CDS JE NA SVOJI SEJI OBRAVNAVAL Zaključni račun za leto 1963 JPo zveznih predpisih morajo gospodarske organizacije ob zaključku poslovnega leta narediti inventuro celotnega premoženja in sestaviti zaključni račun. Za leto 1963 je bil predložen v razpravo in potrditev CDS in se je obravnaval na zasedanju dne 14. 2. 1964. CDS je obravnaval zaključni račun za rudnik, zaključni račun zaDelavski klub-in okrepčevalnico ter zaključni račun za Počitniški dom v Fiesi. šala proizvodnja v iletu 1962. Proizvodnja v letu 1963 je dosežena is 2.886.500 ton tako. da je 'bil proizvodni načrt za leto 1963 izpolnjen s 106.91%. Glede na proizvodnjo v letu 1962 pa je ibila proizvodnja v letu 1963 višja za 22,49%. Pri tem ni upoštevana proizvodnja, ki jo je v letu 1963 d'(»se!getl Rudarski šolski center. Ta del proizvodnje premoga pa je zajet y svojem poslovnem poročilu. Celokupna proizvodnja rudnika Velenje in Rudarsko šolskega centra je znašala 3,164.000 toin. V podrdbnemi je Ibila proizvodnja dosežena takole: Ekonomska enota Dosežena proizvodnja v tonah Izvršitev letnega plana v % Leto v. štev. 3 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE 21. inarca 1964 D ecc n tr a 1 i z ac i j a samouprav-ljanja je v 'letu 1963 napredovala in se utrdila. V ekonomskih enotah -so 'bile ustanovi jene obračunske enote z lastnimi organi upravljanja. Te olbra-y čtinske enote predstavljajo, glede na isvoje mesto v proizvodnji ali pa v mslužnostni dejavnosti ekonomske enote, manjšo gospodarsko celoto, v kateri je možno spremljati količinsko in vrednastn-o uspehe dela in poslovanja. Po stanju koncem leta je ibilo 34 ohračiijitfkih enot. Samoupravni organi so imeli v poslovnem letu 1963 več zasedanj in sej. na katerih je bila obravnavana tekoča poslovna problematika. C DS. ki šteje 70 članov, je zasedal 13-krat. UO pa "je imel 24 sej. Obratni de-■ lavski sveti, ki štejejo od 15 do 42 članov in odlbori Obračunskih enot, ki štejejo od 5 do 7 članov, iso zasedali povprečno 18-lkrat. jama vzhod in zapad ter eldkitrostrojni Obrat po 20-ikrat. ostale enote pa po 15-krat. Kolektiv RLV, samoupravni organi družbenopolitične organizacije in strokovne sllužbe so intenzivno nadaljevali z delom in pripravami iza dokončno oblikovanje statuta. Na XX. zasedanju dne 23. 12. 1963 je CDS sprejel sklep, da kolektiv nu referendumu odloči o potrditvi statuta. Ijzid referendumu nu dan 25. 12. 1963 je lep dokaz, da je naš' kolektiv ras monoliten in politično razgledan. Osnovni proiizivodni plan rudnika je Ibil za ileto 1963 postavljen v višini 2,700.000 ton. kar je za 343.594 ton več kot je zna- Jama vzhod 2,451.580 Jama zapad 434.920 Skupaj RLV , 2,886.500 Dnevni povipreček 9.222 Proslavljanje Leto je naokrog in spet se je po vsej naši državi s precejšnjim poudarkom proslavljal praznik žena, praznik, ki je po dolgoletni borbi zatiranja in poniževanja žena dobil svoje mesto v novi ureditvi socialistične Jugoslavije. Nekam daleč se že dozdeva tisti čas, ko je v stari Jugoslaviji naša žena bila poniževalno ui/.ko cenjena, ko je le s težavo dobila zaposlitev in bila tudi za enakovredno delo inanj plačana. V spominu se odmika tudi doba. ko je hrabro stopila med borce in se z njimi ramo ob rami junaško borila, ko je v krvavem metežu izgubljala svoje sinove in ki pod najtežjimi udarci ni klonila. Daleč je vse to, čeprav rane še niso zaceljene. In kakor izginjajo grenki spomini na tista težka leta. postaja položaj žene iz dneva v dan bolj trden, bolj 'penjen. Njeno delo v industriji se danes ne razlikuje od dela moških in skorajda ni delovnega mesta, kjer ne bi bila zastopana. Čeprav le stežka, se vendarle otresa kompleksov manjvrednosti in se skuša postaviti v vrsto z ramo ob rami, kakor nekoč v borbi. Dolga leta ji je 107.05 106.08 106.91 (Nadaljevanje na 2. strani) Dneva žena bila tuja misel, da je njena mesto tudi v organih upravljanja in v organih oblasti. Njeno delo je tudi tu vztrajno in zagrizeno, saj največkrat žrtvuje svoj prosti čas, da lahko sodeluje v javnem življenju. 8. marec je dan, kot so ostali dnevi v letu. Njegova prazničnost je le v nevsakdanjem razpoloženju, v šopku cvetja, v iskreni čestitki, v vsebini šolske naloge. Njegova karakteristika je v simboličnem pomenu dneva, ki vzbuja v vseh spoštovanje do nesebičnega in prizadevnega dela žena v široki akciji pi-i ustvarjanju načel socialistične ureditve.. Praznik žena postaja iz leta v leto glasnejša manifestacija delovanja žena. Njeno delo postaja nepogrešljivo. Njene odgovornosti so velike, od n je se pričakuje ogromno. Vloga delavke, upravljalke, gospodinje in matere, je breme, ki ga mnogokrat le z največjimi napori premaguje. Skupnost pa skuša pri tem pomagati, pomagati ji moramo vsi. Šopek cvetja ob njenem prazniku je bilo letos skromno priznanje za njen nesebični trud, za njeno ljubezen do dela, du skupnosti, do družine. L ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1961 Ta proizvodnja je bila dosežena v 313 delovnih dnevih. Dnevni povpreček proizvodnje is*' je dvignil od 7.528 ton v letu 1462 na 9.222 ton v letvi 1963, ali za 22.30 °0. Mesečni povpreče k pa od 196.36? ton na 240.342 ton ali za 22.49 °'„. Talko močan porast dnevne in mesečne pro- 1962 1963 Priprave odkop jamski rudniški 3.272 6.322 9.866 10.773 5.159 5.394 3.868 4.144 V letu 1963 je" nastopila napram letu 1962 lhistve.no spremenjena tržna situacija, taiko za debele. kaikor drobile vrste premoga. To nam tudi najbolj nazorno pokazuje dinamika proizvodnje in prodaje. Podatki kažejo, da je proizvodnja vse do meseca septembra stalno naraščala, da pa je t .septembru in oktobru nekoliko nazadovala. V letu 1963 je bila Situaiilja na tržišču Ihvistveno izvodnje jelhil dosežen z nadaljnjim dvigom števila zaposlenih i.n znatnim povečanjem produktivnosti dela. Učinki dela doseženi na pripravah. odkopih ter skupni jamslki in rudniški, so bili v letu 1963 v primerjavi j. letom 1962 naslednji: Indeks ali 193,21 % na leto 1962 ali i 109.21 % na leto 1962 ali 104,55 % .na lleto'1962 ali 106,36% na leto 1962 spremenjena od leta 1962 zaradi dolgotrajne in ostre zime. V I., II., iu IV. kvartalu jie povpraševanje preseglo vise proizvodne možnosti., V tem času smo morali obratovati v 29 nedeljah, zmanjšali pa silno tudi število dopustov, da bi tako s povečano proizvodnjo krili povečana povpraševanja. Dinamika proizvodnje in prodaje sta se gibali takole: Trome- seeje \ Pr.oizvedena količina v tonah P r oda na količina v tonah % struk. Indeks %= 1962 = 100 I. 782.801 780.761 27.4 99,74 11. 705.285 695.994 24.3 98.68 111. 