mVt g^strelivo ^vvh/ton 1969 1968 1969 1968 1969' 1968 1969 1968 Hrastnik 13 13 0,94 1,16 111 111 14,43 15,42 Trbovlje 10 14 0,96 1,72 102 144 16,58 25,86 Zagorje 21 19 0,84 0,91 301 261 38,70 35,84 ZP — T 14 15 0,92 1,23 166 170 22,56 25,08 Poraba lesa se na rudniku Hrastnik ni znižala zaradi slabših slojnih prilik na obratu Dol, na rudniku Zagorje pa se je iz istih razlogov celo povečala. Še nadalje bo potrebno pospeševati uporabo jeklenega podporja. Poraba krajnikov je na vseh rudnikih močno padla. Prehod na odkopavanje po metodi »Dolgi steber« je na rudniku Zagorje povzročil znatno povišanje razstreliva, saj na teh odkopih uporabljajo metan kamniktit, ki ima manjšo razstrelivno moč. Koncentracija odkopavanja je na rudnikih Trbovlje in Hrastnik omogočila znatno nižjo porabo električne energije, dočim je poraba lete na področju rudnika Zagorje narasla zaradi nižje proizvodnje in večjega dotoka vode s površine in na raziskovalno odpiralnih delih ter obseg splavnega zasipavanja. Ta analiza je le prav kratka ocena dosežkov pri proizvodnji premoga v I. polletju letošnjega leta, vendar dovolj obširna, ker nam daje osnove za delo na nadaljnjem izboljšanju rezultatov, pri čemer nam tabelarični pregledi lahko zelo koristijo. Jermol Adolf, dipl. inž. rud. O gojenju sobnih rastlin Vedno več je novih, velikih in svetlih stanovanj. V ta stanovanja se selijo večinoma mladi ljudje ali pa ljudje iz majhnih in temnih stanovanj, ki so v mnogih primerih brez izkušenj o gojenju sobnih rastlin. Toda stanovanje je lepo in v njega sodi med drugim tudi lepa sobna rastlina, da ga poživi. Seveda ni vseeno, kakšno rastlino in kje jo bomo namestili v sobi. Najprej pomislimo na to, če imamo rastline in rože sploh radi ter če bomo imeli čas, da jih bomo negovali tako kot je treba. Sicer pravimo, da je sobna rastlina kot dojenček, ki ga je treba stalno negovati. Vendar dojenček joka in kriči, rastlina pa tega ne more in odmre čisto na tiho, če jo vede ali nevede prezremo. Zato moramo vsak dan stopiti k njej in se z njo »pogovarjati«. Seveda se mi boste smejali, toda res je. Vprašamo jo »revica gotovo si spet suha« ali »preveč si mokra«, ogledamo si jo, obrišemo prah z listov, privežemo list k palici in ga popravimo v pravo lego in rastlina nas bo razumela, da se zanimamo zanjo in nam bo uspevala tako, da bo veselje. Za sobno rastlino je tudi važno, da ji izberemo pravo mesto, kjer bo nemoteno rastla, to je, kjer bo imela dovolj zraka in svetlobe. V kotih in v temnih sobah rastline ne uspevajo rade. Zavarovane naj bodo pred prepihom in mrazom, ki pozi-Nadaljevanje na 19. str. Vloga in delo sindikalne organizacije pri ZP Trbovlje V tem članku bom skušal na kratko orisati vlogo in program dela sindikalne organizacije v Zasavskih premogovnikih. Podobno, kakor druge organizacije, ima tudi sindikalna organizacija svoj statut. Ta v temeljih določa za področje vse države dejavnost in njeno vlogo. Dejavnost naše organizacije naj bi v glavnih načelih (poleg ostalih specifičnih za nekatere dejavnosti), bila naslednja: — da je ažurna in v središču druž-beno-ekonomskih, idejnih in političnih dogajanj okolja, v katerem deluje, — da nenehno spremlja stanje in probleme, s katerimi se delovni človek srečuje v delovni organizaciji, — da daje pobude in predloge organom samoupravljanja zaradi sprejemanja najnujnejših sklepov, — da ustvarja pogoje za razvoj samoupravljanja v delovni organizaciji in da se neprestano zavzema za razvoj neposrednega samoupravljanja, —- da se zavzema za oblikovanje in za čimbolj doslednjo uporabo načela delitve po rezultatih dela v delovni organizaciji, — da organizira aktivno udeležbo vseh delavcev pri oblikovanju poslovne politike delovne organizacije, — da razvija pobudo članov delovne skupnosti za povečanje produktivnosti dela, za rentabilnost proizvodnje, - ekonomično poslovanje in za nenehen napredek organizacije dela, — da se zavzema za dvig živi jenskega standarda, za izboljšanje delovnih razmer in napredek varstva pri delu, —- da pospešuje izkoriščanje dosežkov znanosti, sodobno organizacijo, tehnologijo dela, poslovno sodelovanje ipd. — da goji in razvija enakopravne in humane odnose med člani delovne organizacije, — da zagotavlja članom pomoč in zaščito pri uveljavaljanju samoupravnih pravic, — da skrbi in pomaga članom v primeru bolezni, nesreč pri delu in pri reševanju osebnih in družbenih problemov, — da se zavzema za razvijanje splošne družbeno-ekonomske, strokovne in kulturne ra\mi članov, — da pospešuje in razvija aktivno udeležbo članov v družbeno-poli-tičnem življenju delovne organizacije in širše družbene skupnosti, — da vpliva na razvoj družbeno-za-bavnega življenja, kulturno prosvetnega dela, oddiha, razvedrila, športne in druge aktivnosti, — da skrbi za redno kadrovanje v sami organizaciji. Med ostalim so še tu tudi ostali prvenstveni činitelji kot so nadaljnji razvoj samoupravljanja, notranja zakonodaja podjetja, gospodarjenje, delitev čistega dohodka in o-sebnih dohodkov, kadrovska politika, ažurnost, načini obveščanja itd. To naj bi bila glavna-temeljna načela in vloga sindikalne organizacije. Pri tem seveda ne smemo pozabiti na vrsto sproti nastajajočih pomembnih problemov. S statutom določena načela skuša sindikalna organizacija kar najbolje uresničevati delno uspešno, delno pa tudi ne, kar pa je velikokrat odvisno od same aktivnosti vodstva in članstva, v dokajšnji meri pa tudi od ostalih forumov in razmer. Sindikalna organizacija daje običajno poročila o doseženih razulta-tih dela in smernic na svojih občnih zborih. Tako si je tudi sindikalna organizacija v podjetju na zadnjem občnem zboru zadala nekak akcijski program, po katerem naj bi v glavnem potekalo delo v tej mandatni dobi. Navajamo nekaj pomembnejših točk iz tega programa: — doseči skrajšan delovni čas pri ZP-T naj bi bila v bodoče ena izmed nalog. Na tem področju je bilo do sedaj že nekaj narejenega. Sindikati skušamo preko samoupravnih organov in vodstva podjetja doseči izvedbo v skladu z zakonskimi določili, ob upoštevanju za rudarstvo primernih osebnih prejemkov. Proste delovne dni bi seveda v tem primeru koristili le v času nižje konjukture na tržišču premoga; — v podjetju še ni v celoti izdelan srednje in dolgoročni delovni program razvoja. Pri tem nastajajo objektivne težave (pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov), delno pa tudi nejasnosti okoli energetskega plana republike oziroma federacije. Naloga sindikalne organizacije pri tem naj bi bila, da skuša s sodelovanjem ustreznih služb doseči predvideno modernizacijo (transport, smotrnejše razporejanje zaposlenih, dvig kakovosti in a-sortimenta premoga, odkopavanje racionalnih slojišč ipd.). Pristojne službe naj bi sklenile čim-več dolgoročnih pogodb s kupci premoga; — zaposlovanje in premeščanje kadrov bo v bližnji prihodnosti posebno vprašanje, ki se bo direktno nanašalo tudi na sindikat. Zaradi modernizacije nekaterih važnejših objektov v podjetju, je predvidena ukinitev nekaterih delovnih mest. To zahteva nujno, plansko in ažurno reševanje problema, predvsem zaradi raznolikosti delovnih mest (invalidi, žene, socialno šibki člani). S skupnimi napori vseh odgovor- nih v podjetju in občini bo verjetno tudi to zadovoljivo rešeno; — tudi delitev dohodka in osebnega dohodka naj bo tudi v bodoče skrb resornih služb, samoupravnih organov, kakor tudi družbe-no-političnih organizacij v podjetju. Pri tem je stremeti za čim stimulativnejši način nagrajevanja po vloženem delu. Akordira-ti je čimveč mest. Tudi o ustanovitvi takoimenovanega rezervnega sklada, bo verjetno treba v bodoče misliti, kljub določenim ' težavam; — čimpreje je pristopiti k dopolnitvi notranjih aktov z upoštevanjem zadnjih sprememb. Istočasno pa je treba skrbeti za u-strezno izobraževanje članov delovne skupnosti, saj bodo le tako mogli uspešno opraviti svojo vlogo na tem področju; — med drugim ne smemo pozabiti zdravstveno-socialne problematike. Tu je še vrsta nerešenih problemov, ki se redno pojavljajo. Skrb za človeka bo tudi v prihodnje zahtevala več skupnih naporov za dokončno ureditev; — pri rednem delu ne smemo pozabiti na rekreacijo oziroma oddih članov delovne skupnosti, kar je eden izmed pomembnih činiteljev za uspešno izpolnjevanje dnevnih nalog in doseganje boljšega standarda zaposlenih; — že dalje časa nerešena zadeva pa je delitev sindikalne članarine. Sedaj določeno razmerje ne u-streza in je predmet razprav na mnogih sindikalnih sestankih. Razmerje 65 : 35 % v korist višjih sindikalnih forumov ni primerno za delo, ki se in se tudi v bodoče zahteva od sindikalne organizacije. Mnenja smo, da je nujno čimpreje urediti to vprašanje na nivoju občine, republike in zveze. Poleg naštetih točk je za sindikate v podjetju še dosti bolj ali manj težavnih problemov in nalog, od vsega članstva pa je odvisno, kako in kdaj bomo uspešno opravili delo in se prikazali v javnosti ne le kot najmnožičnejša, temveč tudi ena naj delavne j ših družbeno-političnih organizacij v podjetju. Kartužar Rado Dopisujte v svoje glasilo! Gospodarjenje z železnim podporjem Najbolj pogosto so danes izrečene besede storilnost, ekonomika, gospodarstvo, življenjski standard. Naše bralce smo že v prejšnjih številkah seznanjali, kaj vse je zajeto v besedi gospodarjenje v našem podjetju. Od gospodarjenja je odvisen življenjski standard, dober ali slab. Ker je življenjski standard nas članov delovne skupnosti odvisen neposredno od gospodarjenja v podjetju, kjer smo zaposleni, bo prav gotovo zanimivo in koristno izreči nekaj besed o tem. Osnovni pokazatelj gospodarjenja je dohodek. Dohodek je razlika med realizacijo ali celokupnim dohodkom in poslovnimi stroški. V želji, da bi bila ta razlika odnosno dohodek čim večji, moramo usmerjati vso našo dejavnost k doseganju čim višje realizacije, z naj nižjimi možnimi poslovnimi stroški. V podjetju zasledujemo nad 80 osnovnih pokazateljev. Vsakega od teh pa je po potrebi možno detajlirati do podrobnosti. Vsak pokazalec gospodarjenja nas na nekaj opozarja, medtem ko so po pomembnosti med njimi velike razlike. Tokrat sem se odločil, da bi preprosto in razumljivo na kratko analiziral rezultate uvajanja in gospodarjenja z železnim podporjem. Ne le zato, ker predstavlja strošek za podpor j e eno izmed večjih postavk v vrsti stroškov, je uvajanje železnega podporja izredne važnosti odločilnega vpliva na spremembe od-kopnih metod in od teh odvisnih storitev. Zelo hiter tok vsesplošnega napredka in neizprosen konkurenčni boj na tržišču, zadolžujeta vse člane delovne skupnosti in še posebej strokovni kader, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi in strokovno sposobnostjo, kljub specifičnim pogojem v rudarstvu, sledi napredku s tem, da se premog kar najdlje obdrži na tržišču kot primaren vir e-nergije. Toda ne za ceno življenjskega standarda. Prav gotovo smo si edini tudi v tem, da v tem boju ne moremo biti uspešni na račun povečanih fizičnih naporov. Iz tega sledi, da naj bodo vsi napori usmerjeni v vedno izboljšanje organizacije in pogojev dela, v modernizacijo naprav, v varčevanje ter smotrno in ekonomsko upravičeno investiranje. jamstvo uspešnosti v tej smeri zastavljenih zadolžitev pa je lahko le najboljši možni rezultat naporov vseh služb in vsakega posameznega člana delovne skupnosti. Ena zelo pomembnih smeri napredka v našem podjetju je, kot že rečeno, uvajanje železnega podporja. Podatki, ki jih navajam, se v glavnem nanašajo na rudnika Trbovlje in Hrastnik, kjer so bili že v preteklih letih podatki za tako analizo primemo zbrani. Z uporabo prvega železnega podporja smo začeli že leta 1953, več v Trbovljah, manj v Hrastniku. Že v naslednjem letu smo beležili Manjša poraba lesa pa seveda ne pomeni v celoti prihranjen denar, ker tudi železno podpor j e ni zastonj (glej grafikona A in B). Globalno primerjanje skupnega prihranka brez upoštevanja dinamike cen lesa, cen železnega podporja in prodajne cene premoga, ni manjšo porabo lesa. Prihranki jamskega lesa so rastli z leta v leto, kar je razvidno iz naslednje tabele: realno. S temi analizami sicer razpolagamo, vendar so za tako objavo preobširne. Verjetno je zanimivejši podatek, da bi znašali stroški jamskega lesa, če bi ostali pri normativu porabe lesa iz leta 1953, naslednje zneske: TU £01/L JE - grafikon D Gibanja /afnlh sir os ko, za. /as in jci/tno podporja. s/rvlki floprani/a. jti/. podpor ja. T/V ^oaJotnr' rncsak') * frotir ZO fto/i* rn sfropm/Ca. S frotir' xo. Ut _l HR/STN/K - grapUr, £ Gibartjc /a frtih s fr osic* ta fes rn jtift no podpor/ fr/pomba ■' do Ufa. rai /a Ta /?«//» drajfrtti rw to/ r k upaj ..... -nor m a/ir poroka Uta \jj////J Sfrotir pcpmodn rktfi KwM rd podpor. cmJ. zirartk Iffjlin S fforir - **/. tfo/k*l tfrop. jvN. \ S trosit za Us C!f> jfo/i - irtckJr-i * kta. • foo * d/aQ Nagrade ob dnevu rudarjev Naše podjetje že vrsto let nagrajuje svoje člane delovne skupnosti za njihovo dolgoletno delo v podjetju z nagradami v obliki ročne ure. Po določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so bili v letošnjem letu na prejem nagrade v obliki ročne ure upravičeni tisti člani delovne skupnosti, k so prebili neprekinjeno 30 let (moški) oziroma 25 (ženske) delovne dobe pri ZP-T. V delovno dobo je všteta tudi beneficirana delovna doba. Pravilnik podrobno določa, kaj se šteje v neprekinjeno delovno dobo za pridobitev pravice do nagrade. V letošnjem letu so bile nagrade podeljene na osrednji proslavi ob dnevu rudarjev, dne 2. 7. 