98. številka. V Trstu, v sredo 7. decembra 1887. Tečaj XII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V eJ;noiti jo mol!« Opazite. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Torrante. 12. Vsak list mora biti frankiran. Rukopisi ne ne vračajo, fnserati (razno vrste na/nanila in po-alanice) so zaračunijo po pogodbi ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami plaču ju za vsako besedo t nov. Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravništvo, ulica Torrentd 12. •Edinost« izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in sobota ob 1 uri popoludno. Cena z a vso leto « prilopr ' for , ta pol 3 for I»Q nov., za četrt it 1 for. 15 nov — Edinost brez pr.log stano za celo loto O for., za pol leta It for., za s..trt iL>t(l | for< RO nov> _ posa-■MtM NtiM« Bn dobivajo pri oprav-nifitvu. v prodnjalmcan i»i»>k» » Trata po A nov., v Gcrici in v Ajdovščini po ti nov. Iz deželnih zborov. Istrski deželni zbor. IV. soja dne 5. decembra. Navzočih je 27 zastopnikov; opravičeni so izostali vsi 3 presv. škofje, dalje gg. Lazzarini in Delbello. Galerija polna. Zapisnik III. seje je bil sprejet brez ugovora. Na to pmdlaga gosp. predsednik, da izrazi deželni zbor svojo udanost in srčne čestitko presv. vladarju, cesarju in kralju, povodom 401etnice Njegovega vladanja. Zastopniki večine so ta predlog z navdušenimi „TCvviva", poslanci manjšine z burnimi „živio" klici odobrili. Gosp. predsednik pročita dve prošnji proti gozdnemu zakonu in to občine Bu-zetske, kojo je predložil poslanec gospod Spinčič, in občine Boljunske, predložene po g. poslancu dr. Laginji. Obe prošnji pretrese poseben odsek. Čitajo so zatim 3 interpelacije (katere priobčimo v prihodnji številki) in sicer: poslanca g. Babuderja gledč ceste ICopor-Trst, koje poprava je bila uže lani c. kr. vladi priporočena; dalje posl. gospoda Volariča na deželno vlado. Predsednik pri tej interpelaciji še posebno opazi „da mu se pravi, da jo na yladott in prosi go9p. interpelanta, naj jo izvoli čitati sam, ker on (predsednik) hrvaščine ni zmožen. G. dr. Volar i č čita. Alej čitanjem čuje se mej občinstvom mrmranje, koje vedno bolj in bolj raste vendar pa zopet obmolkne, ko pride g. govornik do 4. točke svoje interpelacije, naperjene proti zastopniku vlade. To točko 1"e čital g. poslanec z jako krepkim glasom, :oji je napravit navidezen vtisek toliko na poslance večine, kolikor na galerijo. Tretjo in zadnjo interpelacijo stavi g. dr. Laginja. Tudi njemu jo otda predsednik, naj jo čita g. interpelant sam, izgovarjajoč se zopet, da lirv. jezika ne pozna. G. dr. Laginja opazi taljanski, da jo g. predsedniku užo poprej povedal vsebino interpelacije, ter jo čita hrvatski. Mej čitanjem je nastalo na galeriji zopet mrmranje, ali pa je brzo prenehalo brez opomina g. predsednika. Zatim odgovori vladin zastopnik g. vitez Elluscheg na interpelacijo zadnje seje glede kraja sej dež. šolskega sveta. Odbije interpelacijo z opazko, da iata nikakor ni utemeljena. Na to se preide na dnevni red, koji obsega te-lo točke: 1. Šolski obračun za 1. 1886. 2. Promembe šolskega zakona. 3. Obračun za leto 1886. 4. Proračun „ezonera" za leto 1888. Gosp, Lius čita 1. točko. Unela sejo razprava, kojo se jo udeležil v trikratnem govoru gosp. zast. Zamlić in g. dr. Lius; konečno je spregovoril tudi zast. gospod Campitolli. Obračun je večina sprejela. Pri 2. točki poroča g. Bubba in tolmači zakonsko osnovo, s kojo se pobolj-šuje Rtanje učiteljev, posebno podučite'jov in podučiteljic. G. Spinčič reče v hrvaščini potem ponovi v italijanščini, da bode glasoval za zakon in da si pridržuje pravico posam. predlogov. Njegovih predlogov večina ni podpirala. Čitajo so po trikrat §. 