695.500 705.258 24.6 101.40 IV. '702.914 683.805 23,7 97,28 1963 2,886.500 2,856.818 100.0 99,28 Primerjava podatkov proizvodnje in prodaje nam kaže, da sta vsled spremen jenih tržnih pogojev bili vsklajena pro-iizvodinja in prodaja, saj smo s proizvodnjo pokrili kar 99,34% vseh potreb. Prodaja premoga je zajemala tudi proizvodnjo RŠC, ker je Ibilo komercialno poslovanje skupno. Kajti le skupne količine proizvedenega premoga so kolikor toliko lahko pokrivale povečane potrebe. Močno je na povečano proizvodnjo vplivala tudi proizvodnja jame vzlhod. ki je svoje kapacitete koristila do maksimuma. Da proizvodni plan RLV ni bil presežen še v večji meri je vzrok v spremenjenih momtan geoloških in 'slabih hidroloških prilikah jame zapad, ki tudi v letu 1963 ni ruispela Ihstveno povečati proizvodnje. Spremenjene hidrogeološke prilike in še nerešeno vprašanje odvodnja-vanja krovnih plasti 'in raziskovalna dela v jami zapad, niso tudi v letu 1963 dovoljevala normalnega iakoriščenja sicer pri omejenih eksploatacijskih možnostih. Na izvršitev plana proizvodnje je vplivalo tudi pomankanje delovne sile, vsled Jludac česar se je moralo ob spremenjenih tržnih prilikah obratovati tudi ob nedeljah. Eksploataeija premoga v jami vizihod je preko leta 1963 potekala normalno. Nihanje proizvodnje, ki je nastopilo predvsem v mesecih septembru in oktobru, je posledica pomanjkanja delovne sile. -visokega staleža izgubljenih dmin zaradi bolezni pri sicer normalnem številu izgubljenih dri in zaradi nesreč. Vse to je povzročilo omejeno izkoriščanje letnih dopustov v jamskih Obratih. Nadomeščanje izpadle proizvodnje v delavnikih, je izvršeno z nedeljskim delom. Ne-izkoriščanje letinega dopusta jamskih delavcev povzroča hitrejše izčrpavanje istih ter manjšo odpornost proti obolenjem. Flulktuacija delovne sile iz rudnika v druge gospodarske veje je bila v letu 1963 večja od prejšnjih let, ikar je 'posledica enakih, oziroma ugodnejših možnosti iza doseganje realnih osebnih dohodkov pri neprimerno večji varnosti,imanj šem fizičnem naporu in pri de-. Iu v ibolj zdravih deloivnilh ipo-gojih. Problem delovne sile se prenaša tudi iz leta 1963 v ileto 1964 v še bolj potencirani olbli-ki. Proizvodne kapacitete jame vzhod so bile maksimalno izkoriščene do možnih kapacitet obstoječe transportne mehanizacije in glavnega izvoza. K visokemu izkoriščanju proizvodnih kapacitet je v največji meri pripomoglo uvajanje cikličnega dela v odkopu i h de-loviščih. Obsežna raziskovalna dela. izvajana na področju severnega krila jame zapad, z globokimi vrtinami i/, (površine, jamskimi globinskimi vrtinami proti talnini in ikrovnini ter jamskimi progami, so bila izvajana v letu 1963 ,s ciljem, da se ugotovijo lege vodonosnih peščenih slojev nad premogovnim slojem in obsežnosti področij. katere je potrebno odvod njavatt pred odkopavanjem premoga pri pretanki debelini izolacijskih vodo nepropustnih plasteh. Tako je bilo za ta detla v letu 1963 izvrtanih in opravljenih: -v 5 kom. vodnjakov v skupni dolžini 2016 m; — 5 kom. opazovalnih piezo-metričniih vrtin za k rov n i nske vodonosne .sloje v Skupni dolžini 1919.0 m; — 8 kom. opazovalnih tal n Mišk i h piezonietrov v skupni dolžini 997,1 m; — 5 kom. ostalih vrtin za ugotavljanje Istrukture kvalitete in »lično v skupni dolžini 1844.35 m ; — 3 kom. jamskih globinskih vrtin v .skupni dolžini 154.0 m: — izdelano je 2070 m raziskovalnih jamskih prog v zvezi z odvOdn jevalnimi in osuševalnimi deli. Radi povečanih vodnih dotokov v jamske prostore jame zapad. kot posledica odvodnje-valinih del, se je imora.lo pristopiti k izgradnji črpališča na K — 62 za raziskovalne namene v skupni vrednosti din 444.038.159. Od tega se je v letu 1963 izvršilo iza din 115.346.684 del. Značaj v letu 1963 izvajanih raziskovalnih del je študijsko preizkusni. Rezultati raziskovalnih del v 'letu 1963 bodo služili za določanje tehnoloških postopkov za osn-ševanje -kromunskih vodonosnih peskov v velikih gloibinah ter za izdelavo dokončnih projektov za osuševalna dela talko na ipodročju severno zapatlnega dela jame zapad. kakor tudi za osuševanje krovnine na področju perspektivnega jamskega polja v Šoštanju. Obsežnost raziskovalnih in osuševalnih del se ho v letu 1964 nadaljevala, i7.a kar .bo moral rudnik isproti odvajati potrebna sredstva. Nujnost izvajanja teh raziskovalnih dol in v takem obsegu, izhaja iz naloge obdr-žavanja in povečanja proizvodnih kapacitet rudnika v zVezi z njegovim perspektivnim .planom v obdobju 1964—1970, v katerem se proizvodne kapacitete jame vzhod. Jama zapad mora v tem času prevzeti celotne proizvodne kapacitete. Jama zapad se razvija v večjih gldbinah, zaradi česar nastopajo večji stroški za vzdrževanje jamskih objektov. Celokupna raziskovalna dela. katera je rudnik v iletu 1963 izvajal so znašala din 683.351.379 .medtem ko iso v.kalikulira.ni stroški rudarskih raziskav zna- šali din 740,000.000 ter l>o ostanek uporabljen skupno s plansko kvoto za leto 1964 za nadaljevanje tovrstnih raziskav. Da .bi se doseglo večjo varnost pri pridclbivanju premoga na celili. pri zmanjšanem fizičnem naporu delavcev in istočasnih ekonomsko ugodnejših rezultatih. se je v letu 1963 pristopilo k izvajanju poizkusov pridobivanja premoga na širokih če-] lih s popolno kompleksno mehanizaciji) t. j. strojno /pridobivanje premoga s hidravličnim ščitinim podporjem. Oprema za ta poizkus je bila nabavljena iz SSSR v vrednosti dia 444.778.784. Tekom poizkusnega obratovanja v jami z a, pa d i a vizhod. se je prišlo do zaključka, da je potrebno za pridobivanje premoga v naših pogojih imeti močnejši .stroj, dočim hidravlično ščitilo1 podporje funkcionalno 'popolnoma odgovarja. V letu 1963 se je nadaljevalo z izčrpavanjem vodne akumulacije v ugrezninaih nad vzhodnim poljem jame z namenom, da se zaščitijo jamska prostori pred možnostjo vdora akumulirane vode v uigrezninah v jamo. Radi tqga je bilo iz ujgrez-nin izčtrpanih 4,030.000 m2 vode. Poleg tega so bila izvršena Obsežna .zemeljska dela na severnih rinšiiili področjih jamskega polja z namenom, da ise zavarujejo pretoki površinskih rod preko rušnega ozemlja rmimp akumulacij. V ta namen je bilo izvršenih zemeljskih del za 1,100.000 ms. Vrednost celotno opravljenih del je znašala din 111,203.946. Intenzivno odkopavanje premoga v obeh jamskih pol jih pri obstoječi odkopni metodi z za-rnšavanjem krovnine je povzročili« Obsežno devastaeijo. Uničene ali poškodovane povir-šine Obsegajo .gozdne .površine, detloma slabo naseljene obdelovalne površine in komunikacijske zveze — t. j. republiško cesto Velenje — Šoštanj z obcestnimi objekti. Pri podjetju ^Gorenje adaptirani objekti za tovarniške na.mene bodo morali bitii zamenjani z novimi, ker ebsttoječi objekti pridejo v poštev iprj izvajanju programa lilk.vi.dacije varnostnih stebrov v vzhodnem področju jame. Za pokritje rudarske škode je bilo v letu 1963 porabljenih 232.361.277 din. vkalkulira.no pa je bilo din 250.000.000 na podla-gii drnžlbemega plana. Ostanek bo 7. letošnjimi sredstvi, ki so tudi predvidena iza tovrstne strotške. črpan v letu 1964. So rt imen t n i sestav se je v letu 1963 .ponovno poslabšal pri •debelih vrstah premoga, predvsem v korist drobnih sorti-mentov premoga. Vsa zadnja leta beležimo tudi konstantno naraščanje kisi lita, ki pa je v letu 1963 odpadel. Odipadel je tudi iizpl en sort i mana kosovca in kock. Močno ise je zaradi opadanja teh večal sortiment zdroba. Vzroki za opadanje debelih vrst v korist drobnih sortimen-tov leže predvsem v tem, da so se debeli sortimenti odprem- j pa preskrba s kruhom? Ni dovolj samo kritizirati,"da v Velenju ni dovolj in da je premalo vrst kruha in peciva, treba je tudi vedeti za razloge, zakaj je temu tako. Res je, če bomo hoteli rešiti ta problem, je nujna gradnja nove sodobne pekarne, ki bo tudi perspektivno kos potrebam tukajšnjega -prebivalstva. Gradnjo nove sodobne pekarne moramo postaviti v prvi plan bodočih gradenj v Velenju. Sedanja pekarna niti najmanj ne služi že sedanjim potrebam prebivalstva po količini in vrstah proizvodov, še manj pa splošnim sanitarnim predpisom. Pred dnevi so si člani komisije za družbeno prehrano pri hotelu Paka« ogledali pekarno. Po pregledu so zaprosili upravnika pekarne, za prepis poročila o stanju pekarne, katero je bilo dostavljeno v mesecu januarju 1964 svetu za blagovni promet občinske skupščine Velenje. To poročilo v celoti objavljamo in s tem seznanjamo potrošnike, pred-. vtsem pa predstavnike Obč. skupščine, ki so prvi dolžni ta problem v sodelovanju še z o-stalimi forumi v Velenju (in občini čimprej spraviti z mrtve točke. Gradnja nove pekarne v Velenju je nujna. Poči imamo dve v Velenju in dve v Šoštanju, njihova kapacitete pa je občutno premajhna. Vse peči na področju Velenja so popolnoma dotrajane, (Nadaljevanje na 4. strani) ljali prdko deponije. Po drugi strani ipa