1969 v delavskem domu v Trbovljah. Ročne ure Darwil so izročili upravičencem direktorji oziroma vodje posameznih delovnih enot. Ure so prejeli: 1) iz rudnika Hrastnik: Antlej Anton, Babič Avgust L, Babič Ernest, Babič Franc II., Babič Nadaljevan je s 14, str. vplivajo vsi prej našteti vplivi. Iz diagrama Č je razvidna doba trajanja po posameznih štiriletnih obdobjih, kakor tudi doba trajanja stojk v povprečju za obdobje 1953--1968. Finančno pomeni to: pri ceni stojke 590,00 din dobi trajanja štiri leta (1.460 din), se dnevno odpiše od vrednosti stojke 0,40 din. Dejanska doba trajanja stojke v obdobju 1953-1968 je štiri leta, pet mesecev in 3 dni (1.613 din), to je 153 dni več, kot štiri leta. Že samo podaljšana doba trajanja stojke, odnosno vseh nabavljenih 14.441 stojk, predstavlja vrednost 883.790 din prihranka. Če pa pogledamo diagram trajanja zadnjih dveh šitiriletnih obdobij in vpliv na povprečno dobo trajanja, je to, ob upoštevanju novih povečanih dobav, zaskrbljujoč problem. Pri tem pa moramo računati, da je doba trajanja stropnic za štirideset dni krajša od obračunane in tudi doba trajanja TH hlodov ni zadovoljiva. Namen tega sestavka ni podati podrobno tehnično in finančno poročilo o železnem podporju, temveč bralce le seznaniti s prizadevanji za izboljšanje v želji, da bi vse, kai vodi k napredku, naletelo na razumevanje in podporo. Naj samo še ponovim uvodne u-gotovitve, da so poroštvo napredka lahko le združeni napori in prizadevanja vseh služb in vsakega posameznega člana delovne skupnosti. Vilko Kovač Jože, Bevc Amalija, Bezgovšek Pavel, Blagotinšek Izidor, Blaznik Franc, Cestnik Franc, Čepin Jože, Češnovar Jože, Češnovar Martin, Doberšek Jože, Drnovšek Anton, Fabjan Albin, Gole Jože, Goleč Ivan, Gričar Martin, Hauptman Mirko, Hauptman Slavko, Hlastec Viktor, Hribar Alojz, Jamšek Jože, Kališnik Franc, Kastelic Franc L, Knap Franc, Kocman Milan, Kolar Hedvika, Kovač Jože IV., Kovač Rudolf, Krajnc Franc II., Kumlanc Ivan, Kurent Alojz, Lakner Alojz, Laznik Viktor L, Leben Jože, Letnar Jože, Lukič Milan, Mak Jože, Marinko Anton, Meterc Alojz, Mlinarič Martin, Močivnik Ivan, Musar Jože, Oberčkal Filip, Ocepek Dominik, Ocepek Ferdo, Ocepek Franc L, Pavlič Franc, Perc Franc, Perc Alojz, Petek Franc, Pevec Marjan, Potisek Rudolf, Potočan Stanko I., Potušek Alojz L, Primon Stanko, Prosenc Anton, Pušnik Ladko, Ramšak Ivan L, Ravnikar Franc II., Rotar Franc, Senica Anton, Sihur Ernest, Sivko Franc, Skaza Milan, Skrbela Ivan, Slak Leopold, Smešnik Franc, Srebot I-van, Stradar Zdravko, Stražar Alojz I., Šikovec Avgust, Šinkovec Ivan, Traunšek Albin, Trošt Alojz, Tušek Franc, Učakar Jože, Urlep Ivan L, Uršič Franc, Utenkar Jože, Zaletel Franc, Zavrl Franc, Zdolšek Jože, Zdovc Stanko, Zupanc Ivan II., Žagar Rudolf, Železnik Silvo, Žibret Albin; 2) iz rudnika Trbovlje: Funkelj Jožefa, Pogačar Rezi, Amer-šek Franc, Ažber Miha, Binelli A- lojz, Bokalj Alojz, Bola Franc, Bregar Albert, Bregar Ivan, Bricelj Viljem, Brinovec Jože, Brlogar Stane, Burja Stanko, Butara Franc, Ca-hun Jože, Cenkar Alojz, Cestnik Franc, Čebin Jože, Černe Jože, Če-šek Franc, Dežak Alojz, Dobovičnik Ferdo, Dolinar Jože, Dornik Ivan, Drnovšek Adolf, Drnovšek Vili, Eržen Stanko, Fakin Franc, Fakin Miloš, Forant Avgust, Florjane Edi, Frajle Leopold, Glavač Alojz, Godek Franc, Golob Marko, Groblar Ivan, Hribar Franc L, Hrovat Jože, Izlakar Alojz, Jager Rudi, Janežič Jože, Jerman Martin, Jesih Jože, Kanduč Ivan, Kavšek Alojz, Kavšek Miha, Kerle Mirko, Klanšek Vili, Klopčič Franc L, Kobilšek Franc, Kočar Stanko, Kolander Martin, Komlanc Rudolf, Koncilja Franc, Koncilja Martin, Koncilja Vid, Konhajzler Jože, Kostanjevic Milan, Koprivc A-lojz, Košak Ivan, Kovač Ivan IV., Kranjc Stane, Krajšek Avgust, Kunstelj Edvard, Lapornik Alojz, Leskovšek Albert, Livk Alojz, Medved Albin, Mlinar Ivan, Mrak Mirko, Mrak Stanko, Mušerlin Jože, Novak Ivan, Oblak Hinko, Oblak Ivan, O-cepek Jože L, Ostanek Stanko, Ovnik Leopold, Perme Ivan, Petek A-lojz, Pinter Stanko, Planko Franc L, Planko Jože, Plaznik Ivan, Podlogar Franc, Podmenik Jože, Poglajen Jože, Prašnikar Rudolf, Pristovnik Ladislav, Pušnik Ivan, Rajtmajer Mirko, Razpotnik Jože, Rihter Ivan, Rozman Franc, Rozman Jože, Rozman Oto, Sekili Danijel, Serša Anton II., Sklapar Emil, Soklič Ivan, Sotlar Alojz, Sotlar Peter, Stošicki Udeleženci osrednje proslave ob dnevu rudarjev v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah, dne 2. 7. 1969 (Foto - Trbovlje) Jože, Stošicki Rudolf, Stermole Janko, Škrinjar Franc, Šinkovec Franc, Šmid Adolf, Tekavec Mirko, Tomažič Martin, Tomc Adolf, Tomšič E-di, Tržan Karel, Učakar Vinko, Valentinčič Jože, Vengust Anton, Vidmar Rudolf, Vizavišek Franc, Vozelj Jože, Zajc Anton, Žepič Viljem, Zupan Avgust, Zupan Jože in Tomc Milan; 3) Iz rudnika Zagorje: Aleš Andrej, Baš Jože 7., Bergant Vinko, Božič Karel, Brvar Franc 15., Butara Adolf, Cizelj Karel, Gošte Alojz 2., Grošelj Ivan 11., Grošelj Pavel, Guna Ivan, Guna Justin, Hribar Ivan 11., Irt Pavel, Izlakar Mirko, Jenko Ivan L, Knez Leopold, Konšek Ciril, Mrva Ignac 2., Ocepek Franc 14., Per Niko, Razboršek Ivan 11., Razpotnik Martin, Rems Stanislav, Rems Vinko, Režun Jože, Roglič Leopold 2., Roglič Franc 5., Sopotnik Vinko, Skrabar Stanko, Urankar Franc 6., Urbančič Dionizij, Vozelj Jože 10., Vozelj Leopold 2., Zupan Alojz 4., Železnik Ivan 4., Železnik Mirko, Borišek Franc 3., Borštnar Ivan 5., Bukovšek Ivan 5., Celestina Oto, Černe Jože, Čan-čar Franc, Dolanc Alojz, Dolinšek Jože 6., Drnovšek Anton 19., Drnovšek Anton 21., Drnovšek Jože 23., Erjavec Ivan, Fele Rudolf, Gomilar Matija, Gorišek Stanko, Grahek Mirko, Hudomalj Danilo, Jazbec A-lojz, Jerman Anton 5., Juvan Celi-mir, Juvan Vitomir, Kastelic Stanko, Klančišar Franc 7., Klanšičar Franc 8., Knez Egidij, Knez Otmar, Kos Ivan 8., Kos Rudolf, Kotar Ladislav, Kržišnik Ivan 2., Lazar Jože L, Laznik Jernej, Lebar Jože 6., Lipičnik Jože 2., Lipovšek Stanko, Medija Miha, Martinčič Stanko L, Marušič Anton, Mezek Ivan, Mladenič Anton, Moškon Martin, Nolimal I-van, Opara Rudol, Pančur Viktor, Plečko Stanko, Petek Ivan, Polc Franc 3., Polc Vinko 3., Prašnikar Drago, Praznik Lado, Prezelj Hinko, Pušnik Jože, Razboršek Franc 8., Remic Andrej, Renko Franc L, Robavs Janez, Rozman Janez, Sajovic Stanko L, Simončič Franc, So-tenšek Franc 2., Sotenšek Ivan, Str- nišnik Valentin, Škrabajna Jože, Šmon Angela, Šmon Franc 2., Urbanija Anton, Uran Franc L, Vah-tar Ivan, Veteršek Štefan, Vozelj Ivan 23., Vozelj Jože 9., Vozelj Viljem, Zmanjšek Rudolf, Zmrzlak I-van 3., Zupanc Stanko, Izlakar Ivan 5., Kropivšek Franc, Babič Rado, Grošelj Jakob, Keršnik Drago, Krivec Ivan, Skrabar Karel, Šum Anton, Višnikar Martin, Zupančič Pavel; 4) iz separacije: Benčec Marta, Blatnik Ema, Čeka-da Marija, Perme Fani, Šintler Jožefa, Virant Ana, Adrinek Miha, Be-bar Martin, Drnovšek Ivan, Ferlič Anton, Klanšek Bojan, Levec Ivan Medvešček Viktor, Pirnat Franc, Polutnik Jože, Roter Franc, Strniša Rudolf, Stariha Jože, Vodopivec E-mil, Kmetič Anton, Volker Ivan, Ceglar Rudolf, Jamšek Ivan, Zabov-nik Ela, Mrva Sonja, Gros Štefanija, Starič Vid, Arzenšek Avgust, Drnovšek Viktor, Korimšek Franc, Košak Jože, Odlazek Karel, Pirc Stanko, Poznič Franc, Žerko Stanko, Belina Marija, Stopinšek Ana, Štend-ler Marija, Hribar Ivan, Okorn A-lojz, Gorjup Anton, Košič Feliks, Kovač Maks, Strmljan Ivan, Sotler Vili, Špajzer Miha, Šmid Rajko, Šoba Ferdo, Alič Ladislav, Levičar I-van, Planinc Ivan, Rajevec Jakob, Kugonič Avgust, Zajc Ljubo, Dolenc Jože, Sorko Ernest, Zorko Ivan; 5) iz obrata za specialna rudarska dela: Slokan Franc, Gunzek Ivan, Ran-cinger Franc, Srebrnjak Jože, Zupan Franc 12., Krivic Robert, Kramar Blaž, Flis Ivan, Juhart Štefan, Juvan Miran, Senčar Jože, Senčar Rudolf, Govejšek Ernest, Tušek Ladislav, Godec Stanislav, Holešek I-van, Prosenc Franc, Ceglar Alfonz, Kaluža Anton, Slokan Ivan, Vodiš-kar Stane, Bregar Anton, Markovič Stane, Tomšič Konrad, Ivšek Martin, Baloh Martin; 6) iz elektrostrojnega obrata: Skrinar Jože, Kadunc Miro, Fantin Vanja, Rak Maks, Gračner Stane, Hauptman Leon, Podlesnik Anton; 7) iz nabavnega oddelka: Umek Vinko, Prosenc Ivan, Dolanc Franc, Brečko Anton, Fabjan Albert, Izgoršek Viktor, Kovač Slavko, Kobilšek Viktor, šmidhofer Slavko, žuža Vinko, Sopotnik Karel; 8) iz rudarskega šolskega centra: Martinčič Franc, Kuder Dionizij, Slabina Ignac, Bokal Ferdo, Kovačič Alfonz, Ceglar Ladislav, Dolinšek Ivan, Simončič Ivan, Prašnikar Mirko, Urbančič Anton, Mandelc Franc, Praznik Ivan, Vidergar Ivan, Izgoršek Franc; 9) iz avtoparka: Humski Jože; 10) iz uprave ZP-T: Blaznik Mira, Kovač Milka, Cihelka Bogomil, Kočevar Oto, Šum Franc, Kušar Matko, inženir Bantan Bruno, Režun Janez, Roglič Ivan, Kovač Adolf, Bregar Anton, Lipušček Franc, Savelj Milan Številčni pregled dobitnikov ročnih ur Delovna enota moški ženske skupaj rudnik Hrastnik 87 2 89 rudnik Trbovlje 122 2 124 rudnik Zagorje 121 1 122 separacija obrat za specialna 45 12 57 rudarska dela 26 — 26 elektrostrojni obrat 7 — 7 nabavni oddelek 11 — 11 rud. šol. center 14 — 14 avtopark 1 — 1 uprava ZP-T 11 2 13 Skupaj 445 19 464 Izročanje ročnih ur za 30 oziroma 25-letno delo pri podjetju na proslavi ob dnevu rudarjev, dne 2. 7. 1969 (Foto - Trbovlje) PRILOGA K GLASILU »SREČNO« ŠTEVILKA 4-1969 ZASAVSKI PREMOGOVNIKI - TRBOVLJE PRAVILNTK o dežurni službi članov jamskih reševalnih čet pri ZP-T z \ Osrednji delavski svet Zasavskih premogovnikov-Trbovlje je v skladu z določili členov 103 in 156 statuta podjetja, sprejel na svojem 20. zasedanju v mandatni dobi 1968/70, dne 29. julija 1969 PRAVILNIK o dežurni službi članov jamskih reševalnih čet pri ZP-T Člen 1. S tem pravilnikom je odrejen obseg in način dežuranja članov jamskih reševalnih čet rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje pri ZP-T v času, ko jamski obrati ne obratujejo dva ali več dni, kakor tudi dolžnosti in pravice tistih članov delovne skupnosti, ki kot odrejeni člani jamske reševalne ekipe dežurajo v določenem času. Člen 2. Namen dežurstva članov jamskih reševalnih čet v času daljšega praznovanja oziroma neobratovanja v jamah pri ZP-T, je takojšnja akcija in posredovanje v primeru možnih različnih pojavov jamskega ognja, kar je v skladu s členom 317 pravilnika o tehničnih merah in zaščiti pri delu v rudarstvu. S tem naj se prepreči večja gospodarska škoda in zagotovi pravočasno in varno obratovanje. Člen 3. Dežuranje članov jamskih reševalnih čet odrejajo tehnični vodje rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje v primerih in za čas, ko jamski obrati ne obratujejo dva ali več dni zaporedoma, če obstoja indikacija za pojav ognja v jamah ali kak drug nevaren primer. Dežurstvo potrjuje tehniški vodja podjetja na predlog tehniških vodij posameznih rudnikov. Člen 4. Dežurstvo izvaja le ena ekipa za celotno področje ZP-T. Ekipo sestavlja 5 članov jamskega reševalnega moštva, v kateri pa je že vštet vodja ekipe, katerega tehniški vodja rudnika posebej določi. Člen 5. Dežuranje jamske reševalne ekipe traja od 6. ure začetega do 6. ure naslednjega dne. V tem času morajo biti dežurni reševalci doma, t. j. v lastnem stanovanju ali v bližini stanovanja in to v takem fizičnem stanju, da jih je možno takoj poklicati in vključiti v reševalno akcijo. Člen 6. Seznam članov jamske reševalne ekipe, odrejenih za dežurstvo na določen dan, z navedbo popolnih imen in naslovov njihovih bivališč, mora tehniški vodja pristojnega rudnika vsaj en dan pred pričetkom praznovanja vročiti dežurnim vseh treh rudnikov pri ZP-T in dežurnemu ZP-T. Člen 7. Za dežuranje prejmejo člani jamskih reševalnih ekip, brez ozira na funkcijo, ki jo opravljajo v jamski reševalni četi, pavšalno nagrado v višini 30,00 din za vsak dežurni dan. Člen 8. Če je v času dežurstva potrebno izvesti akcijo, je dežuranje nad 12 ur plačano v višini celega, dežuranje do 12 ur pa v višini polovice odobrenega honorarja. Člen 9. Kontrolo izvajanja določb tega pravilnika izvaja služba varstva pri delu pri ZP-T. Člen 10. Pravilnik je stopil v veljavo osem dni po objavi, uporablja pa se z dnevom sprejetja s strani osrednjega delavskega sveta ZP-T, t. j. od 29. julija 1969 dalje. Predsednik ODS Stane Dobčnik Problematika obračunavanja osebnih dohodkov Odkar smo se odločili, t. j. še pred pridružitvijo rudnika Zagorje kvalitetnejši in sodobnejši način nagrajevanja po delu, je že precej časa. Sistem delitve po delu in pravilnik za razdeljevanje osebnega dohodka z vsemi načeli, ki jih ohranja naš sedaj veljaven pravilnik, je bil sprejet 1. maja 1965. Vzporedno s pravilnikom smo sprejeli tudi program razvoja in izpolnjevanja sistema. Če hočemo analizirati potek in današnjo stopnjo razvojnega programa, potem je nujno, da se na kratko seznanimo z bistvom sistema in kratko zgodovino razvoja. Vsem so več ali manj znani, lahko bi rekli, klasični načini nagrajevanja. Naj jih samo naštejemo, čeprav bi značilnosti in tolmačenja posebnosti vsakega od teh zahtevalo cela poglavja. To so: akordi, norme, premije ter delo in plače po času. Ne moremo trditi, da navedeni načini nagrajevanja niso nikjer več uporabni. So, samo z razliko, da so njihove uporabne kvalitete bistveno odvisne od razvojne stopnje družbe in razvitosti samoupravnega sistema v širšem in ožjem smislu. In prav razvitost samoupravnega sistema, ki se dopolnjuje z razvojem sistema delitve po delu je narekovala, da smo se odločili za sistem delitve po delu in enotah, da je ugotavljanje uspešnosti dela odnosno gospodarjenja v prvi vrsti finančni rezultat celotnega podjetja, nato uspešnost enote v podjetju in končno posameznika v enoti. Odločili smo se za točkovni sistem, s katerim praviloma ugotavljamo le proporce vloženega dela enot in posameznika, finančni rezultat pa se kaže v odvisnosti od uspeha in števila točk t. j. v vrednosti točke. V izvajanju pravilnika za razdeljevanje osebnega dohodka, kot tudi programa za izpopolnjevanje sistema, nismo dosledni. Zaradi nedoslednosti izvajanja delitve po pravilniku, nismo v stanju v celoti ugotoviti, če je sistem uspešen. Sistem delitve ni samo spremenjena tehnika obračuna in ugotavljanja uspešnosti posameznih enot in posameznika. Kvaliteta sistema, če bi ga izvajali dosledno, bi še pokazala v večji materialni zainteresiranosti za samoupravljanje v enotah in znatno bi se povečali interesi posameznika za gospodarjenje v enoti in podjetju. V pozitivne posledice takega gospodarjenja smo prepričani. Zato smo se po družitvi rudnika Zagorje tudi odločili za enoten pravilnik za razdeljevanje osebnega dohodka, ki ohranja vsa načela, vsebo- vana že v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov rudnika Trbovlje-Hrastnik. S sprejetjem enotnega pravilnika smo se odločili za varianto delitve z ugotavljanjem realizacije posameznih enot na osnovi doseženih enot (ton) in kalkulativne lastne cene, popravljene z doseženim faktorjem vrednosti točke. V izogib prevelikim razlikam v osebnih dohodkih med enotami, ki so lahko posledica bistveno spremenjenih razmer, nastalih neodvisno od kolektiva ali pa so posledica netočnega planiranja in podobno, so s členom 9 pravilnika za razdeljevanje osebnih dohodkov, omejene razlike v osebnih dohodkih med enotami na + — 6 % povprečnega osebnega dohodka 100 % delavnika. Ker