Gospodarske stvari. Mlekarstvo in sirarstvo. Navadno še pravijo naši gospodarji: za mleko, puter, sir, kokoši itd. sejazne ziuenim, toprepuščam rse ženskani. No, če so ženske pridne in vešče v tem oddelku kmetijstva, tedaj nasledki ovemu nemarnemu govorjenju niso še prehudi. Ali druga je, če so ženske malomarne, nevešče in še ob enem zapravljive. Kdor ni sam skusil, videl ali čul, temu še se niti ne sanja o prevelikej koristi, ki ga kmetovalcu dajejo dobre krave mlekarice. Na Štajerskem bilo je 1. 1869. v gornjem Štajerju 69.367 krav, v srednjem 122.118, v spodnjem 73.996, skup 265,584 krav. Vsaka je mleka dajala 1. 1876 v gornjem Štajerju po 1542 litrov, v srednjem po 12751. in v spodnjem po 1160 1. vse skup tedaj 3,510.300 hektolitrov. Ako raSunimo liter aileka poprek 10 kr. (v Mariboru velja 1 liter neposnetega mleka 12 kr. posnetega 10 kr.) tako ske mlekarice 1. 1876 dežili dale mleka, o vredno okoli 35 milijonov goldinarjev. iSčaj narodnemu premoženju! Tudi od vac se je dobilo precej mleka, od koz ektolitrov, od ovac 7145 hektolitrov. Ven3 ne more meriti s številkami pri kravah mlekaricah. Mleka se je porabilo za domaSe potrebe in za prodavo kot ,,fiišuo" mleko 1,569.600 hektolitrov, za puter in maslo 1,778,600 bektolitrov in za sir 250.500 hetolitrov. Zanimive so številke, kateie kažejo, koliko putra in sira se je naredilo. V gomjem Stajerju so putra naredili 528,P00 kilo, v srednjem 1,253.800 kilo, ki se ga je največ v Gradec prodalo, v spodDJera 442.000 kilo. Masla pa so naredili v gornjem Stajerju 1,587.000 kilo, t srednjem 1.880,800 kilo. Uže te številke kažejo, da ljudje pri nas največ mleka, kolikor ga sami ne porabijo, prodajo kot nfrišno" mleko, kot puter ali ma«lo; najmenje pa kot sir. Kajti za sir se je 1. 1876. porabilo 250.500 hektolitrov mleka. Sira se pa prideluje različnega. Največ tako imeuovanega stajerskega eira (Steirerkase), ki se na- reja iz skisanega mleka, najbolj v gornjetu Štajerskem, namreč po 390.000 kil, v srednjem samo 2800 ki), na slovenskem Štajerskem pa nič; Slovenci imanio tako zvanega kislega mleka ali rsedance največ, namreč po 168.000 kilo na leto. Toktega sira tudi le bolj nemški Štajerci največ naredijo, namreč 37.500 kil, mastnega sira po 92.400 kil, pastega sira pa gornji Štajerci nič, srednji 33.600 kil, slovenski pa po 22.400 kil na leto — Navedene številke so jako podučljive, ako jih natančniše pregledamo. Mimo drugih nas učijo, kako se mleko po raznib krajih dežele v denar spravlja. Kmetovalci, ki so blizu mest, prodajo največ ,,frišnega" mleka, dalejšnji delajo puter in maslo, najbolj oddaljeni pa sir. To je popolnem naravno! Zato svetujemo slovenskim kruetom, ki so blizn mest aii železnice, naj si priskrbijo dobrih krav mlekaric, naj jitn lepo strežejo, pa v mesto prodavajo. V tako gospodarstvo je treba najmenje kapitala založiti in nese najhitrej in dobrih obresti. V spodbudo naj služi to, da na pr. gornje Polskavski grajščak celo železnico rabi, da nfrišno mleko v Maribor pošilja in drug celo blizu Maribora speča po 3400 fl. vsako leto samo za mleko! Jednako delajo vsi razumni kmetovalci blizu mest, zakaj bi pa slovenski tega še bolj ne posnemovali? Vendar oddaljenejšim posestnikom to ne kaže in ti morajo drugače obrnoti ter skrbeti za pridelovanje putra in masla, ki se tudi lehko in dobro proda. Putra 1 kilo velja v Mariboru sedaj