je bilo zaradi nastale elektroenergetske situacije, ko so morale v povečanem obsegu obratovati termoelektrarne, debele sortimane tudi dodatno drobiti. Vsi ti ukrepi pa so seveda imeli svoj odraz na finančno stanje, isaj kalorija drobnih vrst premoga ni bila v prodajni ceni M.stveno ipove-čana v primerjavi z letom 1%2, čeravno rudnik dosega v debelih sortimentih večjo ceno po kaloriji, kakor pri drobnih. V letu 1963 se je med letom deponjiralo tudi večje količri-ne debeli ih in drobnih vrst pre- r moga zaradi pomanjkanja že-L lezniskili vagonov. Iz tega sledi, da je bilo to predvsem kratkotrajno deponiranje. Deponiranje in nakladainje s pomočjo i • buldožerjev ima poleg osušitve r za posledico tudi močno drob-| Sjjeuje debelih vrst premoga. Deponiranje iina za poslovanje rudnika neugodne posledi-1 ce v nižanjiu finančnega retzirl-- tata. saj se naim za vsako de-[ pmiirano tono debelih vrst T premogu dvignejo pOslovmi stroški za 677,67 din/ton, pri t drobnih sortimentih pa za L '607.95 din/ton. Po drugi strani pa deponiran je premoga vpliva tiit|i na .koriščenje proizvod-[ nili kapacitet. Da bi ,se neugodne posledice i deponiranja |promqga ipo eni strani znižale na najnižji mogoči nivo, bo pot rebrio pod-I vizeti niz iner s strani družbeno upravnih organov, da se vsk1]adi proizvodnja in potrošnja — večji ali ;še povečani regresi v letnih mesecih, obratni krediti za izailoge premoga ipri grosistih, pa tudi bolj konstantno in dolgoročnejše dogovarjanje pri veleod jemalcih in i ne nazadnje bolj enakomerni J odjem. V |pogledu doseganja sortii-j mentov bo potrdimo le-te čim bolj vskladiti s potrebami tr-[ žišča. V letu 1963 je bilo na rud-niiku zaposlenih 3.259- delavcev in uslužbencev. Po kategorijah zaposlenih je bilo 2.937 delavcev in 322 uslužbencev. V neposredni proizvodnji je bilo ipovtprečno zaposlenih 1935 delavcev, torej za 131 delavcev več 'kot v letu 1962. Nameščencev je bilo v letu 1963 zaposlenih 322, torej za 1 mam j kot v letu 1962. Skupni procent nameščencev v odnosu na vse zaposlene znaša 9.88%. Struktura zaposlenih nam torej kaže. da se je povečalo predvsem število delavcev v neposredni proizvodnji. medtem ko se število nameščencev ni povečalo. Povečano število delavcev je tudi v končni fazi imelo ugoden odraz na povečanju proizvodnje za ipodjctje kot celoto. Pregled o delovini sili je sledeč: Struktura zaposlenih !<-\ o < o "C ' Delavcev 2.647 2.937 110,9 Uslužbencev 323 322 99.6 Skupaj 2.970 3.259 109,6 Izostanki delovne sile v pogledu A in B nezgod, bolniških do 30 dni, plačajmih irn neplačanih dopustov ter neopravičenih izosta nkov in fluktu-acije delovne sile je razvidno iz naslednje tabele: fc i £ © -5 a > — o čl a i ra * I ■ "P a 2 T j . • do" s Izostanki ~ m . ■= a a^ ^ => >ut> h- — Boleznine in nezgode Od tega: — boleznine —nezgode A — nezgode B Plačani dopusti Neplačani dopusti Neopravičeni izostanki Skupaj 68.833 6.30 80.25 52.549 14.097 2.189 4.80 88.72 1.30 79.75 0.20 24.70 64.072 5.86 95.44 1.474 0.13 23.63 lz tabele je razvidno, da so se boleznine in nezgode močno znižale, viden ipa je tudi padec A nezgod. V izostankih pa nastopajo predvsem neopravičeni izostanki, ki so se v letu 1963 dvignili od 0,09% na 0,13% ali za 44,45% v primerjavi s preteklim letom. V celoti bo potrebno stanje proti neopravičenim izosta nlkom zaostriti. Vsled izpremenjene tržne situacije tudi v.si plačani dopusti niso bili izkoriščeni. Talko beležimo pri plačanih dopustih padec od 6,14% na 5,86% v letu 1963. Enako tendenco padanja opazimo tudi pri neplačanih dopustih, saj so se ti znižali od 0,55% na 0,13% od skupno izvršenih dnin v letu 1963. v primerjavi s pretekli i m letom. Nezgode so se v letu 1963 napram letu 1962 znižale. Tako smo v Letu 1963 dmeli 743 nesreč pri delu. odnosno 20,05 >na 100 zaposlenih. Nesreče so po svojem značaju bile enake kot v letu 1962. Največ se je v iletu 1%3 ponesrečilo kvalificiranih lin .nekvalificiranih delavcev. V letu 1963 je rudnik sprejel skupaj 1232 delavcev in uslužbencev. [z rudnika pa je odšlo 821 delavcev in uslužbencev. Fluktuirailo je največ mladih ljudi med 20 — 29 letom starosti in to predvsem samcev. Glede na zaposlitev pa največ onih. ki imajo delovni staž do 6 mesecev zaposlenosti. Za službo higiensko tehnične varnosti smo v preteklem letu vložili s sredstva osebne zaščite delavcev 56.598.235 din. V letu 1963 so poleg centralne komisije obstojale tudi olbratine HTV komisije p(ri viseh ekonomskih enotah. S tehničnim kadrom rudnika so se temeljito analizirale nezgode in problematika varnosti pri delu. Na osnovi teh ra»prav so bili sprejeti ustrezni ukrepi, ki so prispevali k znižanju A nezgod na rudniku. Poraba materiala primerjana z normativi porabe v letu 1962/63 je naslednja: Normativi na tono Material X o (M o -O ~ 1.317 135.698 0.13 144.45 12.42 84.90 jamski les (ms/000 ton) 5.90 5.35 90.68 razstrelivo (klg/tono) 0.261 0.248 95.02 vžigalniki (kg/ton) 0.42 0.40 95.24 elek. energ. (kvvh) 6.62 6.83 103.17 Kakor je iz tabele poratbe osnovnega materiala razvidno, se je poraba jamskega lesa v letu 1963 ponovno znižala od 5.90 m3/000 ton na 5.35 nrVOOO ton ali za 9.32%, kar je predvsem pripisati povečani uporabi jeklenega in hidravličnega oporja. Poraba razstreliva se je v letu 1963 znižala za 4.98%. isto tako tudi poraba vžigalnikov v primerjavi z normativi porabe v pretdklem letu. Poraba električne energije, se je v letu 1963 povečala za 3.17% v primerjavi z letom 1962. Povečanje porabe je pripisati nadaljnji uvedbi mehanizacijo. Na splošno ni bilo večjih kritičnih normativov v preskrbi z osnovnim materialom. Iz navedenega prikaza lahko zaključimo, da so ise normativi potrošil je osnovnega materiala v letu 1963 znižali in bi tako znižani normativi morali dati odraz tudi na znižanje polne lastne cene proizvodnje premoga. Porast cen osnovnemu reprodukcijskemu materialu je namreč vsa prizadevanja (kolektiva za znižanje normativov osnovnega materiala prelil v povečanje cen reprodukcijskega materiala, tako da so se stroški' polne lastne cene povečali namesto da bi se znižali kot so to pokazali normativi. Porast cen roprodakcijskemu materialu tako ni mogoče več uspešno •varirati s stalnimi zniževanji normativov potrošnje materiala in imajo povečane cene v kljub nižjim mormativom odraz n,a zvišanje polne lastne cene rudnika. Glavna značilnost prodaje lignita je bilo povečanje potreb vseh skiupin odjemalcev, posdbno pa industrijskih podjetij. Zaradi izredno ostre zime, ki je sledila zaporednim milim zimam lahko ugotovimo, da se potrošniki niso več oskrbovali s primernimi zalogami, zato je v nekaterih industrijskih podjetjih pretila omejitev ali celo Ustavitev obratovanja. Kljub dejstvu, da nismo omejevali zahtev trgovske mreže pri zaključevanju pog.VJb ter je bila količina zaključim nad 20% višja od ,preteklega leta. dobave niso zadoščale za ikritje povečanith zahtev. Dodatne količine so bile potrebne tudi za železnico in ostale odjemalce. Industrijska podjetja, so že koncem preteklega leta izčnpa-la obvezne zaloge po obstoječih predpisih, zaradi zgodnjega nastopa ziime. V prvih dveh mesecih je zaradi ositrega mraza bila poraba v industriji višja od planirane in obstoječih zaključkov. Zato je nastopilo kritično razdobje, v katerem pa je rudnik z visoko proizvodnjo in pravočasnimi intervencijami reševal situacijo predvsem pri vseh TE. kakor tudi pri ostalih večjih in manjših podjetjih. V času. ko so nekateri rjavi premogovniki obratovali v omejenem obsegu, smo vršili dobave tudi priložnostnim interesentom. V primerjavi s preteklim letom, so se povečal«; d oba ve za industrijo skupno za 336.033 ton ali za ca. 20%. Železnica je imela težave pri os k ribi z rjavim premogom, zato