prikazujemo obračun in višino 100 % delavnika posameznih proizvodnih enot tako, kot so doseženi po fakturirani realizaciji in ekonomskem uspehu, so se pokazale nevzdržne razlike v osebnih dohodkih med proizvodnimi enotami. Izravnavanje tako visokih razlik, brez vnaprej določenih kriterijev pa se je pokazalo kot zelo ne-vzporedno za vse tiste, ki so nad in za vse tiste, ki so pod dovoljeno razliko. Rešitev problema naj bi bila dopolnitev člena 9, ki sedaj dovoljuje tudi nad 12% (+—6%) razliko v višini 100 %> delavnika za ti-, sto enoto, v kateri se oblikujejo o-sebni dohodki s finančno pomočjo drugih enot. Ker je doslej rudnik Količinski plan je torej realen. Proizvodnja je bila presežena, preseženo pa je bilo tudi število delovnih dni. Realnost finančnega plana je razvidna iz tega, da je realizacija v točkah (po enotah, tone krat planirana lastna cena (tone) v razmerju na doseženo realizacijo (po odbitku skladov) 1 : 0,995046. Ali je s pravilnikom o delitvi o-sebnih dohodkov planirana tudi realna delitev? Kot že rečeno, smo se odločili za sistem delitve, ki teži za tem, da na vseh nivojih in v vseh delovnih enotah stimulira proizvodnjo s čim nižjimi stroški, pri tem pa mora biti Zagorje dosegel več kot 12% nižje osebne dohodke, smo z rebalansom finančnega plana povečali rudniku Zagorje normativ lastne cene na višino, ki jo je dosegel v prvem trimesečju in s tem priznali planirano izgubo. Z rebalansom plana smo spremenili tudi delitveno razmerje od 97 : 3 na 98 : 2. Ob tako spremenjenih normativih naj bi se končno približali obračunu po pravilniku. Zaradi zelo slabega finančnega rezultata na rudniku Zagorje v aprilu in maju, so se tudi po teh normativih pokazale nevzdržne razlike v osebnih dohodkih, zaradi katerih smo ponovno odstopili od prvotnih določil pravilnika in novo sprejetih tozadevnih sklepov osrednjega delavskega sveta. Če smo delovni načrt, finančni plan in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov sprejeli, je izpolnjevanje le-teh naša obveza. Kaj nam kaže analiza gospodarjenja in izpolnjevanja obvez sprejetih s prej naštetimi samoupravnimi akti? Osnove za količinski plan proizvodnje so bile tržne razmere, predvidena prodaja proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in optimalni finančni rezultat. Finančni plan temelji na finančni realizaciji dosežene količinske proizvodnje pri planirani povprečni prodajni ceni, ob predvidenih osebnih dohodkih in planiranih poslovnih stroških. S pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov je predviden sistem delitve in način delitve sredstev za osebne dohodke. očuvana materialna baza proizvodnje, poslovna in tehnološka enotnost podjetja, zagotovljen interes vsakega zaposlenega za smotrno gospodarjenje ter upoštevano načelo o delitvi dohodka po uspehu dela. S predvideno delitvijo se v ničemer ne oddaljujemo od stališč šestega plenuma ZK, ki temelje na resoluciji VI. kongresa ZKS in resoluciji IX. kongresa ZKJ. Po planiranem obračunu za razdobje januar-maj bi znašal povprečni osebni dohodek 100% delavnika za ZP-T 47,95 din. V primerjavi s planiranim 46,00 din je popolnoma realen, glede na to, da je bila v tem (Nadaljevanje na str. 22) Planirana in dosežena proizvodnja ZP-T v obdobju januar-maj 1969: Delovna enota Planirano ton Doseženo ton Razlika Delovni dnevi Hrastnik 252.800 287.610 + 34.810 128 2/3 Trbovlje 251.400 281.290 + 29.890 128 2/3 Zagorje 250.800 249.000 — 1.800 132 1/3 SKUPAJ 755.000 817.900 + 62.900 116 plan DELO SAMOUPRAVNIH Osrednji delavski svet in upravni odbor našega podjetja sta imela v času od 16. junija do 14. avgusta 1969 naslednje seje oziroma zasedanja, na katerih so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: 1. Na 19. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne Z4. junija 19b9 — sprejel je stališča za izdelavo srednjeročnega programa razvoja Zasavskih premogovnikov za razdobje od 1971-1975, — potrdil je poročilo glavnega varnostnega inženirja o problematiki varstva pri delu; sprejel je nekaj ukrepov, ki se nanašajo na bodoče analize obratnih nesreč, varnejše delovne pogoje pri novozgrajenih objektih in na nadzor pri izvajanju ukrepov in varnosti pri delu, — potrdil je predlog o organizaciji in izvedbi proslave dneva rudarjev, — sprejel je stališče do predloga delavskega sveta rudnika Trbovlje glede izplačila denarne nagrade ob dnevu rudarjev — odobril je z veljavnostjo od 1. 6. 1969 dalje zvišane cene uslugam avtoparka v Trbovljah za tuje naročnike, — odobril je izplačilo denarnih nagrad za odobrene tehnične izboljšave dvema članoma delovne skupnosti (Rak Maks, Levec Mirko), — odobril je, da se izloči iz družbenega upravljanja stanovanjska zgradba v Zagorju, Grajska cesta št. 5., — odobril je prodajo objekta rudniških delavnic v Hrastniku ko- munalnemu obrtnemu podjetju Hrastnik po ocenjeni vrednosti in določenih pogojih, — sprejel je dopolnitev statuta podjetja z novim členom 139 a, ki se nanaša na zaposlovanje mladih delavcev-moških in žensk v jami in na raznih zunanjih deloviščih, — odobril je, da se članom delovne skupnosti, ki so 15 ali več let aktivno sodelovali v jamskih reševalnih moštvih pri našem podjetju, izroči spominsko priznanje na proslavi dneva rudarjev, — odobril je izločitev dotrajanih osnovnih sredstev po predlogu, ki ga je predložila komisija za promet z osnovnimi sredstvi ODS; 2. Na 5. seji upravnega odbora dne 14. 7. 1969: — ugodno je rešil štiri vloge, dve pa je zavrnil, — odobril je popravilo strehe na zgradbi klubskih prostorov DPD Svobode Dol pri Hrastniku, v breme sklada skupne porabe, — odobril je osnutek pravilnika o dežurni službi članov jamskih reševalnih čet, — v skladu s pravilnikom v razdeljevanju deputatnega premoga je odobril, da imajo odslej vdove članov delovne skupnosti, ki so se pri delu v ZP-T smrtno ponesrečili in nimajo možnosti za nabavo kurjave pri svojcih, po 2 vozička deputatnega premoga letno, — članom delovne skupnosti-sluša-teljem raznih strokovnih šol, je odobril enotne ugodnosti za po- ORGANOV sečanje predavanj in izrednega plačanega dopusta, — odobril je službena potovanja v inozemstvo in sicer trem članom v St. Andra v Avstrijo zaradi o-gleda in ugotovitve možnosti nakupa nekaterih naprav za težko-tekočinsko separacijo, dvema članoma v Italijo-Milano, zaradi nabave rezervnih delov za črpalko za gradbišče OSRD v Alžiriji in enemu članu v Avstrijo-Celo-vec, zaradi ogleda naprav in strojev, katerih nakup bi prišel v poštev za potrebe OSRD, — na predlog elektrostrojnega obrata je odobril nove cene za de-lavniške ure z veljavnostjo od 1. 7. 1969 dalje, — na pritožbo nekaterih koristnikov rudniških zemljišč, na katerih so postavili garaže je sklenil, da ostane dosedanja višina zakupnine, t. j. 30,00 din letno za člane delovne skupnosti in 60,00 din za ostale, ki niso zaposleni pri našem podjetju, še nadalje v veljavi, — odločil je, da se izvajanje sklepa o uvedbi četrte izmene odloži do časa, da bo ta sklep možno začeti izvajati v vseh delovnih enotah, — potrdil je poročilo o doseganju proizvodnih rezultatov v I. polletju 1969 ter poročilo o doseganju in delitvi dohodka za čas od 1. 1. do 30. 5. 1969. — soglašal je z osnutkom novega pravilnika o delovnih razmerjih, ob upoštevanju nekaterih popravkov. Osnutek tega pravilnika je dal v razpravo vsem delovnim enotam, — v skladu z razpisnimi pogoji je odobril z veljavnostjo od naslednjega šolskega leta dalje štipendije naslednjim prosilcem: Alojzu Kovačiču, Zdravku Pesku, Marjanu Koscu, Sadiku Pezero-viču, Albinu Potisku, Janezu Juvanu, Dušanu Grubarju, Janku Savšku, Vinku Pelku, Vladislavu Kranjcu, Adamu Balohu, Dušanu Ostojiču, Jožetu Kiriču. Poleg tega je odobril štipendijsko pomoč za šolanje na raznih srednjih šolah naslednjim prosilcem in prosilkam: Alenki Kisovec, Jagi Han-žek, Jožetu Brataniču, Francu Me-tercu, Zori Plazar, Zlati Stošič-ki, Jožici Bobek, Boženi Verdelj, Veroniki Kotar, Mileni Borštnar, Marti Dolanc, Majdi Potisek, Jani Ocepek, Metki Dežak, Vladi-miri Kadunc, Janji Cvetanič, Cvetki Rozman, Vidi Peklar in Heleni Snoj. Odobril je štipendije petim absolventom rudarskega oddelka RŠC za šolanje na rudarskem oddelku TSŠ v Velenju in to: Ljubu Bosniču, Iliji Kovačeviču, Vinku Ribču, Alojzu Gabrovcu in Dragu Plevlju. Antonu Kralju je odobril plačeva- Nastopajoči zabavni ansambli iz Zasavja na odru delavskega doma v TrbovTIah v času proslave ob dnevu rudarjev, 2. 7. 1969 J (Foto - Trbovlje) nje šolnine za obiskovanje I. letnika večerne delovodske šole, Mirku Pavšku pa je odobril šolanje na rudarski nadzorniški šoli, II. letnik. Sklenil je, da podjetje sprejme v učno razmerje z letošnjim letom 7 vajencev za elektro stroko in 10 vajencev za kovinsko stroko, — zavrnil je predlog kadrovske komisije za sporazumno odpoved delovnega razmerja trem dosedanjim sodelavcem. Njihovo dosedanje delovno razmerje preneha po poteku rednega odpovednega roka, —- uprava podjetja je dobila nalogo, da prouči problematiko nagrajevanja kadra z visoko strokovno izobrazbo, posebej še tistih, ki so zaposleni v skupnih službah, čemur je vzrok fluktu-acija tovrstnega kadra, — nadalje je sprejel informacijo o sanaciji zemeljskega plazu v Kisovcu—Zagorje in o stroških, ki bodo nastali v zvezi s to sanacijo; 3. Na 6. seji upravnega odbora, dne 24. 7. 1969: — ugodno je rešil štiri vloge, trije zavrnil, dve pa je vzel na znanje, — potrdil je poslovno poročilo ter doseganje in delitev dohodka za I. polletje 1969, — pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na zasedanju ODS zaradi spremembe cen komercialnemu premogu, — soglašal je s tem, da OSRD prevzame izvajanje rudarsko-grad-benih del v Nikšičkih rudnikih boksita v Črni gori in hkrati naročil, da si mora OSRD pri investitorju zagotoviti redno plačevanje izvedenih investicijskih del ter da išče ustrezno posojilo za nabavo opreme, — potrdil je poročilo o formiranju in porabi amortizacijskih sredstev po programu uporabe teh sredstev za I. polletje 1969, — soglašal je s tem, da naj ODS na naslednjem zasedanju sprejme rebalans programa uporabe amortizacijskih sredstev za letošnje leto, — osvojil je stališča za nadaljnje plodnejše delo samoupravnih organov v delovnih enotah, predvsem v pogledu pristojnosti, problematiki, ki se nanaša na celotno podjetje, disciplini, materialnih možnostih podjetja in o bodoči organizaciji samoupravnih organov v podjetju; 4. Na 20. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 29. 7. 1969: — potrdil je poslovno poročilo ter doseganje in delitev dohodka podjetja za I. polletje 1969 po posameznih dejavnostih, — potrdil je poročilo o uporabi a-mortizacijskih sredstev v I. polletju 1969 ter o opravljenih in- vesticijskih delih v tem razdobju, — odobril je izločitev predlaganih osnovnih sredstev na rudniku Zagorje, — potrdil je rebalans programa u-porabe investicijskih sredstev za leto 1969, — upravo podjetja je pooblastil, da ob upoštevanju tržnih pogojev spremeni cene komercialnemu premogu od 1. 9. 1969 dalje, — namesto odišlega inž. Mirka Drakslerja je bil imenovan v komisijo za promet z osnovnimi sredstvi ODS, tov. Baloh Martin iz OSRD, — soglašal je s popravki cen za storitve elektrostrojnega obrata v Trbovljah in delavnice v Hrastniku z veljavnostjo od 1. 7. 1969 dalje, — sprejel je pravilnik o dežurni službi članov jamskih reševalnih čet pri ZP-T, — odobril je izločitev dotrajanih osnovnih sredstev v nekaterih delovnih enotah, — na znanje je sprejel informacijo o poteku priprav za rekonstrukcijo kamnoloma. Tine Lenarčič 0 gojenju sobnih rastlin Nadaljevanje z 11. str. mi uničita največ sobnih rastlin in pa roko na srce, pred otroci, ki jih največkrat prevrnejo. Paziti moramo, da pod vlažne lonce ali čebrič-ke podložimo leseno podlago, da ne bi uničili parketa. Vedeti moramo tudi, kako vpliva na rastline različen način kurjenja ali ogrevanja sob. Ko smo vse to premislili in stanovanje dokončno opremili in namestili ter našli za rastlino ali cvetlično stojalo primerno mesto, se odločimo za nakup. In kaj bomo kupili? Cvetoče rože običajno v sobah ne uspevajo rade. Te namestimo na okna ali balkone. V sobe pa sodijo listnate rastline ali pa take, ki imajo veliko zelenja. Izbiramo lahko med filodendronom, fikusom, bršljanom, aralijo, palmo ali pa as-paragusom ter tradeskancijami in tako naprej. Zaupati pa vam moram, da sta zadnja leta najbolj modni sobni rastlini filodendron in fikus. Toda, če bi izbirali še med tema dvema rastlinama, bi svetoval za neizkušene gojitelje in take, ki imajo dovolj prostora, filodendron. Za bolj izkušene in z malo stanovanjskega prostora pa priporočam nikup fikusa. Filodendron priporočam tudi zaradi tega, ker ga je lažje rešiti ali obnoviti, če se z njim kaj zgodi. Ce je prevelik, mu odrežemo vrh in znova posadimo, če pa je pozimi slučajno ozebel pa iz lonca, to je iz nižjih očes, rad znova odžene tako, da nam rastlina skoraj nikoli popolnoma ne propade. S fikusom pa je težje. Občutljiv je za sušo in vlago, mraz ga uniči in sonce ga opeče, če ne ravnamo z njim dobro. Tudi, če nam fikus dobro raste in uspeva, postane previsok in nimamo kam z njim, kajti potaknjence oziroma mlade rastline iz starih fikusov lahko vzgojijo le večje vrtnarije. Ima pa tudi filodendron eno hibo in ta je, da mu kaplja voda iz listov na tla. Pravimo, da rastlina joka. S tem pokaže, da je zdrava in ima dovolj vlage v zemlji. Oskrba obeh rastlin je zelo preprosta, zalivanje po potrebi, to je poleti v rastni dobi več, pozimi pa manj, vendar jih ne smemo iz- sušiti. Zalivamo, kot smo že večkrat slišali, s postano, to je naravno temperirano vodo. Dognojimo od časa do časa s hranilnimi solmi Bellflor, Biljno hrano ali cvetalom, vendar nikoli preveč. Od časa do časa jima obrišemo prah z listov in to z mokro gobo. Obema moramo preskrbeti ko zrasteta, leseno oporo — palico. Korenine filoden-drona, ki poganjajo za vsakim listom, ne smemo odrezati, ker so to zračne korenine. Vtaknemo jih lahko v zemljo ali pa v posodo z vodo, od koder pomagajo prehranjevati rastlino. Obema rastlinama tudi ne smemo pomagati pri razvijanju novih listov, ker ponavadi ostanejo zaradi tega posledice, t. j. grde luknje in okvare na nežnem, novem listu. Lep primerek obeh vrst sobnih rastlin lahko vidite v nekaterih javnih prostorih in sicer zelo lep fikus de-kora v knjigarni Cankarjeve založbe v Trbovljah, filodendron pa v reševalni postaji rudnika Trbovlje. Včasih ta tudi dozori v plodove. Zelo zanimivo za nas, ki smo bolj vajeni drugega sadja. Mnogo uspeha pri gojenju opisanih sobnih rastlin! Kovač Milan HUMOR Moj pokojni oče je pravil, da so imeli v samskem domu še starejšega samca, ki ni mogel trpeti denarja. Pridno je delal v jami štirinajst dni, ko pa je bil plačilni dan si je kupil polento in mast, naredil pla-vega in denar zapil. Vendar mu je nekoč po vsem tem ostal še cel »goldinar«. Tega je zaklenil v svoj »kufer« in šel spat. Toda zaspati ni mogel. »Ali slišite, kako vpije« je dejal. »Kdo neki?