23, 25, 28, odnosno 29 in 30 šolskega zakona. Pri vsakem je stavljal g. zastopnik Spinčič svoje posebne predloge, tikajoče se osobito sestave dotičnih [§§., toda vselej brezuspešno. Samo §. 28. moral se je spremeniti u §. 29., kakor jo to g. Spinčič dokazal. Ker pa imajo gg. članovi popolno zaupanje v deželni odbor, opazil je g. govorniku predsednik, da je to stvar posebne komisije, koja ima zakonsko predlogo pregledati. — Posebno zanimiva jo bila razprava o učiteljskem stanovanju, o katerem se zakon jako nejasno izraža. G. zast. Campitelli je celo stavil predlog, naj se da učjteljskemu osebju na leto 80 gl, stanarino, ter da si morejo s tem iskati stan. G. zast. Spinčič pa jo dokazal, da bi bila taka naredba občinam le na škodo, kajti učiteljevega stanovanja ne bi mogle drugače vporabiti. Isto tako se strinja g. dr. Laginja z nazori g. Spinčiča, kajti, ako so zakon jasnijo sestavi, ne bode v tej zadevi več toliko pritožb in dvomljenja. Bili so vsi §§. po trikratnem čitanju brez spremembe sprejeti, ker so za spremembo samo ndrodni poslanci glasovali. Predsednik izjavlja, da danes ni več časa sejo nadaljevati ter, da prideti ostali dve točki na dnevni red v prihodnej seji. Večina poslancev je zahtovala, da bi bila ista užo jutri, toda ko je po posebnem predlogu g. dr. Laginjo predsednik dal na glasovanje, da ima prihodnja seja biti vtorek, talijanski zastopniki nijso za predlog glasovali, ampak da so ima vršiti v sredo 7. t. m. Ob 1 V-i uri jo bila seja končana. Goriški deželni zbor, III. seja dne 1. decembra 1887. Mnogo peticij se jo izročilo pravnemu in peticijskeinu odseku v obravnavo. Potem je naznanil predsednik predlog poslanca Ivančiča, da bi se § 55. šolske postave od 6. maja 1870 spremenil v tem zinislu, da se bo smel nalagati za potrebščino šolskih okrajev priklad no le na ne-posrednje davke, kakor jo dozdaj dovoljeno, temuč tudi priklad na užitnino in davščino na žganjine v nadrobnej kupčiji. Motivacija tega predloga pride na dnevni red prihodnje seje. Vladni zastopnik baron Rechbach je odgovoril na interpelacijo zastran dozdevnih nerednosti v Goriškej bolnici milosrčnih bratov tako-le: Vsled tožeb, oglašenih v zadnjej sesiji deželnega zbora, proti javnoj bolnici milosrčnih bratov, spoznalo je nameatni-štvo za svojo dolžnost, ta zavod še jeden-krat preiskati, kolikor glede njegovih poslopij, toliko glede njegove notranje uprave. Po naročilu njegove prevzvisenosti gospoda ces. namestnika jo dno 16. julija t. 1. nenadoma obiskala bolnico posebna komisija sestavljena iz c. kr. dvornega svetovalca viteza Rinaldini-ja in na-mestništvenega svetovalca in ob jednem zdravstvenega referenta dr. Bohate. Prav za to, ker jo komisija nenadoma prišla v Gorico, in jo še le tu povabila zastopnika mostnega magistrata, župana in fizika, mogla sta ta dva k pregledovanju priti, ko se je uže bilo začelo; — poprej sta bila zadržana po nujnoj seji. Kar zadeva notranje razmere zavoda, preiskala jili jo komisija pri tej priliki natančno in o tem, kar je videla, tem manj je dvomiti, ker jo — kakor sem že omenil — komisija nepričakovano prišla ter jo bolnico prostregla v takem času, ko jo bila ta v vsakem oziru v vsakdanjem položaji. Preiskava je dognala, da so 8e