smo koncem januarja intervenirali z izrednimi dobavami in v 1. tromeSečju presegli dobave za 45.9%. nižja pa je bila odprema v poletnem času. (Nadaljevanje v nasled. štev.) Jludac l Želimo zadovoljstvo! Na pobudo vodstva Rudnika lignita Velenje je bila koncem februarja imenovana posebna komisija za družbeno prehrano v samopostrežni restavraciji hotela »Paka«. Ta komisija ima nalogo sodelovati z vodstvom družbene prehrane, spremljati pripravo obrokov in s temi skupnimi napori zagotoviti našim delovnim ljudem zdravo, kalorično in vsebinsko pestro prehrano. Že na prvem posvetovanju te (komisije je bil poleg drugih sklepov sprejet tudi sklep, da »e uvede dežurna služba s strani članov te komiisije. Dežurni imajo nalogo, voditi vsestransko kontrolo pri pripravi in razdeljevanju obrokov. Poglejmo kakšne so naloge te komisije: Komisija je sklenila, da ibo v bodoče skušala preprečiti pojav, ki je bil ipoprelj precej pogost. Kateri pojav je to bil? — Kadar je bilo kosilo posebno idol)ro, so albonenti dajali ibloke ljudem, ki blokov niso imeli — torej nealbonentom. Tako je morda ibill marsikateri albonent prikrajšan, kajti htra-ue je včasih zmanjkalo. — Nekateri albonent je so zahtevali dodatni obrok, t. j. repe-,te. Toda tega niso zahtevali zase, ampak zato, da so ga dali isvojemu tovarišu, ki bloka ni imel. Tako so se lahko ti »črni albonenti« v samopostrežni restavraciji nahranili na račun drugih, (to je aibonentov), saj to je jasno, da je to hrano nekdo moral plačati. Prav zato si je komisija zastavila nalogo, preprečiti ta pojav. Iz te naloge pa nujno »lede naslednji ukrepi: — samo) postrežba niora imeti točen pregled nad' tem, koliko aibonentov se bo pri posameznem olbroku hranilo; — zaradi tega morajo abo-n-enti odjaviti posamezne obroke, če jih ne bodo koristili; — ulkinjen mora biti vsak dodatek; — zato pa se mora za-gara-nti-rati vsakemu dovolj močna (kalorična in vitaminsko 'bogata) vrednost rednega obroka. Če povzamemo zgornje ukrepe vidimo, da je to prav in pogrebno. Zakaj? Če bodo aboneuti bloke od-javljali, Ibo lahko kuhinja pripravila točno toliko obrokov, kolikor je števiilo abonentov. S tem je pa že preprečeno ostajanje h rane pri posameznem obroku, kar se je poprej večkrat dogajalo. Kakšen dan tudi po sto abonentov ni koristilo clbroka! Kam sedaj s hrano? Možna sta dva izhoda: — ali hrano vreči med odpadke (tudi po pet veder riža je šlo med odpadke, a kaj mislite, kldo to plača?!); — ali pa jo ponovno ponuditi albonentom pri naslednjem obroku. iNi trdba posebej govoriti o Q Jludac tem, da ti dve rešitvi nikakor nista opravičljivi. Prava je le ena rešitev: kdor ne pride jesti, naj pravočasno odjavi obrok. S tem se lahko pripravi pravo število ob rokov, hrane ne bo trdba metati v odpadke hi ne servirati pri naslednjem ob roku. Tako bo avtomatično odpadla nejevolja nad enolično hrano, saj bo na pr. za večerjo laliko nekaj drugega, kot je bilo za kosilo itid. Z ukrepom odjavljanja obrokov skušamo doseči preprečitev enolične hrane in škode, Iki bi jo povzročili z odmetavali jem hrane. Kaj pa škoda, ki jo povzročijo »črnii aibonemti«, (ki nimajo blokov)? Tudi to predstavlja škodo predvsem za albon-ente same, prav tako pa tudi zd poslovanje samopostrežne restavracije. To lahko preprečimo samo ua ta način, da ukinemo dodatne dbroke (»repete«), Da pa ne ibi bili redni albonenti is tem prikrajšani pri količini hrane, jim je trdba zagotoviti zadostno količino z rednim obrokom. Prav zato pa se je sestavila komisija, v kateri so tudi stirokovinjaldi «a prehrano in higieno prehrane. Naloga te komisije je, da skrlbi za pravilen kakovostni in količinski sestav hrane. Če za to skrlbi jo strokovnjaki, ki vedo koliko hrane je potrebno delavcem, ki opravljajo težko fizično delo, siuo lahko prepričani, da so posamezni obroki v skladu z ener-. getskimi potrdbami delavcev — aibonentov. Če torej nekateri trdijo, da se ne najedo do sitega, je to izato. ker se ne hranijo s tremi obroki na dan in še z malico pri Rudniku lignita Velenje, ampak se hočejo preživljati samo z rudniško mailico in kosilom (torej za 9.000 dinarjev na mesec, kolikor stane kosilo in malica) ali pa morda samo z malico, kosilom in večerjo. Jasno je. da se tak človek pri kosilu ne-bo najedel, čeprav je Ikosilo po vseh normah zadostno. Je pa tudi jasno, da nii naloga druižlbeue prehrane preiskribeti ljudem en obrok, ki naj bi zadostoval za ves dan, a bi plačevali zan j tol i ko 'km za navaden obrok. Količina hrane pri -posameznih obrokih je zadostna tudi za težke fizične delavce, ni pa en obrok dovolj za ves dan in tudi ne more bitii. kar je tudi jasno. Zdi se nam umestno vprašanje: Ali misliš spoštovani bralec, da so res vse pritožbe glede slabe, nezadostne, neokusne prehrane itd. umestne? Presodi sam in povej! Kaj se ni situacija že precej izboljšala? Ali niso albonenti poprej dobivali kruli na »liniji«, sedaj pa ga dobe v košaricah na mizi? Opaiziti je. da se ~"seda,j poralbi le kruh, ki ga albonent je pojedo, a da se ga uniči znatno manj, kot se ga je prej, ko so albonentje jemali po štiiri kose in več in so ga potem puščali na mizi, na krožnikih itd. Morila je bilo abonentu včasih, ko je bil posebno lačen, nerodno vzeti več kosov kruha? Vidiš, sedaij mu ni trdba 'biti nerodno, zakaj-jemlje si ga sproti. kolikor mu je potrdhno (in ituldi puščati mu ga ni trdba). Spoštovani bralec, nanizali smo ti par misli. Upamo, da si jih pazljivo prebral. Če si jih prdbral pazljivo, si gotovo spoznal, da je rnarsikakšna pritožba, ki jo slišiš, neuteinlje-na. Le poglej: Če bi bile pritožbe, o katerih si gotovo slišal, utemeljene in izrečene res z željo, da ise 'kaj izboljša, bi jih posamezniki na dostojen način povedali članom komisije. Naloga komisije je namreč, tudi ta, da zibira prito/ibe in predloge .albonemtov. Na podlagi teli predlogov, pritožil) in želja, potem skuša komisija pomanjkl jivosti odpraviti in izboljšati pogoje prehranjevanja naših aibonentov, kolikor -se največ da. Ali se je to že kdaj zgodilo? Ali je že kdaj prišel od aibonentov kdo pred člana komisije in mu na dostojen način predlagal: Poslušaj tovariš! Ti si član komisije za družil »s-j no, prehrano! Ali bi se lahko uredilo to. to in to. na tak iu na tak način?« Nikoli še ni noben prišel in se na vljuden način pritožil: »Poglej. ti si član komisije! Ali, se tii ne zdi, da to in to ni -prav, in da bi se to dalo izboljšati? Vsi abonent-je želimo, da bi se to in to izboljšalo«. Ali ne bi bil to povsem drugačen iu učinkovitejši način, kot pa so pogosti incidenti po-' sainezn ikov. Za premisliti je, če niso tisti, ki se stalno pritožujejo, le take vrste ljudje, ki bi se pritoževali pod vsakimi pogoji. Morda so to le asdbne kaprice«. Škoda pa je. da prav taki ljudje, ki s svojimi pritožbami in incidenti, ki jih na nedostojen način povzročajo, dajo naši samopostrežni restavraciji ton,ki nikakor ni vreden slovesu, ki ga imata v sveitu Velenje -in velenjski rudar. Škoda je, da nastajajo take andkdote. kot je tale: A: »Koliko se jih je včeraj pritoževalo?