« »Tisti goldinar v »kufru«, ker je sam in mu je dolgčas!« Vpitja ni bilo prej konec, da je možakar vstal in šel zapit še zadnji goldinar. Nato je bil v samskem domu spet mir nepretrgoma štirinajst dni. Sprejem absolventov RŠC med rudarje RUDARSKI STAN, POZDRAVLJEN! Kdorkoli je sedel v šolskih klopeh, ve, kaj pomeni trenutek, ko mu izročijo spričevalo, ta dokaz delavnosti. V stekleni dvorani delavske- (4. številki) so med drugim zapisali: »Stopamo v življenje. Za nami so tri leta teoretičnega in praktičnega pouka. Odločili smo se: želimo postati rudarji! Zrasli smo, postali smo krepki fantje. Naš poklic ni la- hek, a radi ga imamo, vzljubili smo ga. Brezskrbne šolske ure so pri kraju, življenju bo treba pogledati v oči. Ostaja pa v nas velika hvaležnost do vseh inštruktorjev, predavateljev in vzgojiteljev, ki so nas naučili mnogo koristnega za življenje in poklic. Na svojih delovnih mestih bomo dokazali, da se niste trudili zaman«. To so besede zrelih, odraslih ljudi. Zdaj si bodo kovali srečo med stojkami, globoko pod zemljo med skladi črnega zlata. štiriinštiridesetim mladim rudarjem so zatem razdelili zaključna spričevala in pripeti rdeči nageljni na rudarske uniforme so še povečali prijetno vzdušje, saj so postali s tem kvalificirani rudarji — kopači. Pred zaključkom pa jih je v rudarski stan sprejel glavni direktor ZP-T Ivančič Albert, dipl. inž. rud. ter jim izrekel zadnja napotila pred vključitvijo v naš delovni kolektiv. Kulturni program je s pesmijo obogatil tudi pevski zbor »Loški glas«, še posebej lepo je zato ob koncu izzvenela pesem »Budi sirena«. Rudarski stan, pozdravljen! Mladi rudarji, vi pa dokažite, da ste vredni našega zaupanja! Palčič Radovan Vodja RŠC Kovač Pavle, dipl. inž. rud., je spregovoril mladim rudarjem na svečanosti ob razdelitvi zaključnih spričeval ga doma v Zagorju ob Savi je bila 25. junija letos prisrčna svečanost ob razdelitvi zaključnih spričeval mladim rudarjem, učencem rudarskega šolskega centra, ki so končali 3. letnik. Te svečanosti so se udeležili tudi glavni direktor ZP-T Ivančič Albert, dipl. inž. rud., poslanec kultumoprosvetnega zbora skupščine SRS Kramar Vinko, več predstavnikov samoupravnih organov in strokovnih služb naše delovne organizacije, ostalih družbeno političnih organizacij ter predavatelji, inštruktorji in vzgojitelji te naše poklicne rudarske šole. V začetku krajšega kulturnega programa je mladim rudarjem spregovoril vodja rudarskega šolskega centra Kovač Pavle, dipl. inž. rud. ter jim zaželel na njihovih delovnih mestih mnogo delovnih uspehov, nadalje jim je o vlogi izobraževanja v naši družbi spregovoril še poslanec kultumoprosvetnega zbora skupščine SRS Kramar Vinko. Učenci naše poklicne rudarske šole so v tem šolskem letu izdajali tudi svoje glasilo obzorja. V zadnji Prišel je svečani trenutek: vsakdo je prejel v roke spričevalo zrelosti za poklic rudarja - kopača. Na sliki: glavni direktor ZP-T Ivančič Albert, dipl. inž. rud. izroča mladim rudarjem zaključna spričevala Napredek rudarske tehnike v Franciji Kot štipendist francoske vladine ustanove sem bil v jeseni 1968 poldrugi mesec na študijskem potovanju v Franciji. Tu sem obiskal nekatere premogovnike v Lotaringiji in Auvergni, tovarno Venot v Onnin-gu pri Valenciennesu ob belgijski meji in PIC-ovo poizkusno postajo v Avonu pri Fontainebleau-ju. Ob teh obiskih sem se predvsem zanimal za tehniko splavnega zasipavanja v premogovnikih Lotarin-gije in sicer od pridobivanja zasip-nega materiala do delovišč v jamah. V Auvergni so me zanimale odkop-ne metode s povečano višino etaže, ali kakor tudi pravimo, s podetaž-nim odkopavanjem. Povsod na rudnikih pa sem se zanimal, kako imajo pri separacijah urejeno čiščenje separacijskih odpadnih vod. Uprave rudnikov in ustanova francoske vlade, ki je financirala moje študijsko potovanje, so me o-skrbeli s tolikšno količino tehnične dokumentacije, da bi skupaj s tem, kar sem videl in slišal, težko opisal v tem časopisu. Zato sem se omejil na nekaj glavnih vtisov, ki jih je name napravil napredek rudarske tehnike v Franciji. Večina francoskih premogovnikov je bila po zadnji vojni podržavljena. Državni premogovniki proizvajajo okrog 98 % vsega, v Franciji proizvedenega premoga. Od predvojnih časov je premogovništvo v Franciji v tehničnem oziru ogromno napredovalo. Storilnost je izredno porasla. Različni montangeolo-ški pogoji, ki nastopajo v posameznih regijah, vplivajo seveda na to, da se napredek v storilnosti precej razlikuje v posameznih premogovnih bazenih in to kljub visoki stopnji mehanizacije in avtomatizacije, ki je na široko vpeljana tako na severu, na jugu, kakor v centralnih premogovnih bazenih. Kljub vsemu tehničnemu napredku pa vsi premogovni bazeni poslujejo z izgubo. Ta je na proizvedeno tono različno, odvisna predvsem od dosežene storilnosti in znaša od 16 fr/tona v lotarinškem bazenu do 55 fr/tona v loirskem bazenu, v povprečku 23.2 fr s/ton. Ta podatek je vzet iz poslovnega poročila Charbonnages de France (uprave francoskih premogovnikov) za leto 1967. Za francosko vlado, ki te izgube pokriva, je dotiranje domače proizvodnje veliko breme. Francija je leta 1967 proizvedla 52.9 milijonov ton premoga, uvozila pa je 15.5 milijonov ton in to mnogo cenejšega, predvsem iz Poljske, SSSR in USA. Iz narodno gospodarskih in obrambnih izvirov držijo lastno proizvodnjo na določeni višini, pri tem pa se s stalno modernizacijo trudijo, da pasivnost rudnikov ne bi prekomerno naraščala. Na mene je napravilo velik in globok vtis večje število avtomati- ziranih delovnih postopkov. Sicer ni nekaj novega, toda dejstvo je, da je mnogo izvažalnih strojev pri jaških, ne le pri glavnih, temveč tudi pri slepih, popolnoma avtomatiziranih. Tu ni strojnika, ki bi upravljal izvažalni stroj, le dežurni visokokvalificirani delavci nadzorujejo delovanje avtomatike in elektronike v strojnici, na navozišču in odvo-zišču. Pri skipnih napravah je polnjenje, tehtanje in izpraznjevanje popolnoma avtomatizirano. Avtomatske tehtnice na transportnih trakovih sporočajo v dispečersko postajo na površini rezultate tehtanja tako, da imajo vsak čas jasen pregled o tem, kako teče proizvodnja iz polj in kako dela glavni izvažalni stroj, saj posebni števec v kontrolni postaji zabeleži vsak dvig koša odnosno skipa. V jami Simon ob nemški meji je lokomotivski prevoz popolnoma avtomatiziran. Prometnik v centralni dispečerski postaji usmerja iz enega mesta vse vlake. Lokomotive imajo stalno telefonsko zvezo s centralo. Vse kretnice prav tako upravljajo z enega mesta. Spenjanje in odpenjanje vozičkov vsebine 4 m3, je avtomatično. Polnišča, kjer se iz transportnih trakov presipa premog v velike vozičke, so popolnoma avtomatizirana. Le dežurni elektrikar je tu pripravljen, da za primer potrebe popravi eventualno nastale o-kvare na avtomatiki. Smotrno razvrščene fotocelice preprečujejo za-trpavanja pa tudi nesreče, saj se o-bratovanje takoj ustavi, če se celo nepoklicani nevarno približa določenim točkam v tem postroju. Zelo je zanimiva avtomatizacija v zasipnih postajah. Popolnoma je avtomatizirano dovajanje vode in gramoza. Avtomatika skrbi za to, da se avtomatično uravnava razmerje med zasipnim materialom in splavno vodo. Za vsako delovišče v jami je to razmerje določeno in vnešeno v tabelo, ki jo ima zasipa-lec. Pred zasipavanjem določi na aparaturi razmerje in potem samo gleda na kontrolne instrumente. S pritiski na določene gumbe upravlja eventualno potrebne intervencije za dosego zahtevanega razmerja, če ugotovi kako odstopanje. Mnoga črpališča v jamah so popolnoma avtomatizirana. V jami St. Eloy v Auvergni sem prisostvoval sestavljanju v obrat takega na novo mehaniziranega črpališča, urejeno daljinsko javljanje podatkov o metanu, ogljikovem monoksidu in o hitrosti zraka, oziroma njegovi količini s poedinih važnih kontrolnih mest v centralno dispečersko postajo na površini. Zanimivo je, da v tej kontrolni postaji lahko v diagramu ugotovimo, kdaj so razstreljevali z razstrelivom, saj kontrolni aparat takoj električno prenese podatek o povečani količini CO v kontrolni prostor. Odstotek CO je sicer minimalen, vendar so aparati tako občutljivi, da registrirajo take pojave ogljikovega monoksida. Za dovoz oporja in drugega materiala zelo uporabljajo monoraile. Novi monorail v trboveljski jami je že izdelan po konstrukcijskih načrtih oziroma detajlih, ki sem jih prinesel iz Francije. Jama St. Eloy je zelo metanska. Z odplinjevanjem sicer odvajajo del metana, vendar ga na deloviščih o-staja še precej. Zaradi tega imajo vpeljana dva načina razstreljevanja. To sta sistem Armstrong in pa z razstrelivom ob uporabi vodnih ampul kot čepov. Vodne ampule smo v našem bazenu že uvajali, a žal koristno in varno novost tudi opustili! Za mene je bil zanimiv nov način polnjenja ampul z vodo s pomočjo posebne polnilne pištole. V spodnjem, podkopnem delu čela razstreljujejo z metanskim razstrelivom z vodnimi čepi, v nadkop-nem delu in na posebnih metanos-nih pripravah pa so sistemu Armstrong, to je z visoko komprimira-nim zrakom. Zelo zanimivi za naš bazen so poizkusi uvajanja samohodnega hidravličnega podporja na širokih čelih. Odkopne razmere so zelo podobne našim. Razstreljevanje v nad-kopnem delu skoro ni potrebno, vsaj ne na deloviščih, ki sem si jih ogledal. Izredno zanimivo in varno se mi je zdelo pridobivanje premoga iz nadkopnega dela širokega čela. Ščitna konstrukcija oporja na-pram zarušenem delu je hidravlično gibljiva. Rudar z varnega mesta u-pravlja takozvane »banane« in spušča stropni premog na transporter. Prejšnji mesec je firma Marrel poslala podatke o novem lažjem tipu podporja začela na podetažnem odkopavanju, ki naj bi bilo precej cenejše. Uprava rudnika je že preje obljubila, da nam bo posredovala rezultate poizkusnega odkopavanja z novim lažjim hidravličnim podporjem. Prepričan sem, da bo naslednja faza modernizacije odkopavanja pri nas uvajanje hidravličnega podporja, zato se izplača že sedaj zasledovati uspehe, katere imajo ob podobnih razmerah drugod po svetu. Metan v jamah indicirajo z indikatorji francoske izdelave, ki so prvovrstni, toda pri nas malo ali nič poznani. Za razstreljevanje uporabljajo zelo lahke kondenzatorske strelne strojčke, ki jih v strmih slojih nosijo strelci enostavno kar pod srajco. Tudi pri nas bi taki strelni strojčki bili za strelne mojstre zelo pripravni. Še ena zanimivost mi je pritegnila pozornost. V nobeni jami, kjer sem bil, čeprav so vse metanske. Nadaljevanje na 22. str. Literarni prispevek iz proslave ob dnevu rudarjev Naše podjetje je letos že drugič razpisalo v osnovnih šolah v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, nad katerimi ima patronat, da pripravijo učenci zadnjih razredov nalogo na temo: »Naši krampi bodo izkopali zemlji in človeku nov sončnejši o-braz«. Ta verz je iz pesmi »Mi kopači«, pesnika Franceta Kozarja, ki (Nadaljevanje s 17. strani) času prekoračena planirana proizvodnja za 62.900 ton in da je v tem obračunu upoštevano novo sprejeto delitveno razmerje dohodka v proizvodnji premoga oziroma osnovni dejavnosti 98 : 2 (po prvotnem planu 97 : 3). Iz navedenega je^ugotovljeno, da je delitev, ob upoštevanju enakomernih stroškov, realna. Po vsem tem bi bila možna samo še nerealna odstopanja med enotami. Dosežene razlike v povprečkih osebnih dohodkov 100 % delavnika med enotami so res večje od predvidenih 12 %, so pa realen odraz uspešnosti enot glede na doseženo proizvodnjo, dosežene storitve, dosežene poslovne stroške in dosežen ekonomski uspeh. Ker smo se že odločili za solidarnostno znižanje razlik v okviru 12 "/o (po dopolnitvi člena 9 pravilnika za razdeljevanje osebnih dohodkov lahko tudi več), izravnamo v ta okvir tudi tako dosežene pov-prečke osebnih dohodkov 100 0/o-ne-ga delavnika. je padel v NOB in je bil v času svojega življenja član delovne skupnosti rudnika Trbovlje. Na osrednji proslavi ob dnevu rudarjev, ki je bila 2. 7. 