fl. 1.05 masla pa fl. 1.25 in še ga dobiti ni. Dobrega putra se posebno meseca maja najleži in največ proda, ker ga gospoda takrat kot spomladansko zdravilo in krepilo rabi. Hribovskim, planinskim in splob od naljudenib mest oddaljenim posestnikom pa je priporocati, da se popremejo umetuega sirarstva po zgledu drugih narodov, ki so v jednakih okoliščinah, da mleka drugače v dober denar spravljati ne morejo. To je močno želeti ne satno oziroma na hasek kmetovalcev, ampak tudi oziroma na vse narodno gospodarstvo. Kajti le preveč lepega denarja nam izhaja iz cesarstva za tuji sir; za parmezanski, ementalski splob švicarski, limburški itd. sir. Vsaka večja štacuua nam ga ponuja. Temu se mora v okom piiti; naši hribovski in planinski kmetje zamorejo, ako le hočejo, ves tuji sir z domačim spodrinoti in lepih denarjev zaslužiti. Vlada je na to delovala ua Kranj8kem in Goričkem uže pred 10. leti, kakor nam vrli rojak g. France Kuralt, sedaj tajnik hrvatskega gospodarskega društva in urednik nGospodarskoga Lista" v štev. 24. pret. 1. pripoveduje. Gospodarska družba kraujska in gorička je namreč po ovem poročilu s pomočjo državne podpore kupila muogo bikor lepega koroškega Belauskega plemeua, jib po deželama razdelila in naposled za nekolikimi leti pozvala razurunega sirarja iz Tbilringa na Nemškem proti plači 1500 fl. Mož je bil spreten iu voljen, ali zastonj 66 je tru- dil, ko je kmeto7alce nagovarjal naj bi ae združili 7 nRirar.ska društ7au. Večkrat so ga boteli natepsti ali celo urnoriti. Na to mu je deželua 7lada do7olila 8000 fl. S tem denarjem je posta7il na Goričkeuu siraroic", priredil orodja in posod, kiip<»7al inleko po 9 kr. liter iu začel delati sir. Ljudje so se temu niočno čudili; ni jini šlo 7 glavo, da bi kdo zamogel mleko tako d.ago plačevati in ae zra7en dober dobiček imeti. In 7endar bilo je tako. Več let potem se je začel sir pmdavati m račun je pokazal. da je siiar pri 78akeiu litru mleka lmel po 3—4 kr. dobička. To je kmetom odprlo oči. Zdajci so začeli sno^ati sirattska društva, da bi ves dobiček mlekartstva in eirarstva na Re potegnoli. Poroča se nam. da je uže nad 30 takib siraiskib društev ustano^ljenih na Goričkeru in Kranjskem ter da se je tako skoraj uže 7es italijaaski, prej drago plače7»ni, sir Bpodriaol. Tako je pra7! Želimo, da bi se takih društe? tudi na Koroškem ia Štajerskem osno^alo, morebiti 7 Solčavskih planinah, 7 soštaujskeni, slo7. graškem itd. okraju, sploh tam, kder se ,,frišno" mleko, pater ia maslo ne more tako lehko in dobro spra^iti 7 denar, kakor sir. Neda^no je nek nredniku nSlo7. Goapodarja" še neznani kmet pripeljal poln 7oz sira, narejenega po Š7icarskem naftinu, 7 Maiibor na tig; ljudje so se kar trgali zanj! Beseda o telečji reji. M. II. Le najlepša in popnlnoma razvita in zdra^o raičena tdeta se naj pustijo za rejo. Tele je močno, kedar njego^a teža iznaša 12 del tnaterne teže. Ce je kra^a 400 kilo težka, mora tele blizo 33 kilo težko biti, če 300 pa 25 kilo. Tako težke so 7ečidel kra^e, ki se na^adno rede. Zato je tieba pripra^ne ži^inske 7age, ki služi kmeto7a7cu kakor ura 7 ble^u. Telice in junčeki, ki imajo pozneje ko biki za pleme služiti, morajo biti od dobie kra7e, tedaj od kra^e, ki je dobra mlekarica. Tu se na^adno od kmeto7a7ce7 7ae premalo gleda na rod in na starše teleto^e posebno na mater. Bik mora biti sposoben 7se dobie la