« B: »Raje vprašaj, koliko je bilo poškodovanih, kolilko je bilo radi) i tii h krožnikov in koliko poro i j je bilo zmetanih na tla in koliko krompirja je dobila hlagajničarka v glavo . Res Skoda, da takole zapravljamo svoj ugled [>o krivdi -peščice nevzgojenih ljudi, ki -se ne znajo vesti, kot se spod »bi odraslemu — kulturnemu člo-vdku. Volk KAJ PA PRESKRBA S KRUHOM? (Nadaljevanje s 3. strani)' saj so stare že preko 50 let. Nobena od pekarn nima ustreznih delavnic, sikiladišč in hladilnic. Prav tako nima nobena pekarna sanitarnih in garderobnih prostorov, ki J)i ustrezali pred-pisoni Moko morajo dnevno nositi preko odprtega dvorišča v delavnico in prav tako je treba tudi izdelke nositi v prodajalno preko dvorišča. Kapaciteta vseh peči ua 8 ur je i 1.840 kg kruha. Pekarne delajo v treh izmenah in je dnevna nevarnost, da katera odpove. Dnevna po-tretba znaša 7.000 kig kilskega kruha, ovirano pa je delo pri uvedbi različnega sortimenta, ki ga potrošniki zahtevajo kot je ržein. mlečni in koruzni kruh v raznih težah (četrt kilograma, pol kilograma). Potreba po drolbnem pecivu je 10.000 kom. dnevno (ženilje, štruklji. preste, -potiice itd.), izdelati pa je s težavo možno samo 6.000 kom. Sedaj dnevno spečemo preko 5.500 kg kruha, pri čemer pa trpi kvaliteta in sortiment. Manjkajoče količine vozimo iz pekarne Dolbrna, kar. pa je zelo veliko finančno -breme za podjetje. Potrebe vsak dan naraščajo. Tudi manjši kmetje kupujejo kruli in -ne moko. V kolikor se bo število zaposlenih pove- čalo, kar je planirano, bo problem še hujši. J V Uradnem listu SFRJ št. 21/63 je izšel Pravilnik, katerega določila so taka, da obstoječe (»ekarne v celoti ne ustrezajo. Priprave za gradnjo nove pekarne so izvršene. Pogodba za investicijski program je podpisana, lokacija že izbrana. Nujno je. da občinska skupščina zagotovi potrelbna kreditna sredstva ca. 350,000.000 din. Problem presknbe < kruhom je zelo 'pereč ter je podjetje stalno v skrbeh in težavah, kako vsaj približno zadostiti potrebam potrošnikov. Zaradi for-si-rane poke, saj vse peči delajo v treh izmenah, kvaliteta in izbira izdelkov ni taka. da bi bili potrošniki zadovoljni, saj so pogoste pripomibe, ki jih pa podjetje ne .more upoštevati. Nov pravilnik postavlja glele kvalitete take zahteve, da v bodoče ne bo zadostnih količin, v kolikor 'bomo prisiljeni peči in ohlajevati -kruh, kot je določeno. O resnem stanju pek&rn obveščamo Svet za blagovni promet. Podjetje ne more več samo nositi odgovornosti za prask ribo s kruhom in je prisiljeno. da zahteva razpravo in ustrezno rešitev tega problema. V SKUPNEM DELU BODO USPEHI Če pomislimo, da so pogoji vožnje v zimskem časni mnogo slabši kot v letnem času, lahko • ugotovimo, da so liajikriličnej-ši momenti za uaimi in da prav v teh mesecih ue beležimo na območju uaiše občine večjih prometnih nezgod. Iz tega izhaja. da smo se prilagodili ustreznim ukrepom in priporočilom pristojnih organov, 'kaite-rih skril) je zasigurati čini varnejši promet. Vedeti pa moramo, da tudi v pomladauiikih mesecih ni vožnja povsem varna. V teh mesecih kaj rada nastaja gosta inegla in sipolzlka cesta, gostejši promet i/i druge okoliščine-ki večkrat posredno povzroče prometne nesreče, če jih ne upoštevamo. Zaito ibi ibiilo prav. da ne podcenjujemo na vide/, nedolžnih vremenskih razmer in ue precenjujemo svojega vozniškega znanja. Poselbno moramo biiti oprezni pri prehitevanju. pospeševanju hitrosti in zaviranju. Sicer pa je priporočljivo. da vozimo tako, da čim manj uporabljamo zavore. Ena osnovnih nalog naj bo, da redno nadzorujemo tehnično stanje vozila, predvsem zavore in električni sistem. Nujno potrebno je, da signalne luči prižgemo takoj, ko se zmanjša vidljivost. To storimo tiudi podnevi v megli, dežlju ali če sneži. Pri nočnih vožnjah pravočasno ugasnemo dolge luči. da ne zaslepimo nasproti vozečih vozil ikov. Dober voznik ne vozi počasi, pa tudi ne divja! Skulšajino prilagoditi hitrost vožnje lastnim sposobnostim in drugim okoliščinam, ki jih moramo upoštevati za varno vožnjo! Ko sedimo za volanom ne mislimo na stvari, ki l)i odvračale liatšo pozornost. Če smo slalbo razpoloženi, ne izražaj-1110 tega z nevljudno vožnjo. Če se nam mudi, ne iizsiljujmo prednosti in ne prehitevaj ino, kjer je to prepovedano in nevarno! Preiizkušaj-mo svoje vozilo, da bomo natančno poznali njegove zmogljivosti! Trudimo se. da postanemo dobri vozniki in vzgled ostalim! Komisija za varnost prometa pri Obč. skupščini Velenje Težko je delo učiteljev oziroma učiteljic-. Če je kakšen pokllic težaven, potem to pripišemo pedagogom. V resnici pa je to delo olbenem tudi na j plemenitejše. Če pomislimo 'kakšen je otrotk. ko ga prvič peljemo v šolo. Kako nebogljeno je njegovo znanje. Ko pa izstopi iz šole, nam je večkrat Ob njegovem znanju lahko neprijetno. ker nas v znanju pre-ikalša. Vso to učenost pa ustvarijo ljudje, ki se zavedajo svojega poslanstva, ki prevzemajo nase viso odgovornost svojega poklica. Zavedajo se. da niiso odgovorni za svoje delo samo družbi anipalk tudi zgodovini. Danes, ko se vrti tempo razvoja s ta-ko hraino. se velikokrat znajdemo v težkem položaju. V velikih primerih nislmo doraslli hitremu razvoj 11. P ri-manjikuje nam zrnanja. Nekje zgradijo najmodernejšo tovarno. Ko pa tovarna prične z obratovanjem se nenadoma pojavi problem kadrov. Tovarne preživilja krizo, ker ljudje še niso dorasli in niiso kos moderni proizvodnji. To ljudi, ki obvladajo tehniko strojev. Prav takšne ljudi pa zahtevajo odgovorna delovna mesta v gospodarskem in političnem—življenju. Človek je tisti, ki ni vedno doraistel tej velilki preobrazbi. Če pomislimo, da se razvoj odvija z vedno hitrejšim telinipom. se lahko zamislimo, kako visOko znanje bodo potrebovali otroci, kateri danes obisikUijejo prve ra z rede osnovne šole. Prav zato je tudi staršem teh otrok namenjena šola za starše. Starši se velikokrat znajdemo pri vizgoji otrok v težkem položaju. Pri napakah, ki jih delajo otroci ne vemo. kako ukrepati, da bi jih usmerili v pravo smer. Zlasti smo tu prizadeti starši, iki smo doraščali med drugo svetovno vojno, ker smo polog slalbe šolske izobrazbe preživljali strahote v katerih sta se odvijala groza in smrt. Razumljivo je, da je takšna vzgoja tudi psihično delovala na nas. Zato še tembolj TAKO PA NE RADIČEVIČ Vladimir, doma iz Kaona, se je zaposlili na gradbenem obratu rudnika 29. 10. 1963. Kmalu nato se ga je na njegovo željo in posredovanje jamskega obrata vzhod premestilo v jamo. Ze pred to premostitvijo je iz raz M želijo postati dober rudar. Obljubil je, da se bo na vseh poljih dela po svojih močeh trudil in da bo vzoren član rudniškega kolektiva. Ta njegova obljuba pa je ostala res samo Obljuba. Ze kmalu po premestitvi v jamo je pripeljal svojo ženo in otroka v sobo, kjer stanuje in kjer je bilo dodeljeno samsko stanovanje še nekemu druge-miu' delavcu. Kljub opozorilu, da so to samska stanovanja in da se morata žena in otrok izseliti. opozorila ni upošteval. Hotel je ostali koristnik te sainske sobe. a svojega sostanovalca je enostavno izselil iz te sobe. Istega dne ali naslednji dan je prišel močno vinjen v kadrovsko-socia.lni oddelek rudnika. Bil je v bolniškem sta-ležu — levo nogo je imel v mavcu. Z rokami se je tolkel po nogi in glasno vpil. da se ne izseli, da ga nihče ne bo zafrkaval, da bo... (ostalo raje ne napišemo, ker so bile njegove besede preveč prostaške in nekulturne). Ni pa samo to! Delavcu — so tovarišu Mtlinarič Juriju je ukradel denarnico z 40.000 dinarji. Organi LM so našli v njegovem hlačnem žepu samo še izplačilno kuverto iin ostanek IV000 dinarjev gotovine. Kadrovslka 'komisij« mu je odpovedala delovno razmerje, ker smatra, da ne spada v itak kolektiv kot je naš, ki v sled svojega zavestnega dela, .samoupravljanja, reda in discipline uživa ugled iizven meja naše domovine. pozdravljamo napore pedagoških delavcev in delavik. kateri so bili pripravl jeni (še tisto mo-lo prostega časa. ki ga imajo) žrtvovati, ter nam posredovati svoje izkušnje. Petdeset udeležencev šole za starše je dokaz, da se tudi starši zavedajo svojega vzgojnega poslanstva. V Velenju se vsak dan zgodi nekaj novega. Po osvoboditvi so se vsakoletne .investicije odraža le v milijonih. Pozneje so preraščale v milijarde, a d a m as se vzpenjajo na desetine milijard. Vsa ta ogromna vlaganja ne morejo roditi zažel jenih uspehov, če