1969 v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah, so bile prebrane tri najboljše naloge na razpisano temo. Te naloge so napisale Potisek Bo- Po vsakokratnem mesečnem kumulativnem obračunu razpolagamo z rezultati doseženega ekonomskega uspeha podjetja in doseženih e-konomskih uspehov proizvodnih enot in rudnikov. Po veljavnem sistemu obračuna so nam znani pokazale! gospodarjenja na osnovi dosežene realizacije po planski lastni ceni, v kateri so že upoštevani specifični pogoji gospodarjenja ne glede na razlike med enotami v ekonomskih pokazalcih. Ce ob vsem tem upoštevamo še solidarnostni faktor iz dopolnilnega člena 9 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, imamo vse pogoje za dosledno izvajanje delitve po sprejetih določilih pravilnika in to tudi v primeru kakršnegakoli načina saniranja nepredvidenih finančnih težav. Za povečan interes do samoupravnega sistema in povečano aktivnost članov samoupravnih organov, centralnih in še posebno po delovnih enotah pa je v danih razmerah izvajanje sistema delitve verjetno edina, dovoli velika vzpodbuda. Kovač Vilko žena iz osnovne šole heroja Rajka iz Hrastnika, Kavšek jana in Marčen Cvetka iz osnovne šole Tončke Čeč v Trbovljah in Drnovšek Marjana iz osnovne šole Toneta Okro-garja v Zagorju. Podeljene so bile denarne nagrade po 100,00 din za izbrane prispevke. Uredniški odbor se je odločil, da objavi v današnji številki eno izmed nagrajenih nalog. Odločili smo se za objavo prispevka učenke Marjane Drnovšek iz Zagorja. Njen prispevek na razpisano temo se glasi: Lepo je živeti v rudarskem kraju, kakršen je Kisovec. Iz dneva v dan srečuješ utrujene in spočite obraze, ki hitijo na delo ali z njega. Eni in drugi se živahno pogovarjajo. Veselje, in nekak poseben ponos, jim sijeta iz oči. Gotovo so ponosni, ker opravljajo najtežja dela, kar jih življenje pozna. Včasih pa me ta srečanja utrudijo, zato si privoščim manjši izlet med naše hribe in gozdove, med redka naselja in prijazna kmečka gnezda, med polja in senožeti. Tudi takrat je bilo tako! Nameravala sem obiskati svojo teto, ki je živela z možem na majhni kmetiji. Prav tedaj so zorele češnje, zato sem še z večjim veseljem vzela pot pod noge. Za sabo sem imela še precejšen kos poti. Nebo se je nevarno pooblačilo, v daljavi sem zaslišala grmenje. Pospešila sem korak, vendar je bila narava hitrejša. Znoj se je začel mešati z deževnimi kapljami in kmalu nato sem bila že premočena do kože. Sto metrov od poti sem zagledala majhno kočo, ki se mi je zdela kot rešilna bilka. NAPREDEK RUDARSKE TEHNIKE V FRANCIJI Nadaljevanje s 21. str. niso predpisani samoreševalni aparati. Francozi namreč zelo dvomijo o njihovi učinkovitosti. Ogledal sem si štiri separacije premoga in eno briketarno. Vse separacije so opremljene z napravami za pridobivanje naj finejšega drobnega premoga. Pri teh se čisti umazana odpadna voda v umetnih ali pa prirodnih bajerjih, le pri eni separaciji čistijo odpadno vodo z u-porabo filterskih stiskalnic. Material in francoska izkustva na to temo, nam je v korist pri izdelavi študije, oziroma izbora tehnologije čiščenja odpadnih vod v trboveljski separaciji. Oblastni organi namreč zahtevajo, da pol leta po začetku obratovanja nove separacije predložimo projekt čistilnih naprav, da odpadna voda ne bi odtekala umazana v Savo. Pust Ivo, dipl. inž. rud. Predstavnik rudniškega odbora sidikata rudarjev tov. Bratun Stane izroča priznanja za dosežene uspehe v športnih tekmovanjih pred dnevom rudarjev Problematika obračunavanja OD Kadrovske vesti Nisem vsiljiva, a vseeno sem potrkala na razmajena vrata. Za njimi se je nekaj premaknilo, zaškripala so in pred mano je stal star in zgaran možakar. Ne da bi me vprašal, kaj želim, me je povabil v izbo. »Oprostite«, sem rekla boječe, »nerada hodim v tuja stanovanja, toda dež me je prisilil«. Razumevajoče je pokimal s svojo sivo glavo in se nasmehnil: »Prav nič me ne motiš! Vesel bom, če mi boš v teh viharnih trenutkih delala družbo«. Glas se mu je tresel, s tresočimi rokami se je oprijemal stola. »Premočena si. Če te ni sram sleci, kar imaš, vzemi odejo in se zavij vanjo. Kar v kamro pojdi!«. Storila sem, kot mi je svetoval, in razmišljala o njegovi somoti. Nato sva sedla k peči. Povedal mi je, da mu je ime Matevž, nato pa je začel pripovedovati svojo življenjsko zgodbo: »Bil sem sin številne družine. Prvi sem prijokal na svet, zato me je oče že pri petnajstih letih usmer ril v svet. Pot me je vodila v najbližji rudnik. Pomagal sem očetu preživljati družino. Leta so tekla. Leto dni pred okupacijo sem pokopal očita. Bratje in sestre so odrasli in si ustvarili svoje družine. Tudi jaz sem se poročil, rodila sta se mi dva otroka. Težko smo lezli skozi življenje, a najtežje se je šele obetalo. Napredni delavci—komunisti so me potegnili v svojo sredo. Rad sem jim sledil, saj so bili njihovi obeti neskončno lepi... Neko noč so me prebudili neznani glasovi. Vrata so se s treskom odprla, v hiši so se pojavili Nemci. Le malo časa so dali zbegani družini. Povezali smo najnujnejše in odšli v gluho noč. Molk so motili le težki škornji okupatorjev in žalostni vzdihi odhajajočih. To je bila naša zadnja skupna pot in noč. Žena in sin sta v taborišču umrla, domov sva se vrnila sama s sinom. Nekaj dni po vrnitvi mi je zahrbtna bolezen iz taborišča pobrala tudi zadnjega sina. Ostal sem sam, čisto sam. Vsi koti so polni spominov, moje življenje teče daleč od drugih ljudi...« Opazovala sem ga, razmišljala o njegovi preteklosti, o njegovih ‘letih. Trdo življenje je živel, težka je bila njegova življenjska pot, sem si mislila. Nato je umolknil, odšel k steni, kjer je imel v okvira sliko svojih dragih. Vrnil se je in dejal: »Danes je vse drugače! Ce bi bil danes mlad, bi vedel, kaj je življenje! A brez žrtev ne gre! Kaj hočemo«. Nevihta se je polegla, obleka posušila. Namignila sem mu, da bom odšla. Povabil me je, naj ga še kdaj obiščem. Obljubila sem mu! Vso pot do tete sem mislila nanj. Vedela sem, da je eden tistih, ki je nam mladim s svojim delom in s svojo borbo priboril nov, sončne j ši obraz. Izza oblaka je posijalo sonce ... V času od 1. junija do vključno 31. julija 1969 ima kadrovska služba Zasavskih premogovnikov — Trbovlje, evidentirane naslednje kadrovske spremembe: DELOVNA ENOTA HRASTNIK: Junij — sprejeti: Jan Anica — pom. kuharica, Vodušek Branko — jam. vozač, Dabič Stevo — jam. kopač, Fujs Alojz — jam. kopač, Germ Štefan — jam. kopač, Mahnič Božo — jam. kopač, Tadič Nikola — jam. kopač, Čaka-rič Jože — jam. kopač, Turanovič Ismed — jam. kopač, Trupina Stipe — jam. kopač, Železnik Silvo — jam. kopač; julij — sprejeti: Ježovnik Vinko — jam. nadzornik, Miklič Vojko — zun. delavec (praksa), Kink Aljoša — jam. delavec (praksa), Hribar Alojz — jam. vozač, Pintar Jože — jam. vozač, Nikič Ivan — jam. vozač, Potrata Ivan — ključavničar. junij — odišli: Klep Franc — jam. vozač, sporazumna odpoved; Češnovar Stanko — učni kopač, samovoljna odpoved; Goštej Rudi — jam. kopač, samovoljna odpoved; Petja Danijel — jarm vozač, sporazumna odpoved; Repše Franc — učni kopač, sporazumna odpoved; Babič jože — jam, kopač — upokojen; Kaše Anton — jam. kopač, upokojen; Konečnik Jakob — jam. vozač, sporazumna odpoved; Sladič Alojz — jam. vozač, samovoljna prekinitev; Kastelic Franc — jam. kopač, smrtna nezgoda; Gašpatur Marjan — pom. elektrikar, v JLA; Slokan Mitja — elektrikar, v JLA; Železnik Silvo — elektrikar, v JLA; Mlinarič Mirko — elektrikar, v JLA; Jan Ana — pom. kuharica, sporazumna odpoved; Rengeo Martin — jam. kopač, sporazumna odpoved; Jamšek Martin — jam. kopač, umrl; julij — odišli: Breznik Jakob —• jam. kopač, upokojen; Skrbeta Ivan — jam. kopač, v JLA; Grahek Branko — jam. vozač, v JLA; Šorel Henrih — jam. kopač, invalidsko upokojen; Kupec Stanko — jam. kopač, samovoljna prekinitev; Mars Jože — jam. vozač, samovoljna prekinitev; Gačnik Jože — jam. vozač, samovoljna prekinitev; DELOVNA ENOTA TRBOVLJE Junij — sprejeti: Kerle Slavi •— opekarniška delavka, Logar Vinko — jam. vozač, Jager Jože ■— zunanji delavec (praksa), KnificAndrej — zunanji delavec (praksa), KrevI Branko — zu- nanji delavec (praksa), Koritnik Iztok — zunanji delavec (praksa), Treven Vili —■ zunanji delavec (praksa), Povhe Božo — zunanji delavec (praksa), Plevčak Jurij — zunanji delavec (praksa), Verdel Drago — zunanji delavec (praksa), Gričar Roman — zunanji delavec (praksa), Bola Adolf — zunanji delavec (praksa), Hodjič Aden —jam. kopač, Vukovič Fahrija — jam. kopač, Gajič Vinko — jam. kopač, Kranjc Franc — jam. kopač, Pliberšek Stanko — jam. kopač, Ramšak Marjan — jam. kopač, Cerovšek I-van — jam. kopač, Gavranovič Mirko — jam. kopač, Hriberšek Ivan — učni kopač, Medved Ivan — jam. kopač, Marčec Ivan -— jam. vozač, Šeliga Srečko — jam. kopač. Cede Peter — zunanji delavec (praksa), Hančič Ivan —• zunanji delavec, Vu-čilovski Bariča — opekarniška delavka; julij — sprejeti: Gerth Bojan — jam. kopač, Op-lotink Lado — jam. kopač, Rota Branislav — učni kopač. Plevel Drago — jam. kopač. Peško Zdravko —■ zunanji delavec (praksa), Mir Anton — zunanji delavec (praksa), Gorjup Jože — jam. kopač, Planinc Marjan — jam. vozač, Grošelj Roman — zunanji delavec (praksa), Alič Anton — zunanji delavec (praksa), Pirnover Valentin — zunanji delavec (praksa), Zakonjšek Janez — zunanji delavec (praksa), Majcen Stane — zunanji delavec (praksa), Forte Ferdo — strojni tehnik, Nadrah Viljem — zunanji delavec, Bola Adolf — zunanji delavec- Polak Branko — jam. kopač; junij — odišli: Tominšek Anton — jam. kopač, upokojen; Skok Jože — jam. vozač, sporazumna odpoved; Mahnič Ana — opekar. delavka, sporazumna odpoved; Tomc Adolf — učni kopač, upokojen; Pustišek Miloš — nadzornik, invalid, upokojen; Hauptman Amalija — opekarniška delavka, sporazumna odpoved; Dorič Branimir — jam. vozač, samovoljna prekinitev; Kurnik Vinko — jam. kopač, samovoljna prekinitev; Klan-šek Nevenka — opekarniška delavka, samovoljna prekinitev; Erjavec Jože — upravljač rud. strojev, upokojen; Gajšek Anton —- jam. kopač, upokojen; j uh j — odish: Flebus Karel — jam. kopač, upokojen; Gajšek Štefan — jam. kopač, upokojen; Hančič Franc — jam. kopač — upokojen; Hauptman A-dolf — jam. kopač, umrl; Mrak Anton — jam. kopač, upokojen; Pogač Oto — učni kopač, sporazumna od- poved; Marini Jožica — opek. delavka, potek počitniške prakse; Koritnik Iztok — zunanji delavec, potek počitniške prakse; Zabojnik Ivan — jam. kopač, upokojen; Cirar Stane — separac. delavec, samovoljna prekinitev; Povhe Božo — zunanji delavec, potek počitniške prakse; Bola Adolf — zunanji delavec, potek počitniške prakse; Plevčak Jurij — zunanji delavec, potek počitniške prakse; Križnik Ignac — jam. ko pač, sporazumna odpoved; Trupi Janez — jamski kopač, samovoljna prekinitev; DELOVNA ENOTA ZAGORJE junij — sprejeti: Bajda Albin — avtomehanik, Zupančič Marjan — jam. vozač, Bos-nič Ljubo — jam. kopač, Leskovšek Franc — jam. kopač, Tirgunčan Mirko — jam. kopač, Markovič Če-do — učni kopač, Benko Valentin — jam. kopač; julij — sprejeti: Janež Jože — jam. kopač, Pavlič Milan — jam. kopač, Borišek Marjan •— jam. kopač, Repovž Alojz — jam. kopač, Pučnik Edi — jam. kopač, Šum Vojko — učni kopač; junij — odišli: Kastelic Stanko — jam. kopač, upokojen; Kovač Andrej — avtomehanik, sporazumna odpoved; Ren-čof Albin — jam. kopač, upokojen; Grabner Franc — zun. delavec, samovoljna prekinitev; Biberkič Fa-dil — jam. vozač, samovoljna prekinitev; Gorane Franc — jam. kopač, odpoved podjetja; Beganovič Novalija — jam. vozač, samovoljna prekinitev; Saldič Nezir — jam. vozač, samovoljna prekinitev; Smajič Nurija — jam. vozač, samovoljna prekinitev; Kristan Alojz — jam. vozač, samovoljna prekinitev; Jerin Marjan — elektrikar, v JLA; julij — odišli: Uran Franc — jam. kopač, upokojen; Sarajlič Ramiz — jam. vozač, v JLA; Kovač Drago — var. tehnik, upokojen; Češek Milan — zunanji delavec, v JLA; Lapuh Franc — jam. vozač, v JLA; Kralj Robert — jam. vozač, v JLA; Kom-Ijanc Stanko — ključavničar, v JLA; Zahirovič Began — jam. vozač, samovoljna prekinitev; Dajč Jakob — jam. kopač, sporazumna odpoved; Mrkoljevič Djafer — jam. vozač, samovoljna prekinitev; Klemenčič Franc — jam. kopač, sporazumna prekinitev; Grošelj Jakob — poslovodja, upokojen; Obreza Alojz — jam. vozač, samovoljna prekinitev; Beganovič Bečir — jam. vozač, sporazumna odpoved; Jerič Jože — jam. vozač, samovoljna prekinitev; DELOVNA ENOTA SEPARACIJA junij — sprejeti: Strnišnik Stane — ključavničar, Kralj Jože — zunanji delavec (praksa), Fele Matjaž — zunanji delavec (praksa), Muhič Ivan — zunanji delavec (praksa), Hrup Marjan ■— zunanji delavec (praksa), Podlesnik Franc — zunanji delavec (praksa), Izgoršek Vladimir — zunanji delavec (praksa), Žagar Peter — zunanji delavec (praksa), Brinjevec Miro — zunanji delavec (praksa), Pe-taver Sašo — zunanji delavec (praksa), Šmid Franc — zunanji delavec (praksa), Flis Milan — zunanji delavec (praksa); Škoberne Igor — zunanji delavec (praksa); julij — sprejeti: Dečman Slavko —■ varilec, Novak Branko — učni kopač, Drtič Pavel — jam. kopač, Tomažič Martin — jam. kopač, Barovič Ivan — zunanji delavec (praksa), Smode Anton — zunanji delavec (praksa), Pirnat Danilo — zunanji delavec (praksa), Klančišar Janez — zunanji delavec (praksa), Slapar Jožefa — zunanja delavka (praksa), Žibret Miro —zunanji delavec (praksa), Peterlin Roman — zunanji delavec (praksa), Hlastan Bojan — zunanji delavec (praksa), Kovačič Alojz — zunanji delavec (praksa), Ritonja Samo — zunanji delavec (praksa), Balag Josip — zunanji delavec; junij — odšli: Rajh Franc — jam. vozač, sporazumna odpoved; Češnovar Franc — jam. vozač, sporazumna odpo-veg; Žagar Franc — zunanji delavec, samovoljna prekinitev; Šefer Stane — motorovodja, samovoljna prekinitev; julij — odišli: Hauptman Pavel — ključavničar, v JLA; Fele Matjaž — zun. delavec, potek počitniške prakse; Železnik Franc — zun. delavec, v JLA; Re-žun Franc — zun. delavec, v JLA; Zafel Vinko — zun. delavec, invalidsko upokojen; Šmid Franc — zun. delavec, potek počitniške prakse; Kastelic Cveta — delavka, samovoljna prekinitev; Gračner Ivan — zun. delavec, sporazumna odpoved; Pirnat Danilo —- zun. delavec, potek počitniške prakse; Škoberne Igor — zun. delavec, potek počitniške prakse; Klančišar Franc — zun. delavec, sporazumna odpoved; DELOVNA ENOTA OSRD junij — sprejeti: Ragorč Nadežda — snažilka, (Bor); julij — sprejeti: Rotar Franc — jam. kopač, Pogačar Peter — ključavničar; junij — odišli Šaldič Ibrahim — jam. vozač, sporazumna odpoved; Mešič Ibrahim ■—■ jam. kopač, sporazumna odpoved; Porle Karel — učni kopač, odpoved delavca v poskusni dobi; čošič Vehdija — jam. vozač, sporazumna odpoved; julij — odišli: Srebrnjak Jože — učni kopač, upokojen; Cilenšek Janez — jam. kopač, v JLA; Ferme Janez — jam. vozač, sporazumna odpoved; DELOVNA ENOTA UPRAVA ZP junij — sprejeti: Žic Dragica — točajka (Rab), Beg Djurdjica — čistilka (Rab), Bolj far Marija — pom. kuharica (Rab), žic Ivanka — kuh. pomočnica (Rab), Stracaboško Ankica — kuh. pomočnica (Rab), Miš Franka — kuh. pomočnica (Rab), Macolič Bare — težak (Rab), Kačič Alenka — servirka (Rab); julij — sprejeti: Kržišnik Ana — čistilka (Crik-venica); junij — odišli: Maurer Ivana — laborant, sporazumna odpoved; SKUPNE SLUŽBE ZP—T julij — sprejeti: Gajšek Anton — elektrikar, Oberžan Jani — zunanji delavec (praksa), Bratanič Jože — zunanji delavec (praksa), Forte Jurij — e-lektrikar. Ribič Vinko — zunanji delavec (praksa); junij — odišli: Ručman Jožefa — čistilka, sporazumna odpoved; Prosenc Miro — ključavničar, sporazumna odpoved; Poznič Štefan — šofer, invalidsko upokojen; julij — odišli: Fakin Albin — elektrikar, v JLA; Rems Franc — inštruktor upokojen. Vladimir Sihur HUMOR Včasih so merili plačo, ali je bila dobra ali slaba po tem, koliko je bilo pretepov in mrtvih na plačilni dan. Če ni bilo nobenega mrtvega so dejali: »Danes je bila pa slaba co-lenga«. Zvezni poslanec Milan Kožuh, ki zastopa naše območje pri zvezni skupščini, je v gospodarskem zboru zvezne skupščine, dne 30. 6. 