ne bo ljudi, ki bodo sposobni nadaljevati, vsak dan bolj zapletenih gospodarskih. političnih, mehaničnih, avtomatskih in kemičnih procesov. Zalkaj bi uvažali iz drugih kraljev znanstvenike oziroma strokovnjake, iko pa je pri nas toliko mladine, da je problem šolskih prostorov vedno pereč. Gradnja višjih šol kot je gim-narija, mora postati pri nas faktor o katerem bomo morati i čimprej razpravljati. Kadar bomo dajali sredstva za razvoj šolstva se nami ne bodo smele tresti rolke. Otrok pripada staršem dokler je od njih odvisen, ko pa se osamosvoji postaue član družbe, zato je dolžnost družbe, da pomaga pri njegovi vzgoji ozi roma-* šolanj u. Šola za starše, ki se trenutno uvaja, je lahko v veliko pomoč takjj staršem, otrokom, ko« učiteljskemu kadru, vendar pa s tem še ne bo vse rešeno. Treba bo misliti še na i zven šolsko vizgojo. Tu misliim na atletiko, folkloro, baleke, pevska društva in razna klubskij^in športn-a deta. Vse to naj bi otroci delaili po svojem zanimanju pod skrbnim vodstvom. Tako bi se otroci izognili raznim slabostim, kjer se naučijo raznih.huligan-skih razvad. Prav tako bo treba v bodoče več 'pažnje polagati otrokom v predšolski vzgoji. Pri nas obstoja otrošlki vrtec in otroci se tam marsikaj lepega naučijo. Vendar pa matere, ki hodijo v službo, ne morejo računati na varstvo med delovnimi časom. Ravno tako podjetja, kjer zaposlujejo v glavnem žensko delovno silo. ne pokažejo v fo smer nikaikega zanimanja. Seveda če je mati v skrbeh za otroka njena storilnost ne iiu;-re doseči takega rezultata, kot bi s ker. Torej Obveznost sta riše v in vseh. ki se ukvarjajo z vzgojo, je veliko večja. ko't je bila nekoč. Prav bi bilo. da bi se tega zavedali v prvi vrsti vsi starši, oz/ironia vsi fjisti, ki so iz a to neposredno ali posredno odgovorni. Alojiz Sevšek Rudac © Štev. "5 — 2f. marca 1064 Otroci, zelenice in cvetje Nismo še čutili diha pomladi. Dnevi so zaviti v sivo meglo. Strupeni mraz še vedno .stiska ljudi za pečmi. Iz velikanske, skoraj brezoblične gmote, zdrsne .kristalno formiran zimski cvet. Sredi imarca smo in ljudje isi tako zelo želijo sprememb. Želijo si nasmejanega sonca, želijo si sinje vedrine neba in mehke boža'jo6e toplote. Takrat se bo iz njihovi®, src izšel i-lilo ,pusto iziirosiko dolgočasje. Ob znanilcih pomladi se bo nasmejalo njihovo srce in od pre-šernosli vriskalo. Tam ob potoku bodo ozelene-]e vrbe. Že vonjam njihovo čudovito. razdajajoče se zelenje in .vidim, kako skozi droban zeleni grm pogleduje sonce s tisoč zlatimi božajočimi rokami. Da, to so sanje jutrišnjega dne. Danes pa je še vedno siva megla, ki kakor gost, neprediren plašč, ovija v.se in duši njegovo rast. No, in vendar v teh dneh na nekaj le nisimo pozabili. 8. marec — dan mater, dan žena! V pionirskih Hiš nji h svetih mladega rudarskega mesta so živahno kramljali. Tonček in Pepče. Mar jedka in Spele a so se sestajali. Nikoli še niso bili njihovi sestanki taiko skrivnostni. Minilo je že pol dneva na dan žena. Pionirski hišni svet je natanko opoldne razobesil skromno vabilo na skupno praznovanje. Dva odposlanca pa sta šla povabit vsaiko družino. Ob treih popoldne se je zbral kompleten hišni svet. Otroci so si brisali potne kapljice. Samo za nekaj trenutkov je zaplesalo sonce na nebu, ko so začeli. Niti ena žena velikega bloka mi ostala brez leloha, toda niti ene oči niso ostale suhe. Trud otrolk je bil poplačan. Razveselili so matere in skupno veselje je trajalo še dolgo v noč. Zvečer stopam mimo Zidamško-ve 6. Nikjer papirčka na tleh. Na očiščenih tleh je .samevala le edina drobna glavica teloha, ki ,so jo v zbirateljski vnemi izgubile še bolj drolbne roke. Tako je slavje minilo še v nekaterih drugih hišnih svetih rudarskega mesta. Star možak, ki sem ga srečal ualsllednji dan, ikar verjeti ni mogel, da so vse to pripravili otroci sami. »Veste, pri nas pa ni nič. Saj je otrok, toda niJiče * se ni zmenil«, mi je dejal. Skoraj predeč glasno sem pričel misliti ob njegovi izjavi. Zakaj zanemarjamo pionirske hišne svete? Zalkaj jim ne prepustimo vsega tistega drobnega tlela, ki ise začenja s pobiranjem papirčkov? Na praznova- da bodo odšli po divje vrtnice v bližnji gozd. Zasadil bi jih pred njihovim stanovanjem. Ce bo mladi vodja dovolj vztrajen, bodo nalogo izpolnili in že naslednje loto bo njihov dom krasil išop rdečih in dj.šečSb vrtnic. Ne podcenjujte otrolk. Zakaj jim nič ne zaupamo? Dosti smo že govorili o pionirskih hišnih svetili. Prav bi bilo, če bi vsakokrat, ko se se-stanejo predsedniki hišnih svetov, povabili tudi mlade predsednike. Ali lii mesto, ki je urejeno in posajeno s cvetjem, vrt, ki ga vsakdo rad obišče! Idealno bi bilo, če bi take pionirske hišne sveie kot ga iinajo v Zi-damškovi in še kje, imeli povsod. Pa jim poverimo zelenico pred stanovanjem in jih opozorimo, da jo bodo negovali. Ne vem. toda ,zdi se mi, da to otroci,radi delajo in radi negujejo tudi cvetje. Šola ibo lahko po svoje dopolnjevala estetsko vzgojo mladine. Spregovorila bo o lepih stanovanjih, kjer pred njimi cvetijo rože. Tako dolgo pišem vrstice, da me slednjič premoti popoldan- ski čas. Ljudje so zopet na ulici. Sonce se je prismejalo, bele krpe se cedijo in izpod njih se že hrepeneče ozira drobna zelena bilka. Ne bodo jo pohodile človekove nage. Potein strka na duri. Pionirski hišni svet zaseda. Bo prišel kdo na sestanek?« .Bo!,' Vidiš jih, začenjajo. Pograbili ibodo zelenico, določili dežurstvo za naslednji teden in še in še ... In zapisanim stavkom sera pridružili še neko misel. Ko bi povisod tako, kot v Zidaniškovi 6. Da, »brali bi otroke, jim iz-bralli voditelja in poskrbeli za urejenost okolice. Toda to še ni dovolj. Kaj bi ne bilo le.po, da bi starejša oseba, ki bi skrbela za mladež, večkrat govorila 7. otroki: o nelepih besedah, ki jih javnost ne sliši rada. o lepem obnašanju na cesti, o spoštovanju do starejših in iše (Nadaljevanje na 7. strani) ......................................................................................................................Illllllllllllll Ni bilo prav sNaše mame l»omo tokrat veselo presenetili .Niti slutiti ne smejo, da jim kaj pripravljamo !« Hura! Pomagal vam bom. Na obronku gozda je polno teloha. Natrgal ga bom in prinesel«.-Nič ni pomišljal dolgoroki Jože: -oče, če hočete, vam lahko fpreskrbim inačice, tiste /. rumenimi prašnilki«. Beseda velja! V pol ure se je skupina otrok pogovorila in odhitela. Seveda ni pozabila na cukreke in pomaranče in Vedno sladke bonbone. Q JlucLac nje niti pomislili nismo. Pa so se odločili otroci sami. Potem ponovno vprašam v ZidanSkovi. Tovariš Š. jih vodi. Vedno jih zbere in jim pove. kaj naj bi uredili okoli hiše. Toda ne pozabi na šalo in prav zaio ga imajo še bolj radi. Ne samo v šoli — tudi pri talkem enostavnem delu. kaj lahiko poučiš otroka. Ce si ga naučil samo toliko, da mu je mučno, če je okolica hiše kot neurejeni svinjak, si ga pričel navajati, da bo nesnago odstranjeval. Težko je med pionirji izbrati' uglednega, vplivnega obroka. Ta naj vodi mladi hišni svet. Nekje so se pričeli dogovarjati; Dve uri hoda iz Velenja je moj dom. Daleč je to in naporna pot bi bila za poštarja, če bi nam pošto dostavljal visak dan na dom. Zato poštarji puščajo pošto pri Videinšku v Pa-ki (blizu glavne ceste). Tako oddaljenejši seveda ne dobivamo poŠte povsem v redu — velikokrat se zgodi, da jo dobimo prepozno. Kadar torej pričakujemo kakšno nujno pošto, je najbolje, da gremo Vprašat na pošto. pod katero spadamo. In zdaj, spoštovani bralec, poslušaj, kaj se rili je primerilo in nato presodi! Invalid sem. Odpravila sem se na pošto, torej dve liri daleč! Gotovo ne zato, Eer BI JB3 veselili štiriurni zimski sipre-hrtli! Oddahnila sem se, ko sem po doligi naporni poti končno prišla na pošto. Zagledala sein gospo. Bila je to igospa srednjih let. majhne postave, kostanjevih las — skoraj Iblondinka. Vprašala sem jo po morebitni pošti zame. Odgovorila mi je, da je uradna delavka, da za dostavljanje pošte strankam skrin; poštarji in da ona s tem nima ntdbenega opravika. Pričakovala sein, da bo le (ikljuib temu, da je uradna delavka) šla v drugo sabo pogledat, ka:ko je z mojo pošto. Prišlo mi je na misel, da ona ne bo za to potrebovala dve uri, kot sem jih jaz... Pa ni šla. Ni se več zmenila zame. Sedela je daJlje in se pogovarjala z moškim sogovornikom ... Sedela je,"in se pogovarjala — golspa srednjih let, kostanjevih las — skoraj bloudinka ... Pomislila sem ma svojo invalidnost in na dolgo pot. ki sem jo prehodila, in ki jo bom morala še enkrat prebroditi, pomislila sein na mojo pošto, ki je morda že prispela in bi jo že laihiko dobila, da se nisem obrnila na gospo, srednjih let... Pozdravila sem in odšla. Spoštovani bralec, zdaj veš, zakaj sem jo imenovala gospo. Zdi se mi, da v njenem ra.vua-nju z mano ni bilo sledu tovarištva, zato tudi nisem mogla govoriti o tovar.išici. D. Z. Ena iz naše stolpnice Marsikaj lahiko slišite v tej stolpnici. Kar pojdite po stopnicah! Če boste imeli tako smolo kot jaz, boste slišali marsikaj — tudi nesramnosti in še o tem, kako moremo s ipismi razdirat i zakonsko srečo drugih in še marsikaj. Vprašala sem .se, ali imajo te vrle ženice svoja siaiiovanja res vedno pospravljena in počiščena. da morejo tako na dolgo in široko razpredati, kdo s kom hodi, katera katerega ima in ne vem še kakšne — oprostite — neumnosti. Jaz sam govorim s teboj; da, jaz članek, ki me bereš! Ko bi Ti vedel, kako sem jaz nesrečen! Še najbolj lepo mii je pred rojstvom. Takrat me moj lastnik nosi v glavi in me neguje in kar naprej nie v mislih hvali, kako sem dober, kako sem lep in kakšno zanimanje in odobravanje bom požel. Takole živiva srečno z mojim avtorjem do tistega usodnega rojstnega dneva, ko se moj lastnik vsede in me iz svoje glave pnivleče na papir. Joj, kako težak je porod! Včasih me rodi samo pol, včasih še toliko ne, včasih me porod spremeni, da še malo nisem podoben tistemu, kar sem bil pred rojstvom, ko sem bil še v lastnikovi glavi. 111 potem se začne moj lastnik jeziti nad mano! Včasih me celo preklinja, včasih me vrže v košaro in včasih se me celo sramuje, tako da me nikomur noče pokazati. Da, težki dnevi so to. Velikokrat me popravlja, me pre-črtaje in prestavlja i. enega papirja na drug papir. Težka, težka je ta pot, vendar pride z njo srečen in lep dan. To je takrat, ko me moj lastnik spet prestavi na lep bel papir in nese lepi mladi strojepiski: Ej, kako prijetno me šeegeta njen pogled, ki drsi po meni, ko me — delček za delčkom prenaša iz belega papirja v tipke na pisalnem stroju, od tod pa r grozovito brzino spet na papir. To so dogodivščine! In liste lepe oči, kako ščegetajo, ej, tisto pač, tisto!... Ko je gotova, me nežno prime in me odnese mojemu lastniku. Ta me prebere, nato pa se začne novo trpljenje. Za mojega lastnika in zame: spet me popravlja. Še sreča, da tokrat manj! Nato me pošlje uredniku. Urednik me bere. Joj, kako strah me je, če inu ne bom všeč (in mojega lastnika je bilo tudi strah!). Ko me je urednik prebral, sem bil ja/. — članek, ki me bereš — zelo vesel, kajti urednik si je veselo pOinel roke, kar je znak, da sem mu bil všeč. Kaj se je nato zgodilo z menoj: urednik me je še lepo zlikal, očistil vseh napačnih besed, dodal mi je nekaj vejic, vrstni red nekaterih besed mi je zamenjal, nato me je še enkrat dal strojepiski, da me je ponovno prestavila na drug papir. Ko me je strojepiska spet prinesla uredniku, me je ta spet prebral (spet mi je manjkala ena vejica in dve besedi je spel popravil), nato pa me je vložil v mapo, kjer sein se lahko pogovarjal še z drugimi članki. Nekega jutra nas je urednik dal v torbo in nas odnesel v Celje: Joj, ko bi Ti bralec vedel, kakšna zapletena procedura je šele v Celju! Urednika je že nekajkrat glava bolela — hudo, hudo bolela! Končno me je še zadnjikrat skorigiral, ko sem bil že prvič odtisnjen, nato me je spet predal tiskarjem. Ti so nas — bilo nas je veliko člankov — razmnožili in zložili v skladovnice. Tako smo čakali, urednik je dal nalog, da se nas prepelje v Velenje in da nas tu razdelijo bralcem. In tako sem prišel v tvoje roke. Vidiš, tako ine zdaj bereš in na mah sva postala prijatelja. In ker sva prijatelja, te bom nekaj prosil: Veš, sila rad vidim, da imam druščino. Sila rad imam, če nisem kar sam v urednikovi mapi. Tudi moj urednik raje vidi, če nas je veliko, čeprav ga za vsakega od nas člankov večkrat boli glava. No vidiš, ker bi jaz — članek, ki me bereš — in naš urednik rada imela še veliko člankov, Te prosi 111, d a še Tj nekaj napišeš. Jaz, neresen kakor ''sem, bi bil vesel, če pošlješ med nas kak vesel članek. Rudarji bodo morda bolj veseli, če boš napisal kaj o življenju in delu pri nas. Tisti, ki so nagnjeni bolj h kritiki, bodo morda veseli, če boš napisal članek o kakšni nepravilnosti, ki si jo mogoče opazil (seveda se moraš pa pripraviti na tole: kljub veselju, ki si jim ga s kritiko naredil, ti bodo članek skriti/.irali, ker pač radi kritizirajo). Vidiš, tule je pa mojemu avtorju naenkrat pošla sapa. Menda se je zbal tudi zame, kt> se je spomnil žolčnih kritikov. Zato je hitro še napisal zadnji stavek, naredil na koncu piko in me oddal brez p o d p i -s a. OTROCI — ZELENICE IN CVETJE (Nadaljevanje s 6. strani) marsikaj. Aii nev bi bil efekt takega dela starejše osebe, ki je tudi sama dobro vzgojena, bogato poplačan.?! Mnogokrat pa ob vsenn delu, ko utrujeni hitimo domov, otrok niti ne vidimo. Zanemarjamo jih. čeprav hi jih ne smeli. Kmalu bodo zraisli in če simo jiili vzgojili v čuvarje in nego-valce Zelenic in cvetja, bo vse lepo postajala tradicija, ki Tx> prehajala i,z roda v rod! Naj poskušajo vsi hišni sveti ustanoviti pionirske svete. Potem naj na to področje seže stanovanjska skupnost. Naj otroci tudi v tej ameiji čutijo priznanje. Prepričani smo, da ne bo zaman! S tem bi napravili v vzgoji otrok vetiilkamski koraik v prihodnost. Nenehno poudarjamo, da je vzgoja otrok zadeva celotne družbe. Zakaj, naj ibi ne biti hišni sveti tisti družbeni organ, ki bi odslej posvečal veliko večjo skrb tistim, ki okoli stavlbe največ raz nese j o in zato lahko tudi pospravijo. Urejenost olovefka je že od nekdaj biila njegova lepa lastnost. Ne pozafbljajino tega. pa bomo zadovoljni mi in — oni! Poročilo o naravnem gibanju prebivalstva V OBČINI VELENJE V ČASU OD 1. 1. DO 29. 2. 