1969 sodeloval v razpravi v zvezi z gospodarskimi gibaji in izvajanjem ekonomske politike v I. polovici t. 1. Njegovo razpravo objavljamo v celoti in to spričo tega, ker doslej v drugem časopisju ni bila objavljena. Glasi se takole: Na osnovi gradiva in njegove obravnave v zvezi z gospodarskimi gibanji in izvajanjem ekonomske politike v času od januarja do aprila t. L, želim izraziti nekaj mnenj in stališč, ki so se izoblikovala v dosedanjih razpravah v gospodarskih krogih moje volilne enote in še posebej v okviru naše republike Slovenije. V decembru prejšnjega leta je zvezna skupščina osvojila pomemben dokument, to je Resolucijo o temeljih gospodarske politike za leto 1969, s katerim so precizirani določeni bitni elementi za naš nadalj-ni ekonomski in družbeni razvoj v skladu s tekočim srednjeročnim planom. Iz skrbno sestavljenega gradiva je razvidno, da se vsi organi na čelu z zveznim izvršnim svetom trudijo za realizacijo v Resoluciji začrtanih nalog, vendar ugotavljam, da se kljub naporom in priznanju, ki ga je treba dati tem organom, pojavljajo določeni odkloni, povezani tudi z realnimi težavami pa tudi takšni, ki bi jih bilo možno odpraviti ob večjem zaupanju in stimulaciji na temeljih točkah, ki so pomembne za nadaljnji gospodarski razvoj, kot so modernizacija, produktivnost, izvoz na konvertibilna področja in podobno. Kljub skrbni in vestni pripravi gradiva pa le niso analizirani vzroki sedanjih nestabilnih gibanj. Izostala je tudi ocena vplivov restriktivnih mer na področju zunanjetrgovinskega sistema, raznovrstnih o-blik zaščite, zapiranja in monopoli-zacije notranjega trga, ki se odraža na povečanju cen, v restriktivnem uvoznem režimu, na pretirani carinski zaščiti, kar vse bistveno vpliva na pojav inflacijskih tendenc in nestabilnosti na domačem tržišču. Nadalje so izostali ali pa niso bili do sedaj resno obravnavani že tolikokrat predlagani ukrepi za najvišjo stopnjo možne stimulacije v cilju povečanja izvoza na konvertibilna tržišča, ker je prav gotovo eden od zelo stimulativnih ukrepov tudi svobodnejše in procentualno večje razpolaganje z ustvarjenimi deviznimi sredstvi tistega, ki tako povečanje izvoza doseže. Mnenja sem, da se to vprašanje proučuje v mejah možnosti le iz teoretičnega stališča, v kolikor se sploh proučuje in da imam občutek, da se negativni odgovori na to materijo in pa stalno odlaganje smatra že za določen uspeh tistih sil, ki zavirajo re- v Zvezni šitev takih predlogov. Zato se je potrebno naj odločnejše postaviti v bran vsem poskusom omejitve instrumentov izvozno-uvoznega režima, ki stimulirajo izvoz na konvertibilna področja in modernizacijo gospodarstva za kar obstajajo sedaj predlogi, ki se hočejo brez širšega posvetovanja z gospodarstvom izpeljati. Položaj narekuje ukrepe za stabilizacijo in so tudi upravičene zahteve za pravočasno, učinkovito in premišljeno odpravljanje osnovnih žarišč nestabilnosti. Pri sprejemanju ukrepov moramo ravnati preudarno, kajti pogosto se zgodi, da so posegi preveč radikalni in nekateri ukrepi premalo proučeni, za kar že imamo primere in pomenijo zaviranje namesto napredek. Kaže, da je še prisoten vpliv starih struktur in predreformnega ekstenzivnega ponašanja gospodarstva. Posebno pazljivi moramo biti pri oceni elementa, ki kaže, da sedanje gibanje gospodarstva dejansko karakterizira hiter porast gospodarstva določenega števila vej, ki imajo zelo močno zaščito ali pa so neposredno vezane na investicijsko tržišče doma, oziroma na kreditiranje izvoza investicijskih dobrin. Nič novega ni pri ugotovitvi, da nas je v preteklosti pretirana rast na teh področjih pogosto privedla v plačilno-bilančne težave .Vso našo družbeno graditev in z njo povezano teorijo gradimo tudi na elementu borbe proti monopolom in drugim oblikam, ki so lastne kapitalistični družbeni ureditvi, vendar je dejstvo, da načini dogovarjanja, ne katere oblike integracije pomenijo še ostrejšo obliko monopola, oziroma karteliziranja, ker enostavno z družbeno podporo eliminirajo vsako klico zdrave gospodarske konkurence. Vprašanje je, v kolikšni meri so na mestu posegi federacije pri posameznih investicijah in zakaj se namesto čim večje krepitve težnje prenašanja takih odločitev neposredno na gospodarstvo, jasno vsklajeno s poslovnimi bankami, čvrsti temu nasprotna težnja. V gradivu gospodarskega gibanja in izvajanja ekonomske politike je na strani 33. predlog oziroma ugotovitev, da je treba izdati predpise, po katerih naj pride do avtomatske poravnave z vsemi premoženj-sko-pravnimi posledicami in stečaji, oziroma likvidacije, če gospodarske organizacije, banke in drage družbeno politične skupnosti v določenem roku ne morejo pokriti izgube. Verjetno so za konkretizacijo te misli že izdelani osnutki potrebnih predpisov, oziroma vprašujem, kako si je treba to tolmačiti in kaj bo storjeno ob tem vprašanju za preprečitev porasta nelikvidnosti v gospodarstvu, ki se giblje v nasprotni smeri od drugih pojavov, skupščini na primer priliva sredstev v proračune. Pri tem naj takoj omenim predloge, ki nam jih je posredovala Zveza sindikatov Jugoslavije, ko predlagajo, da je treba odpraviti minimalne in nizke osebne dohodke in namesto teh vpeljati visoke, če so le-ti rezultati naraščanja produktivnosti dela in uspešnega gospodarjenja nasploh. Ali ni dozorel čas, da se dejansko pristopi k realnejšemu ugotavljanju minimalnega o-sebnega dohodka s tem, da bi se uveljavil princip, da organizacija, ki ne doseže dogovorjenega minimalnega osebnega dohodka primernega za življenje, ne more obstajati, saj je to bil tudi eden izmed principov ob času prehoda v reformsko obdobje. Danes se pa zopet množi število organizacij, ki slabo poslujejo in kjer verjetno leži krivda predvsem na tistih, ki jim je poverjeno vodstvo. Vzroke za neuspešno poslovanje pa iščejo povsod drugje, prvi napad pa je vedno usmerjen na družbene instrumente. Ko komisije zveznega izvršnega sveta, kot je razvidno iz zapisnika z dne 19. junija, ugotavljajo, kakšne zaključke je potrebno sprejeti, omenjamo tudi položaj »sklapajuče« industrije v deviznem režimu, vendar brez komentarja kaj to pomeni in kaj mislijo. Menim, da ta industrija ni v ničemer neka naša posebnost, ampak jo pozna ves svet. Vprašanje je le, v kakšnih pogojih se pojavlja in če ni rezultat monopola. Nisem s področja, kjer je to vprašanje aktualno, menimo pa, da je prav nasprotno od misli izražene v tem gradivu, potrebno iti še dalje, jo še razvijati, saj je tudi to določena forma mednarodne kooperacije in koristne medsebojne blagovne izmenjave, posebno, če je le-ta razvita z močjo samih delovnih organizacij. V istem dokumentu se ugotavlja, da ni zagotovljeno realno finančno kritje s strani investitorjev za investicije, ki so v teku. Vprašujem, ali ne bi bil problem nelikvidnosti, ob katerem se to vprašanje pojavlja, olajšan s tem, da bi se investitorji izven gospodarstva omejili na takšen obseg investicij, ki bi j ih lahko tudi redno in pravočasno financirali. Ob teh problemih je nujno in potrebno na ravni federacije, da se v skladu s politiko decentralizacije njenih funkcij, kar pa gre zelo počasi, ustrezno predvidenim presežkom zveznega proračuna zmanjšajo stopnje prispevkov in davkov. Ravno tako se naj proučijo možnosti takšnega ukrepanja tudi izven proračunskega področja zvezne bilance. Tako bi na zveznem nivoju kakor tudi z ukrepi na nivoju republik direktno ali indirektno prispevali k realizaciji tistih smernic reforme, posebej pa letošnje resolucije o ekonomski politiki, ki predvidevajo povečano udeležbo delovnih organizacij v delitvi. Zvišane taksne tarife za postopke pred upravnimi in sodnimi organi Občinska skupščina Hrastnik je na svoji seji, dne 20. maja 1969 sprejela odlok o upravnih taksah, ki jih morajo plačevati delovne organizacije, občani in drugi, kadar se z raznimi zahtevki obračajo na upravne organe in druge organe, ki so pristojni za odločanje v upravnih stvareh. S tem odlokom je občinska skupščina osvojila taksno tarifo iz republiškega zakona o upravnih taksah tako, da bodo takse, ki jih navedeni organi pobirajo, izenačene za območje občine in republike. S takšno tarifo, ki je sestavni del republiškega zakona o upravnih taksah, in ki jo tudi v celoti povzema občinski odlok o teh taksah, so takse v povprečju povišane za okrog 100%, za posamezna upravna dejanja pa prekoračujejo ta povprečni porast celo do 300 %. Takšno povišanje se opravičuje s tem, da prvotna do sedaj uveljavljena taksna tarifa velja že od leta 1959, ki je bila sicer nekoliko zvišana v letu 1965. Pri določanju te povišane taksne tarife so bili v republiškem merilu u-poštevani še nekateri drugi kriteriji, predvsem pa, da se takse približajo povprečnim stroškom postopka pred upravnimi organi glede posameznika taksnega predmeta, vendar pa tudi sedaj uveljavljena tarifa praviloma teh stroškov ne dosega in da morajo sredstva od pobranih taks postati izdatnejši vir dohodkov za splošno potrošnjo. Po drugi strani pa so pristojni organi pri določanju višine nove taksne tarife zasledovali cilj, da taksa za posamezni taksni predmet ne sme biti tako visoka, da bi občana odvračala od uveljavitev pravic, ki mu jih daje zakon. Iz teh razlogov se tudi ne povišujejo takse za določena dejanja, s katerimi se občani najpogosteje obračajo na u-pravne organe. Občinski odlok o upravnih taksah in republiška taksna tarifa, ki se po tem odloku uporablja na območju občine Hrastnik, sta objavljena v uradnih glasilih in to odlok v Uradnem vestniku Zasavja št. 9/1969, republiška taksna tarifa pa v Uradnem listu SRS št. 13/1969, oba pa sta se po občinskem odloku pričela uporabljati s 1. junijem 1969. Tu uradni glasili prejemajo v glavnem le delovne in druge organizacije, le redkeje pa so nanju naročeni občani. Da bi se s celotnim vprašanjem okrog upravnih taks seznanili širši krog zainteresiranih ljudi, nameravam v nadaljevanju navesti le par primerov plačevanja u-pravnih taks, predvsem tistih, ki se pogosteje plačujejo pred upravnimi organi. Najpogosteje občani vlagajo običajne prošnje oziroma dajejo predloge, za kar se je taksna tarifa povišala od prejšnjih 0,50 din na se- danjih 1,00 din, za izdajo odločbe na takšne vloge pa od prejšnjih 2.00 din na sedanjih 5,00 din. Za pritožbo, ki jo občan vloži zoper izdano odločbo upravnega organa, je uveljavljeno povišanje od prejšnjih 3,00 din na sedanjih 6,00 din. Bistvena sprememba v plačevanju upravnih taks je uveljavljena pri izdaji oziroma podaljšanju ali izdaji dvojnika potnega lista za potovanje v inozemstvo tako, da se za izdajo potnega lista poviša taksa od prejšnjih 50,00 din na 70,00 din, za njegovo podaljšanje pa znaša od prejšnjih 50,00 din na sedanjih 35,00 din. Ob izdaji skupnega-kolektivnega potnega lista se je preje plačevala skupna taksa v višini 50,00 din in ne glede na število oseb, ki so z njim potovale v inozemstvo, po novem pa bo treba plačati za vsako osebo iz kolektivnega potnega lista 10.00 din. Občutno visoka je taksa za dvojnik potnega lista, ki se poviša od prejšnjih 50,00 din na sedanjih 200,00 din, kar se pa opravičuje s tem, da so nekateri neutemeljeno nabavljali dvojnike potnih listov in si tako zagotovili potni list tudi za primer, če jim je bil le-ta odvzet iz kakršnihkoli razlogov. Tudi za pridobitev orožnega lista se je ta taksa povišala od prejšnjih 20,00 din na sedanjih 100,00 din in sicer je treba takso plačati za vsako orožje, če tudi posamezni občan prijavi več vrst orožja (samokres, več vrst lovskih pušk, itd.). To povišanje je opravičljivo s tem, da je orožni list trajen in se ta taksa plača le enkrat v vsej dobi posesti posameznega orožja. Vozniki motornih vozil bodo po novi taksni tarifi plačali takso v višini 10,00 din, od prejšnjih 5,00 din, le za dvojnik vozniškega dovoljenja bo treba odšteti takso v dvojnem znesku. Graditelji individualnih stanovanjskih hiš ali drugih objektov bodo morali plačati po novem takso za pridobitev lokacije 30,00 din, ki je povišana od prejšnjih 10,00 din, za gradbena dovoljenja pa glede na vrednost objekta takso v procentu, ki je ostal nespremenjen iz prejšnje taksne tarife. Vse ostale takse s^ področja gradbeništva pa so povišane za 100 %. Kdor ob predložitvi zahtevka pri upravnem organu ne plača ustrezne takse, bo moral še nadalje plačati 2,00 din opominske takse, ki je ostala nespremenjena iz prejšnje taksne tarife. V uradnem vestniku Zasavja št. 9/1969 je objavljen tudi odlok o sodnih taksah, ki ga je sprejela občinska skupščina Trbovlje v soglasju z občinskima skupščinama Hrastnik in Zagorje, ker posluje občinsko so- dišče Trbovlje za območje vseh treh občin. Tudi s tem odlokom je uveljavljena za območje tega sodišča republiška taksna tarifa sodnih taks. Tudi s to taksno tarifo, ki je objavljena v istem uradnem listu kot zakon o upravnih taksah, se povišujejo sodne takse v povpreč-ku za okrog 100 %. Motivi, ki so vodili pristojne organe v takšne odločitve so istovetni s prejšnjimi za upravne takse. Ta kratka pojasnila naj bodo občanom le napotilo in pripomoček kadar se obračajo na upravne ali sodne organe z raznimi zahtevki in predlogi s področja pristojnosti, ki jih ti rešujejo. Predvsem pa bo potrebno, da se vsak občan predhodno informira pri pristojnih organih skupščine, posebno v zahtevnejših stvareh iz upravnega poslovanja. Vabič Janko HUMOR V prejšnji Jugoslaviji so imeli pazniki ali nadzorniki veliko večjo moč kot danes. Lahko so kaznovali delavce z denarno kaznijo. Do tega položaja so prišli ponavadi bolj z zvezami kot pa s šolami. Zato se je nek ambiciozen delavec, ki je bil postavljen za paznika, takole pohvalil doma svoji ženi. »Žena bodi ponosna, tvoj mož je paznik postal, in bo lahko ljudi kaznoval.« Ko je bil Petje brezposeln, sta se s kameradom napotila »žicat« na Kumljansko. Bilo je poleti, vroče, bila sta lačna, ura pa opoldan, ko sta prišla do neke kmetije, kjer so ravno mlatili. »Počakaj me,« je dejal Petje kameradu, »za tem grmom v senci, jaz grem pa gledat, če bi dobil pri gospodinji kaj za pod zob«. Naneslo je, da je prišel Petje v hišo prav v trenutku, ko je šla gospodinja klicat mlatiče h kosilu. Na mizi se je hladila skleda tako zabeljenih štrukljev, da so se kar svetili. Skušnjava je bila prevelika. Petje je pograbil skledo štrukljev in dve žlici ter jo mahnil h kameradu v senco. Tu sta počasi in tovariško »po-mlatila« štruklje. Ko sta bila gotova, je dejal Petje kameradu: »Jaz sem zrihtal kosilo, ti pa vzemi skledo in jo nesi nazaj gospodinji ter se ji lepo zahvali«. Seveda je bil ka-merad ročno nazaj z debelimi buškami na glavi, ki jih je dobil od lačnih mlatičev. Petje se mu je smejal na vse grlo. Tovarištva pa je bilo konec. V spomin Francu Kastelicu in Martinu Jamšku Kruta usoda, naša neizprosna življenjska spremljevalka, je zopet posegla v vrste članov delovne skupnosti rudnika Hrastnik in nam v teku enega tedna iztrgala kar dva člana. V petek, 20. junija 1.1. so v popoldanskih urah pričele po Hrastniku krožiti govorice »Kastelčevega Franceta je v jami zasulo«, Kastelčevega Franca so prinesli mrtvega iz jame...