1964 ROJSTVA: Rodilo se je 4 deklic in 15 dečkov. POROČILI SO SE: Gluharič Ivan, tapetnik iz Velenja in Kobal Julijana, vrtnarka iz Aža-na; Ceh Jože, tesar iz Kicarja in Sumljak Martina iz Šoštanja; Mar-kež Otmar, rudar iz Levanjci in Hrovat Matilda, delavka iz Velenja; ZupanCič Rudi, električar iz Celja in Prime Marija, uslužbenka iz Celja, Grobelnik Stanislav, rudar in Bačovnik Terezija, poljedelka, oba iz Bevč; Lešnik Franc, rudar in Pe-čečnik Ivana, učiteljica, oba iz Velenja; Hofinger £rvin, električar iz Velenja in Dobelšek Martina, kemični tehnik iz Pesja; Meža Anton, električar in Bizjak Antonija, de- lavka, oba iz Podkraja; Lenart Anton, mizar iz Šoštanja in Plaznik Vera, kmetovalka iz Raven; Perger Jože, rudar in Dobelšek Marija, delavka, oba iz Šoštanja; Jelenko Anton, študent iz Velenja in Pavič Danica, med. higienik iz Rakovca; Sa-vinc Alojz, livar in Zaje Marija, natakarica, oba iz Slovenj Gradca, Oblak Avgust, strojni ključavničar in Dolanc Ana, natakarica, oba iz Velenja; Glojek Anton, šofer iz Paske vasi in Kolšek Veronika-Neža, delavka iz Smartna; Pranič Josip, delavec iz Beograda in Uranič Jožica, gospodinjska pomočnica iz Velenja; Povh Alojz, rudar iz Pake in Jurko Cecilija, delavka iz Cirkovc; Urlep Viktor, kmet iz Paške vasi in Podstenšek Stanislava, trgovska po- močnica iz Topolšice; Kaker Jože, učitelj iz Solčave in Bastl Milena, vzgojiteljica iz Šoštanja, Reberšak Franc, kmet iz Skornega in Menih Matilda, kmetovalka iz Lokovice; Knez Ivan, kmet iz Šentvida in Ko-željnik Cecilija, kmetovalka iz Za-vodnje; Likeb Martin, kmet iz Pod-gore in Praprotnik Gabriela, kmetovalka iz Velikega vrha; Karat Marjan, delavec in Pirečnik Gert-ruda, delavka iz Šoštanja; Atelšek Alojz, kmet iz Lepe njive in Mazej Štefka, gospodinja iz Belih vod; Mravljak Anton, strojni ključavničar iz Velenja in Gajšek Silvestra iz Šoštanja; Petek Jože, pleskar in Karat Antonija, trgovska pomočnica, oba iz Slov. Konjic; Meh Ivan, rudar iz Pake in Župevc Erika, natakarica iz Velenja; Poznič Marjan, mesarski pomočnik iz Pesja in Fri-škovec Ema, krojaška pomočnica iz Velenja; Ahac Stanislav, strojni ključavničar in Zdovc Gabriela, gospodinjska pomočnica, oba iz Velenja; Joh Jože, rudar in Logar Angela, gospodinja, oba iz Šoštanja; Kričaj Martin, rudar in Mlinšek Marija, gospodinjska pomočnica, oba iz Velenja; Osolnik Anton, zidar in Krajnc Albina, uslužbenka iz Velenja. UMRLI SO: Potočnik Anton, invalidski upokojenec iz Saleka, star 67 let; Pire Valentin, invalidski upokojenec iz Gorenje vasi, star 64 let; Vidovič Roman, otrok iz Družmirja, star 18 mesecev; Korošec Rudolf, upokojenec iz Gorenja, star 78 let; Lepko Martin, rudar iz Plešivca, star 32 let; Raztočnik Marija, upokojenka iz Šoštanja, stara 84 let; Andelič Jože, oskrbovanec iz Ponikve, star 69 let; Godec Anton, kmet iz Sentflorjana, star 37 let; Plešnik Antonija, gospodinja iz Topolšice, stara 84 let; Novak Janez, delavec iz Zg Hudinje, star 54 let; Kotar Janez, rudarski upokojenec iz Osredka, star 74 let; Stropnik Oto, uslužbenec iz Pesja, star 35 let; Stajner Marija, posest-nica iz Arnač, stara 84 let; Grilc Ivana, upokojenka iz Pesja, stara 63 let; Sevšek Karel, zidar iz Hra-stovca, star 58 let; Klančnik Helena, upokojenka iz Skornega, stara 80 let; Cigler Marija, gospodinja iz Podkraja, stara 59 let; Hohnjec dr. Josip, župni upravitelj iz Konovo, star 89 let; Poršč Vinko, upokojenec iz Matk, star 67 let; Pevec Janez, kmet iz Slatin pri Šentjurju, star 58 let; Zrebelj Janez, upokojenec iz Metleč, star 66 let; Stropnik Alojz, delavec iz Metleč, star 51 let; Der-mol Blaž, prevžitkar iz Družmirja, star 89 et, Porše Vinko, upokojenec iz Tržiča, star 63 let; Ropotar Franc, upokojenec iz Šoštanja, star 61 let. V letu 1963 je bilo na območju občine Velenje — 446 rojstev, od tega se je rodilo 237 dečkov in 209 deklic; — 182 smrtnih primerov, od tega je umrlo 101 moški in 81 žensk; — v istem obdobju je bilo sklenjenih skupno 212 zakonskih zvez. Med letom se je za stalno doselilo 2.207, odselilo pa 1.762 prebivalcev. Hudac Q Vsem komitentom in» poslovnim prijateljem sporočamo, da smo spremenili naš naziv iz »Komunalna banka Šoštanj« v »KOMUNALNA BANKA VELENJE«. Trgovsko podjetje VELMA — VELENJE sprejme v uk: JO vajencev — predvsem fantov z dokončano osemletko Ponudbe pošljite na Upravni odbor trgovskega podjetja VELMA - VELENJE NOVOST UVEDENA JE AVTOBUSNA PROGA Z dnem 10. marca 1964 je uvedlo prevozniško podjetje »Avtobusni promet« Celje novo avtobusno progo na liniji Mislili je—Florjan—Dolič—Velenje—Šoštanj. VOZNI RED: Odhodi i/. Mislinja skozi Velenje v Šoštanj. Postaja V V V Postaja 1 išče t 2 3 KM MLSLIINJE 4.20 12.20 12.25 20.20 _ DOLI C 4.23 20.25 -2 FLORJAN 4.50 12.30 20.30 4 1X)LIČ 4.55 12.35 20.35 6 ZAVRŠE 4.40 12.40 20.40 8 PAKA 4.48 12.48 20.48 12 SELO 4.54 12.54. 20.54 15 ŠALEK 4.56 12.56 20.56 16 VELENJE — staro 5.00 15.00 21.00 18 VELENJE r. d. 5.02 13.02 21.02 20 PESJE 5.04 13.04 21.04 21 NOVI JAŠEK 5.06 13.06 21.06 22 DRII2MIRJE 5.08 13.08 21,0S 23 ŠOŠTANJ 5.10 13.10 20.10 24 Odhodi iz Šoštanja skozi Velenje do Mislinja: Postaja Postajališče ŠOŠTANJ D1UJ2MIRJE NOVI JAŠEK PESJE VELENJE r; d. VELENJE - staro ŠALEK SKLO PAKA ZAV-RŠE 1JOL1Č FLORJAN 1KDLIC M1SLINJE LEGENDA: V = obratuje vsak dan. S to novo avtobusno progo je omogočen redni prevoz delavcev zaposlenih v gospodarskih organizacijah Velenja va Šoštanja. V V V 4 5 6 KM 7.00 15.00 22.40 24 7.02 15.02 22.42 23 7.04 15.04 22.44 22 7.06 15.06 22.46 21 7.08 15.08 22.48 20 7.10 15.10 22.50 18 7.14 15.14 22.54 16 7.16 15.16 22.56 15 7.22 15.22 23.02 12 7.30 15.30 23. tO 8 7.35 15.35 23.15 6 7.40 15.40 23.20 4 7.45 ~ 15.45 23.25 2 7.50 15.50 23.30 . • i— spotthi dogodki imiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO VELENJE priredi v ponedeljek, dne 2j. marca 1%-t ob 17. uri v kulturnem domu revijo jiu-jitsa in juda NASTOPAJO USLUŽBENCI LJUDSKE MILICE IN ČLANI JUDO KLUBA »OLIMP« CELJE. Vstop prost! Vabljeni! i..............................................................iiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiii ni CS film »Preko planin divjega Zaipada«. 11. do 12. 4. 1964 španska-franicoski barvni VV film Na Jainajlko«. 14. do 15. 4. 1964 ameriški barvni film Tomo Palčič«. Preklic izgubljenih izplačilnih izkaznic Preklicu jemo izgubljene izplačilne izkaznice in sicer za: Bešvir Jože, mat. štev. 124; Pisane« Alojiz. mat. štev. 423; Medvejek Franc, mat. štev. .422: Smračnilk StamJco, mat. št. 372; Lesjalk Ivan, mait. štev. 8: Škoda Kari. mat. štev. 321; Tnbulj Alojz. mat. štev. 119; .Šumah Oto. inat. štev. 69; Ro-.govniik Kari, mat. štev. 69: Vidov ič Ivan. ima't. štev. 390; Novak Anton. mat. štev. 102; Stranice Peter, mat. štev. 264 in Fluihur Branlko. mut. štev. 120. Spored filmov v inašem kinu: 21. do 22. 3. 1964 francoski CS film »Vzgoja srca«. 24. do 25. 3. 1964 francoski VV film »Ljuibavni par . 26. do 27. 3. 1964 silo venski barvni film »Srečno. Kekec«. 28. do 29. 3. 1964 ,nemški film »Rdeči krog«. 31. 3. do 1. 4. 1964 ameriški barvni fitnv Avamture Toma Saverja«. 2. do 3. 4. 1964 jugoslovanski film »Neveisinjiska puška«. 4. do 5. 4. 1964 ameriški barvni CS film .»Lupina ladlje Mary Deare«. 7. do 8. 4. 1964 angleški film »Tigrov zaliv«. 9.do 10. 4.'1964 ameriški barv- ZAHVALA Ing. Zora Valentinčič v TE Šoštanj je namesto cvetja na grob pokojne Alojzije Mislej darovala v »Sklad za varstvo otrok« pri Skupščini občine Velenje, znesek 4.000 dinarjev. Za iz.ka7.ano pomoč se zahvaljuje upravni odbor sklada. ČLANI KOLEKTIVA Ponovno opozarjamo vse člune kolektiva, da se gleda denarne podpore iz sklada samopomoči v času bolovanja obračajo na sindikalne pododbore ekonomskih enot, ker so le-ti kompetentni za dajanje tozadevnih predlogov. Istočasno opozarjamo na pravico pogrebnine v primeru smrti ožjega svojca, kar je potrebno dokazati s potrdilom. Denar izplačujemo vsak torej od 16. do 17. ure v sindikalni sobi direkcije — 4. nadstropje, soba 74. Prosimo vse člane, da se gorn jega pridržavajo. Upravni odbor sklada samopomoči »RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Tekavec — Ostali člani: Marjan Šušteršič, Ivan Drev in Vinko Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje Cena 20 din Hudac Štev. 5 21. marca 1964 I NOVOST! JEDILA PO IZBIRI ODLIČNA POSTREŽBA + RESTAVRACIJA HOTELA »P A K A« Restavracija hotela »Pnkn« nudi svojim gostom ugodnost v zvezi s PREHRANO PO IZBIRI. Uvedla je novo možnost PLAČEVANJA Z DENARNIMI BONI. Pri nakupu denarnih bonov ima vsaka oseba pravico do popusta 30%. ,, Če vplačaš na glavni blagajni hotela 10.000 dinarjev gotovine, dobiš za ta denar 13.000 denarnih bonov, (torej 30",, popusta!). Višina nakupa denarnih bonov ni omejena. Z boni lahko plačaš izključno prehrano po izbiri in to tisto, ki se servira v restavraciji.