« in drugi zopet »Kastelčev Franc se je v jami težko ponesrečil, toda je še živ .. « itd. Že običajno je, da se takšna vest razširi zelo hitro. Žal so včasih med takimi vestmi tudi netočnosti. Vsakdo je pričakoval, da ne bo prišlo do naj hujšega, toda kljub vsemu prizadevanju njegovih sodelavcev in takojšnji zdravniški pomoči, je življenje mladega Franceta ugasnilo. Usodnega dne je prišel po nekaj dnevnem dopustu zopet na delo. Pri rušenju mejnega okna na širokem čelu v jami Ojstro, je nameraval z verigo navezati stropnik, izpod katerega je že predhodno izropal vse železne stojke. V trenutku navezovanj a_ je stal pod omenjeno tesar-bo, ki se je nenadoma zrušila. Zaradi zrušitve stropne tesarbe in premoga je utrpel poškodbe, katerim je podlegel. Tovariš Franc Kastelic je bil rojen 8. 9. 1926 v Hrastniku. Pri našem rudniku je pričel delati 24. 4. 1946 in je bil vseskozi marljiv, vesten in strokovno sposoben rudar. S tem, da se je odločil za rudarski poklic, je nasledil svojega očeta-ru-darja, pa tudi sicer je ostal zvest svojim vrstnikom iz stare rudarske kolonije. Po osvoboditvi se je tudi on pridružil neštetim akcijam za odpravo posledic porušene domovine ter se je med drugim udeležil mladinskih akcij na progah Brčko-Bano-viči, Šamac-Sarajevo in podobno. Njegova družina je izgubila dobrega skrbnika, naš delovni kolektiv pa je izgubil sposobnega rudarja in iskrenega tovariša. Ohranili ga bomo v trajnem in častnem spominu! Ob številnem spremstvu smo ga pokopali v nedeljo, 22. junija na dolskem pokopališču. Niso še oveneli venci na gomili Franca Kastelica, ko smo izgubili zopet drugega člana delovne skupnosti z obrata Dol — Martina Jamška. Kot prvopisani kopač na odkopu je bil strokovno sposoben in se je pri delu zelo prizadeval. Nikdar ni pokazal slabe volje, niti ni izražal bolečin, ki mu jih je povzročala skrita in zahrbtna bolezen. Zadnjič je bil na delu 12. junija 1.1. in takrat je tožil zaradi slabega početja. Že naslednji dan so ga morali prepeljati v trboveljsko bolnišnico, kjer pa je bil le 14 dni in je nato dne 27. 6. 1969, kljub skrbni zdravniški pomoči in krvodajalski akciji njegovih sodelavcev, umrl. Tovariš Jamšek je bil rojen 28. 10. 1930 v Ključevci pod Kumom. Njegova mladost je bila kaj kmalu zagrenjena, saj mu je bilo komaj 11 let, ko je bil skupaj s starši izseljen iz takoimenovanega »obmejnega pasu«, katerega so ustvarili nemški in italijanski okupatorji. K našemu rudniku je prišel 6.10. 1952 in je najprej delal na obratu Hrastnik do leta 1961, nato pa vse doslej na obratu Dol. Zaradi svojega prizadevanja pri delu in priljubljenosti med člani delovne skupnosti je bil ob zadnjih volitvah izvoljen v delavski svet rudnika Hrastnik. Le-ta pa ga je izvolil tudi v izvršilni odbor. Z njegovo smtrjo smo izgubili dobrega tovariša in obetajočega rudarja, družina pa skrbnega glavarja. Tudi njega smo ob številnem spremstvu položili k zadnjem počitku v nedeljo, 29. junija na dolskem pokopališču. Obema tovarišemav spomin naš zadnji rudarski SREČNO! Stane Plahuta HMPIS ŠTIPENDIJ Komisija sklada za štipendije skupščine občine Hrastnik razpisuje za šolsko leto 1969/70, za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah. Za dodelitev štipendije lahko kandidirajo tisti dijaki in študenti — občani občine Hrastnik, ki le-te ne bodo mogli dobiti pri ostalih dajalcih štipendij v občini in izven nje in bi brez družbene pomoči, zaradi šibkih gmotnih razmer v družini, zelo težko nadaljevali študij ali pa sploh ne. Pogoji za dodelitev štipendije: a) za šolanje na srednjih šolah: — kandidati, ki bodo vstopili v 1. letnik srednje šole in so končali 8. razred osnovne šole z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom ter imajo odlično oceno iz vedenja, — kandidati, ki že obiskujejo srednje šole in imajo v zadnjem šolskem letu odličen ali vsaj prav dober učni uspeh ter odlično oceno iz vedenja; b) za študij na višjih in visokih šolah: ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dobrega moža in ateka FRANCA KASTELCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali vence in cvetje ter vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebna zahvala govornikom, pevcem Svobode I, rudarski godbi in upravi Zasavskih premogovnikov. Hvaležni smo za pomoč in prizadevanje v težkih trenutkih tovarišema Branku Kušarju in Marku Podko-ritniku ter vsem sosedom, prijateljem in sodelavcem. Vsem prisrčna hvala. v Žalujoči: žena Mira, sin Branko, hčerka Janja ter drugo sorodstvo. Hrastnik, 24. junija 1969. — kandidati, ki bodo vstopili v 1. letnik višje ali visoke šole in so končali ustrezno srednjo šolo z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom in imajo odlično oceno iz vedenja, — kandidati, ki že študirajo na višjih in visokih šolah in so v letošnjem študijskem letu dosegli vsaj dober splošni uspeh. Za dodelitev štipendije pridejo v poštev kandidati z navedenimi učnimi uspehi in sicer pod pogojem, če celoten dohodek v družini ne presega 350.— N din mesečno na družinskega člana. Višina štipendij se giblje v obratnem sorazmerju z višino dohodka, ki odpade na družinskega člana, kar pa podrobneje določa statut sklada za štipendije. Štipendije za šolanje na srednjih šolah v Zasavju bodo za 30 % nižje od štipendij, ki so določene za srednje šole. Kandidati za dodelitev štipendij naj pošljejo na zgornji naslov naslednje dokumente: — vlogo (prošnjo) s kratkim življenjepisom in opisom socialnega in premoženjskega stanja, — kolek za 6,00 din, — overjen prepis zadnjega šolskega spričevala (študenti pa potrdilo o opravljenih izpitih), — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o višini povprečnih o-sebnih dohodkov staršev in članov družine za čas od junija 1968 do junija 1969, — potrdilo o prejemanju otroškega dodatka in potrdilo o drugih rednih in izrednih dohodkih staršev in članov družine, — potrdilo o vpisu v šolo (če vpisa na ustrezni šoli še ni bilo, je potrdilo predložiti naknadno, takoj po vpisu). Prošenj kandidatov, ki ne bodo predložili vseh dokumentov, ne bomo upšotevali. Rok za vlaganje prošenj poteče 15. 9. 1959. elanov samoupravnih PREGLED organov pri ZP-T Uredniški odbor glasila Srečno se je tudi v letošnjem letu odločil izdati v tej številki, pregled oziroma sestav vseh članov samoupravnih organov, ki delujejo na področju naše delovne skupnosti. Pregled je pripravljen z namenom, da bi imel sleherni član naše delovne skupnosti ob vsaki priliki na razpolago podatke o članih, ki delujejo v delavskih svetih, upravnem odboru in številnih komisijah. V tem pregledu so bile že upoštevane zadnje spremembe. Razumljivo je, da bodo te spremembe nastopale tudi še vnaprej, kar pa ne bo bistveno vplivalo na sestav samoupravnih organov v tej mandatni dobi. A. OSREDNJI DELAVSKI SVET V drugi polovici mandatne dobe 1968/70, deluje kot predsednik osrednjega delavskega sveta DOBČ-NIK Stane, jamski nadzornik organizacijske enote Kotredež rudnika Zagorje, kot njegov namestnik pa KANDUŠAR Aleksander, nadzornik zračenja na rudniku Hrastnik — o-ba sta bila izvoljena na 1. zasedanju skupščine kolektiva dne 29. a-prila 1968. Člani osrednjega delavskega sveta ZP-T: RUDNIK HRASTNIK 1. Kandušar Aleksander 2. Matek Jože 3. Rebernik Leopold 4. Paučnik Alojz, dipl. inž. rud. 5. Hafner Alojz 6. Poglajen Franc 7. Mauser Marjan 8. Bratuša Anton 9. Deželak Jože II. 10. Greben Vili 11. Seničar Ivan 12. Debelak Lado RUDNIK TRBOVLJE 13. Dolinar Miloš 14. Lenarčič Ivan 15. Martinčič Franc 16. Žibert Ivan II. 17. Kerle Mirko 18. Gračner Stane 19. Barovič Milan 20. Rep Jože 21. Knez Ivan 22. Holešek Ivan RUDNIK ZAGORJE 23. Dobčnik Stane 24. Kramar Blaž 25. Forte Lado 26. Pirc Jano 27. Hribar Ivan II. 28. Ritenšek Ivan 29. Vozelj Leopold 30. Brodnik Jože 31. Lazar Leopold 32. Brzin Ivan 33. Lavrač Mirko 34. Rebernjak Viktor 35. Šinkovec Milan 36. Bizjak Rado SEPARACIJA 37. Hrastelj Mira 38. Švajger Zdravko, dipl. inž. rud. 39. Kobav Ivan 40. Lebeničnik Alojz 41. Štern Vinko 42. Hauptman Leon OSRD 43. Jurkovič Stane 44. Borišek Drago, dipl. inž. rud. ELEKTRO-STROJNI OBRAT 45. Skrinar Jože 46. Brinar Ivan NABAVNI ODDELEK 47. Fabjan Albert UPRAVA ZP 48. Malovrh Metod, dipl. inž. rud. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER 49. Ačkun Beno 50. Uršič Albert Komisije osrednjega delavskega sveta — stalne: 1. Komisija za varstvo pri delu Kandušar Aleksander predsednik, rudnik Hrastnik Mauser Marjan član, rudnik Hrastnik Ušeničnik Matija, dipl. inž. rud. član, rudnik Trbovlje Lavrač Mirko član, rudnik Zagorje Čekada Anton član, separacija Slokan Roman, član, OSRD 2. Komisija za promet z osnovnimi sredstvi Skrinar Jože predsednik el. str. obrat Bantan Bruno, dipl. i. e. . član, uprava ZP Cihelka Bogomil član, uprava ZP Hribar Ludvik, dipl. inž. s. član, uprava Z P Rebernik Leopold član, rudnik Hrastnik Keršnik Drago član, rudnik Zagorje Baloh Martin član OSRD 3. Kadrovska komisija Paučnik Alojz, dipl. inž. rud. predsednik, rudnik Hrastnik Pukmajster Vili član, rudnik Trbovlje Majdič Leopold član, rudnik Hrastnik Mlinar Franc, dipl. inž. rud. član, rudnik Zagorje Lavrič Mirko član, rudnik Zagorje Rep Jože član, rudnik Trbovlje Lenarčič Tine član, uprava ZP 4. Komisija za delovna razmerja Majcen Ivan predsednik, el. str. obrat Lapornik Janko, ec., član, uprava ZP Kovač Marjan član, RŠC Majdič Cveto, dipl. inž. rud. član, rudnik Trbovlje Okrogar Dragica, član, uprava ZP Poleg tega so v svojstvu članov komisije tudi vodje kadrovskih oddelkov posameznih delovnih enot v primerih, kadar komisija razpravlja o zadevah s področja delovnih razmerij dotične delovne enote. 5. Komisija za varstvo delovnih odnosov Fabjan Albert predsednik, nabavni oddelek Kišek Alojz član, uprava ZP Bratun Stane član, el. str. obrat Strojan Anton član, uprava ZP Čibej Marija član, uprava ZP 6. Komisija za izume in tehnične izboljšave predsednik upravnega odbora predsednik Hribar Ludvik, dipl. inž. s. član, uprava ZP Bantan Bruno, dipl. inž. e. član, uprava ZP Šinkovec Rudi, dipl. inž. rud. član, uprava ZP Pust Ivo, dipl. inž. rud. član, uprava ZP Malovrh Metod, dipl. inž. rud. član, rudnik Zagorje Avbelj Dušan, dipl. inž. rud. član, rudnik Hrastnik Čibej Marija član, uprava ZP B — UPRAVNI ODBOR (mand. doba 1969/70) Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen na 1. seji upravnega odbora dne 21. 4. 1969 tov. ZDOVC Franc, glavni strelec na rudniku Hrastnik, za njegovega namestnika pa BERGER Ivan, dipl. inž. rud., obratovodja na rudniku Trbovlje. Člani in namestniki UO so: 1. Zdovc Franc Hafner Alojz, rudnik Hrastnik 2. Kandušar Aleksander Avbelj Dušan, rudnik Hrastnik 3. Berger Ivan, dipl. inž. rud. Pikš Anton, rudnik Trbovlje 4. Poglajen Jože Knez Ivan, rudnik Trbovlje 5. Grahek Leopold, dipl. inž. rud. Mrva Ignac, rudnik Zagorje 6. Kolenc Ivan Zorko Ivan, rudnik Zagorje 7. Švajger Zdravko, dipl. inž. rud. Lebeničnik Alojz, separacija 8. Starman Franc, dipl. inž. rud. Slokan Roman, OSRD 9. Ačkun Beno Razboršek Karl, RšC 10. Lapornik Janko Kadunc Miro, uprava ZP 11. Ivančič Albert, dipl. inž. rud. glavni direktor ZP Komisije upravnega odbora: 1. Komisija za oddih in rekreacijo Zorčič Jože, dipl. rud. t. predsednik, uprava ZP Zdovc Franc član, rudnik Hrastnik Podkoritnik Marko, (za ROS) član, rudnik Hrastnik Razboršek Karl član, RŠC Govejšek Tomo član, rudnik Zagorje Tabor Karlo član, uprava ZP 2. Uredniški odbor glasila delovne skupnosti SREČNO Dobčnik Stane, predsednik ODS rudnik Zagorje Kantužar Rado, predsed. ROS-a separacija Sotlar Alojz, kadrovik rudnik Trbovlje Malovrh Metod, dipl inž. rud. predst. ZGRMIT-a rudnik Zagorje Savšek Janko, vzgojitelj RŠC Lapornik Janko, direktor ko-merc. s., uprava ZP Jermol Adolf, dipl. inž. rud. tehniš. direktor, uprava ZP Lenarčič Tine, vodja spl. sektorja uprava ZP C. DELAVSKI SVET RUDNIKA HRASTNIK Za predsednika delavskega sveta rudnika Hrastnik je bil na 1. zasedanju 11. aprila 1969 izvoljen VABIL Srečko, za njegovega namestnika pa Mauser Marjan. Člani delavskega sveta rudnika Hrastnik 1. Blagotinšek Izidor 2. Dolinšek Feliks 3. Gračner Martin 4. Gunšek Ivan 5. Kandušar Aleksander 6. Mauser Marjan 7. Pešec Peter 8. Vidmar Anton 9. Hauptman Mirko 10. Biderman Božo 11. Pušnik Lado 12. Hafner Andrej 13. Sapor Ivan 14. Kordon Srečko 15. Kmet Vlado 16. Tuhtar Anton 17. Kušar Milan 18. Mustač Stjepan 19. Vabič Srečko 20. Jamšek Martin 21. Pust Bruno 22. Urlep Ivan I. 23. Kirn Peter Izvolitev komisij: L Izvršilni odbor Kandušar Aleksander — predsednik, člani: Pirh Anton, Košir Marjan, Mauser Marjan, Hafner Andrej, Gunšek Ivan, Petrov Ivan dipl. inž. rud., direktor rudnika, 2. Komisija za varsto pri delu Vidmar Anton — predsednik, člani: Kušar Branko, Slanšqk Ivan, Klenovšek Ivan, Kolar Er- 3. Komisija za varstvo delovnih odnosov Mauser Marjan — predsednik, člani: Kuhar Viljem, Sotler Alojz II., Kirn Edi, 4. Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja Hafner Andrej — predsednik, člani: Greben Viljem, Tršek Ju- lij, Biderman Božo, Zdovc Franc, 5. Stanovanjska komisija Urlep Ivan L — predsednik, člani: Matek Jože, Selič Ivan, Tuhtar Anton, Debelak Lado. 6. Komisija za promet z osnovnimi sredstvi Kmet Vlado — predsednik, člani: Klenovšek Ivan, Biderman Zvone, Zupančič Franc, Mihevc Ivan, 7. Komisija za varstvo invalidov, žena in mladine Kordon Srečko — predsednik, člani: Potisek Rudi, Kušar Branko, Čeč Jože, Mihevc Ivan, Šentjurc Danica, Kmet Ivan. C. DELAVSKI SVET RUDNIKA TRBOVLJE Predsednik delavskega sveta v drugi polovici mandatne dobe 1968/70 je ostal Planko Franc, njegov namestnik pa Dornik Ivan. Člani delavskega sveta rudnika Trbovlje 1. Abram Rudolf 2. Cesar Franc 3. Dornik Ivan 4. Glas Silvo 5. Hren Anton 6. Kralj Viktor 7. Novak Ivan 8. Pavlič Anton 9. Planko Franc 10. Dobovičnik Ferdo 11. Gorišek Alojz 12. Maleš Mirko 13. Konhajzler Jože 14. Klenovšek Alojz 15. Albert Jože 16. Pukmajster Vili 17. Petek Alojz II. 18. Kranjc Silvo L 19. Hrovat Jože 20. Strašek Ivan Izvolitev komisij: 1. Izvršilni odbor Pukmajster Vili — predsednik, člani: Hrovat Jože, Berger Ivan, dipl. inž. rud., Dolar Izidor, Go-talj Jurij, Vengust Martin in Majdič Cveto, dipl. inž. rud., direktor rudnika, 2. Komisija za varstvo pri delu Dobovičnik Ferdo — predsednik, člani: Štrovs Franc L, Podmenik Jože, Žibert Anton, Kočar Stane, 3. Komisija za varstvo delovnih odnosov Konhajzler Jože — predsednik, člani: Krafogel Franc, Pestelj Ivan, Drugovič Stane (namestnik), 4. Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja Albert Jože — predsednik, člani: Strašek Ivan, Hribernik Ana, 5. Komisija za promet z osnovnimi sredstvi Kralj Viktor — predsednik, člani: Hren Anton, Cvikl Martin, 6. Stanovanjska komisija Novak Ivan — predsednik, člani: Cizelj Drago, Kralj Martin, Ocepek Ivan, Krajnc Silvo L, Špilar Marjan. Posamezne delovne in org. enote imenujejo po 1 zastopnika v stanovanjsko komisijo. D. DELAVSKI SVET RUDNIKA ZAGORJE Predsednik delavskega sveta v drugi polovici mandatne dobe 1968/70 je ostal Jager Lado, namestnik pa je Černi Janez. Člani delavskega sveta rudnika Zagorje a) obrat Kotredež: 1. Gričnik Edi 2. Leben Franc I. 3. Jager Lado 4. Mizori Damjan 5. Anžur Leopold 6. Dolinšek Ferdo 7. Burja Franc 8. Kavzar Janez 9. Zidar Vinko b) obrat Kisovec: 10. Hrovat Alojz 11. Marinšek Martin 12. Prašnikar Viki 13. Jože Čič, dipl. inž. rud. 14. Kurež Feliks 15. Ržišnik Jože c) zunanji obrati: 16. černi Janez 17. Grčar Jože 18. Drgan Anton 19. Knez Danica Komisije delavskega sveta (so ostale iste, kot v prvi polovici mandatne dobe 1968/70) 1. Izvršilni odbor Imperl Anton, Močilnikar Karl, Zorko Ivan, Lenart Ivan, Drnovšek Leopold, Kurež Feliks in Mo-zer Štefan, dipl. inž. rud., direktor. 2. Komisija za varstvo pri delu Grahek Leopold, dipl. inž. rud., Kržišnik Ernest, Prebel Anton, Zorko Ivan, Krajnik Stane 3. Komisija za varstvo delovnih odnosov Forte Lado, Pintar Alojz, Kolenc Ivan, Zavrašek Drago, Ključev-šek Miha (namestniki, izvoljeni na 1. seji DS 29. 4. 1969: Zagorc Alojz, Grubor Dušan, Gabršek Franc) 4. Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja Govejšek Ernest, Šum Anton, Gostiša Konrad, Grubar Dušan, Mlinar Franc, dipl. inž. rud.. 5. Stanovanjska komisija Simončič Rado, Podlesnik Ivan, Marn Leopold, Pregelj Mirko, Lipovšek Viljem, Pegan Anton, Janež Jože 6. Komisija za promet z osnovnimi sredstvi Keršnik Drago, Bizjak Rado, So-tenšek Alojz D. DELAVSKI SVET SEPARAC-JE Predsednik delavskega sveta v drugi polovici mandatne dobe 1968/ /70 je ostal Zelenšek Viktor, njegov namestnik pa je Radočaj Anton. Člani delavskega sveta separacija a) Trbovlje: 1. Božič Milan 2. Conradi Branko 3. Koritnik Drago 4. Pungračič Božo 5. Zelenšek Viktor 6. Gnedič Edi 7. Čekada Anton 8. Kavšek Janez 9. Gabrijel Franc 10. Pusovnik Jože 11. Orsag Slavko b) Zagorje: 12. Borko Alojz 13. Kepa Stanko 14. Radočaj Anton 15. Zupanec Franc Komisije delavskega sveta 1. Komisija za varstvo pri delu Čekada Anton, Knez Jože, Brus Jože, Borštner Ivan 2. Komisija za varstvo delovnih odnosov Conradi Branko, Košič Feliks, Ž ib ret Ivan, Lebeničnik Alojz, Borštnar Erika 3. Komisija za delovno razmerje in kadrovska vprašanja: Božič Milan, Suhodolčan Ivan, Fele Jože, Borko Alojz, Štern Vinko, 4. Stanovanjska komisija Bebar Martin, Poznič Rudolf, Laznik Jože 5. Komisija za promet z osnovnimi sredstvi Podbevšek Franc, Kmetič Anton, Kerše Alojz, Prosen Franc 6. Komisija za tehnične izboljšave in izume Švajger Zdravko, dipl. inž. rud., Bebar Martin, Kantužar Rado, Strajner Stane E. DELAVSKI SVET O SRD Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen na 1. seji DS 11.4. 1969 Ver da j Alojz, za njegovega namestnika pa Draksler Srečko. člani delavskega sveta OSRD: 1. Gergek Alojz 2. Kosmač Jože 3. Kulterer Otmar 4. Rancinger Franc 5. Senčar Rudolf 6. Sihur Zvone 7. Slokan Franc 8. Ver da j Alojz 9. Kolar Slavko 10. Pungaršek Milan 11. Draksler Srečko 12. Podlogar Jože 13. Flis Ivan 14. Kralj Jože 15. Zupančič Franc Komisije delavskega sveta: 1. Izvršilni odbor Draksler Sreško (predsednik), Starman Franc, dipl. inž. rud., Borišek Drago, dipl. inž. rud., Jurkovič Stane, Podlogar Jože, Rancinger Franc, Klenovšek Srečko, dipl. inž. rud., direktor 2. Komisija za varstvo pri delu Slokan Roman (predsed.), Rancinger Franc, Lenič Milan, 4. Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja Verdaj Alojz (predsednik), Sihur Zvone, Kosmač Jože 5. Komisija za promet z osnovnimi sredstvi Kulterer Otmar (predsednik), Bivic Mirko, Flis Ivan 6. Stanovanjska komisija Zupančič Jože (predsednik), Slokan Roman, Kreča Ivo F. SVET DELOVNE ENOTE EL. STR. OBRATA Za predsednika sveta delovne e-note el. str. obrata je bil na 11. seji 17. 4. 1969 izvoljen Rancinger Mirko, za njegovega namestnika pa Rozina Jože. Člani sveta delovne enote el. str. obrata: 1. Dolanc Stanka 2. Laznik Milan 3. Mastnak Miha 4. Rancinger Mirko 5. Serša Alojz 6. Rozina Jože 7. Kadunc Vlado 8. Kmet Emil 9. Čandar Franc Komisije sveta del. enote: 1. Komisija za varstvo pri delu Serša Alojz (predsednik), Čandar Franc, Kadunc Vlado 2. Komisija za varstvo delovnih odnosov Mastnak Miha (predsed.), Kmet Emil, Rozina Jože 3. Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja Rancinger Mirko (predsednik), Piki Jože, Potočnik Miha Dobovičnik Ferdo, predstavnik rudnika Trbovlje 9. Močilnikar Karel, predstavnik rudnika Zagorje 10. Švajger Zdravko, dipl. inž. rud., predstavnik separacije 11. Marot Božo, predstavnik el. str. obrata G. SVET DELOVNE ENOTE NABAVNI ODDELEK ŠTEVILČNI PREGLED ČLANOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV PRI ZP-T v posl. dobi 1969/70 Predsednik sveta delovne enote je v drugi polovici mandatne dobe 1968/70 ostal Brici Jože, za namestnika pa je bil izvoljen na L seji 26. 4. Jenko Bogomir. Člani sveta delovne enote nab. oddelka: L Bricelj Jože 2. Jere Stane 3. Lebeničnik Drago 4. Serša Ivan 5. Pospeh Vlado 6. Razpotnik Jože 7. Jenko Bogomir 8. Sajevic Slavko 9. Cestnik Gvido H. SVET DELOVNE ENOTE AVTOPARK delovna enota -d ^ >7i 0-73 1. rudnik Hrastnik 12 2. rudnik Trbovlje 10 3. rudnik Zagorje 14 4. separacija 6 5. OSRD 2 6. elektro-strojni obrat 2 7. nabavni oddelek 1 8. avtopark — 9. rudarski šolski center 2 10. uprava ZP 1 število članov upravni odbor delavski sveti sveti del. enot stalne komisije Skupaj 2 23 46 83 2 20 — 33 65 2 19 — 41 76 1 15 — 27 49 1 15 — 26 44 — — 9 12 23 — — 9 1 11 1 Z 11 3 17 2 — 7 19 29 Skupaj 208 404 Za predsednika sveta delovne e-note avtoparka je bil na L seji 7. 5. 1969 izvoljen Humski Jože, za namestnika pa Gobove Franc. Člani sveta delovne enote avtoparka L Bočko Ivan 2. Pirnar Jože 3. Valenčak Rudolf 4. Humski Jože 5. Gobove Franc 6. Mravlje Milan 7. Biderman Nevenka I. SVET DELOVNE ENOTE UPRAVA ZP Za predsednika sveta delovne e-note uprave ZP je bil na L seji izvoljen Kovač Vili, za njegovega namestnika pa ing. Toplak Stane. Člani sveta delovne enote uprave ZP: L ing. Djokič Martina 2. ing. Hribar Ludvik 3. Košalin Jože 4. Kovač Vili 5. ing. Toplak Stane 6. Bigman Rezi 7. Strojan Anton J. SVET RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA ZP Za predsednika sveta RŽC je bil na L seji dne 18. 11. 1968 izvoljen Tekavčič Vinko, za njegovega namestnika pa Ačkun Beno. Člani sveta RŠC: L Ačkun Beno 2. Plevelj Drago 3. Prosenc Miloš 4. Palčič Rado 5. Oberžan Janez 6. Tekavčič Vinko 7. Podkoritnik Marko, predstavnik rudnika Hrastnik ZA RAZVEDRILO V... tovarma DSC.6. ZAITIEK ii 111 ii i lini ur Izdelati moramo srednjeročni program razvoja podjetja od 1971 do 1975 V letošnjem letu moramo izdelati srednjeročni načrt razvoja podjetja za razdobje od leta 1971 do leta 1975. Že večkrat smo pristopili k izdelavi takšnih podobnih programov. Zaradi hitro se spreminjajočih razmer v gospodarstvu in zaradi pomanjkanja širše usmeritve pa programi razvoja v podjetjih, tako tudi v našem, niso bili izdelani za daljše razdobje. Večinoma so bili to le delni programi. Že v lanskem letu je bila izdelana energetska bilanca Slovenije, ki je nekoliko točneje določila perspektive posameznih virov energije za daljše razdobje, t. j. do leta 1980. V okviru teh perspektiv, ki predvidevajo bodoči način potrošnje vseh vrst premoga, imajo svoje mesto tudi Zasavski premogovniki, ki so zaradi svojih zalog premoga in možnosti proizvodnje uvrščeni med podjetja, ki naj še vrsto let oskrbujejo tržišče s premogom. Glede na takšno stanje, je seveda lažje pristopiti k izdelavi programa. V tem primeru so razmeroma razčiščeni odnosi, ki se uveljavljajo izven podjetja, zato je treba seveda v prvi vrsti s programom predvideti razvoj, ki naj ga-podjetje v tem predvidenem razdobju doseže. Teze o osnovah za izdelavo programa razvoja, o katerih je razpravljal osrednji delavski svet določajo, da naj bi bila velikost oziroma obseg podjetja takšen, kakršen je danes. Vprašanje je seveda, če bo v bodoče sedanja organizacijska oblika še primerna za tako raznolike dejavnosti, ki naj se razvijejo v okviru podjetja Zasavski prer mogovniki. V podjetju naj bi obstojale tudi v bodoče naslednje dejavnosti: proizvodnja premoga, obrat za specialna rudarska dela, proizvodnja gradbenega materiala, avto-prevozi in po možnosti še kakšna druga spremljajoča dejavnost, ki naj bi omogočila, da bo število za-zaposlenih ostalo nespremenjeno. Za proizvodnjo premoga in njen razvoj so osnova zaloge premoga in sicer takšne, ki dajejo možnost rentabilne proizvodnje. To sicer lahko dosegamo s spremenjenimi in prilagojenimi metodami pridobivanja, s povečano koncentracijo, kjerkoli je to možno in z bistveno povečano storilnostjo, kar je eden izmed o-snovnih ciljev v našem razvoju. V sedanji lastni ceni našega proizvoda so namreč osebni dohodki v pro-centualnem razmerju zastopani pre^ visoko. Drug element, ki pogojuje proizvodnost in tudi višino proizvodnje, so tržne raziskave in možnosti, ki jih imamo v plasiranju premoga. Pri tem bo treba biti stalno v akciji v pogledu prilagojeva-nja cen, v iskanju novih možnosti za ekonomično porabo trdega goriva in v ohranitvi vsaj obstoječe višine proizvodnje. Povečana storilnost na odkopih v jamah, rudnikih in celotnem podjetju, bo morala rasti zelo hitro, če hočemo, da se bodo skladno z njo gibali tudi osebni dohodki. Načeloma naj bi se gibali osebni dohodki z naraščanjem produktivnosti, ki je predvideno v višini 7%. Takšen dvig storilnosti bi dal v razdobju, za katerega naj bi izdelali program razvoja, rudniško storitev okoli 3 tone/delavnik. To bi bila seveda storitev, ki bi omogočila povečanje na zaposlenega na več kot 60.000 din letno, kar je za premogovništvo z jamskim pridobivanjem premoga, že nekoliko bolj sprejemljiva številka, ki daje tudi večje možnosti glede na oblikovanje višine osebnih dohodkov. Za doseganje boljših tehničnih in ekonomskih rezultatov je nujno predvideti ojačeno delo na razvoju. Programiranje razvojnega dela ter njegova čimvečja realizacija sta nujni zahtevi za doseganje čim skladnejšega razvoja in čim boljših rezultatov v vsakem pogledu. V tem oziru je seveda pomembna tudi kadrovska politika, ki naj v bodoče o-mogoči doseganje višjega, splošnega nivoja izobrazbe vseh zaposlenih. Te zahteve se pojavljajo že sedaj in se bodo pojavljale tudi v bodoče v strokovnem pogledu in tudi v ostalih pogledih pred vsemi člani delovne skupnosti. Tu je še mnogo stvari ki jih bo treba predvideti: uvajanje najsodobnejše tehnologije, uporaba elektronike, pospešeno amortiziranje opreme ter naprav za lažje pri-lagojevanje zahtevam modernizacije proizvodnje, nujnost koncentracije služb ter organizacijsko prila-gojevanje novim pogojem. Izdelava takšnega programa ni malenkostna stvar in se zdi mogoče marsikomu tudi odveč. Potrebno ga je izdelati zato, da ugotovimo, kje smo in hkrati predvidimo, do kam naj v določenem obdobju prispemo. Pri tem ni rečeno, da se morajo vsa predvidevanja 100 %-no uresničiti, ker nikoli ni možno vseh stvari, ki vplivajo na uresničevanje programa, tudi v celoti predvideti. V okviru podjetja obstoja sicer še precej neznank, ki jih bo potrebno razčistiti zato, da se bomo v uresničenju programa lahko čimbolj približali njegovim predvidevanjem. Pri programiranju srednjeročnega razvoja podjetja za omenjeno razdobje, je povsem razumljivo, da v tem programu ne bo zajet le predvideni razvoj osnovne dejavnosti, pač pa tudi ustrezen razvoj vzporednih dejavnosti, tako obrata za specialna rudarska dela, kakor tudi obratov za proizvodnjo gradbenega materiala, transportnih sred- stev in naprav ter novih stranskih dejavnosti. Ko bo osnutek srednjeročnega programa razvoja podjetja izdelan, bo predložen v razpravo samoupravnim organom vseh delovnih e-not in preko njih vsem članom delovne skupnosti, dokončno pa ga bo sprejel, po predhodni razpravi, o-srednji delavski svet. O programu razvoja podjetja v razdobju 1971-75 bo torej seznanjena vsa naša delovna skupnost. Slehernega člana našega velikega podjetja pa že sedaj vabim, da po svojih močeh, znanju in sposobnostih, sodeluje pri pripravah za izdelavo in sprejem tega programa, kakor tudi pri njegovem izvajanju. Ivančič Albert, dipl. inž. rud. HUMOR Bojim se, da bodo tale vic razumeli samo tisti, ki delajo v jami. Pa saj je ta časopis namenjen večinoma njim, ali ne? Bilo pa je tako. Jaka je dobil pri »frtalungu« čisto novega kamerada. »Pa pazi na njega, da se mu kaj ne pripeti, ker je prvič v jami«, je dejal paznik Jaki! »Bom« je ta dejal in šel v svojo »štrekno«, kjer je »cimpral«. Po »štrekni« je bilo veliko prometa, zato je bil Jaka v resnih skrbeh za svojega varovanca. Pa se je brihtna glava zmislil. V premogovo steno je skopal luknjo, vanjo potisnil »kamerada« in ga »zafrpokal« (zadelal, zavaroval z deskami). Ko je prišel naokrog paznik, je seveda vprašal Jako, kje ima »kamerada«. »Tamle v steni je »zafrpokan«, da se mu kaj ne pripeti. Tako ste mi naročili, če ne bi mi ga še kdo povozil«, se je pohvalil Jaka. Glasilo »SREČNO« izdaja podjetje Zasavski premogovniki — Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja vsaka dva meseca Glasilo ureja uredniški odbor: Dobčnik Stane, Jermol Adolf, dipl. inž. rud., Kantužar Rado, Lapornik Janko, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Savšek Janko, Sotlar Alojz Odgovorni urednik: Jermol Adolf, dipl. inž. rud. Tiska: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada: 3000 izvodov.