bolnikom delilo jedi in pijače ne le v zadostnej množini, temuč da so bile izvrstne, tako, da so skoro v nasprotji z varčnostjo, ka-keršno se drži veči del drugih bolnic. Ker se je bolnica preiskavala ob uri predpoludne, ni bilo mogoče, da bi so bile spremenile jedi, katere so so imelo deliti ob 11. uri dopoludne. Komisija je nadaljevala preiskavo pre-gledovaje vse prav na drobno, skrbno in je mogla povsod konstatovati posebno skrb za snažnost, katera se jo pokazala tudi že pri drugih prilikah, potom dobre postelje vse z stramoci iz železno-žičnih mrež, skrb za naglo odnašanje umazanega perila in stvari, ki se rabijo za obvezo-vanje, da se spolnujejo vodila za razkuževanje kirurgičnih instrumentov in da so pri rokah razkuževala (karbol kislina) za vsako rabo pri nalezljivih boleznih. Našlo so je, da se lahko segrevajo vsi prostori in da se vsi, razen nekaterih v pritličji, lahko prezračil jejo. Glede snage na straniščih, reda v le-karnici in priskrbovanja ledu, ki se dobiva, kedar treba prav tam blizu, glede prostorov za shrambo blaga (perila telesnega in posteljnega itd.) shramb za tisto stvari in obleke, ki jih prinašajo bolniki seboj, shramb jedilnega blaga in kuhinje, ni našla komisija povoda, da bi oporekala najmanjšo stvar. Kakor je znano, opravl jata zdravstveno službo dva zdravnika. Zraven treh milosrčnih bratov jo na razpolago šo 17 strežnikov. Kar zadeva znano tesnobo in jednako znane pomanjkljivosti nekaterih prostorov, — to so nedostatnosti, za katero se no more nalagati odgovornost oskrbništvu; to so pač take nepriličnosti, kakeršne se nahajajo vselej v starih poslopjih in katero bi bilo teško popolnoma odstraniti. Priznati se mora tudi, da bi so moralo, kolikor mogočo ogibati se zato takih prostorov; toda dokler ne proskrbi dežela, da so v okom pride zagačenju bolnikov v zavodu —• katero nedostatnost sicer po-gostoma nahajamo tudi po drugih bolnicah — no more so obdolževati oskrbništvo, čo je primorano, da rabi tudi omenjene prostore.^ (Jo ni — kakor sem razložil — vestna preiskava zavoda dala nobenega povoda, da bi so mogla izraziti kakoršna si koli graja oskrbništvu — ampak jo dala celo priliko, izraziti zadovoljnost ž njim, mora so pa na drugej strani zares obžalovati, PODLISTEK. Mej Davljenci. (Oarl Mny- eve prigodbe v Sahari.) (Daljo.) Obesim risanico, zgrabim repetirko, nož vtaknem za pas. Sicor nisem imel z repetirko tako gotovega strela, kakor z risanico, ali bila mi jo potrebna, ako ne bi bila kroglja iz risanico precej smrtna. Komaj sem so vzdignol, užo je bil Hasan pri meni. „Allah akbar, Bog je volik, sidi, on moro leva umoriti in pantra uničiti. Ti si pa človek, kojega moso mačkam diši. Ostani tu, sicor to požro in jutri no najdemo druzega, nego podplate tvojih čevljev!" „Ne najdeš le čevljev, temuč v njih tudi moža, nepoškodovanega. Vzemi orožje in pojdi z menoj!" Veliki mož jo odskočil prestrašen; razpral vseli deset prstov in so branil z ategnenimi rokami. „Ilamdulila, čast Bogu, da šo živim; nikdar no bodem živenja divjim zvorom daroval !" „Se li boji Ilasan el kebir, mačko?" „Jaz sem Djecar bej, človeški dav-ljenec, no pa Hasan pantrov žerec, sidi! Tirjaj da so proti sto sovražnikom bojujem; pomorim vse, ali verniku je zanič-ljivo shajati so s ženo po noči, in ko jo šo sultana divjo zveri!" „Tedaj ostani!" Ilotel sem ga samo skušati in korakal sem proti vzhodu, pa čul sem, da nekdo za mano gre. Bil jo Stafolštajnor. „Smem z Vami, gospod?" „Zakaj ?" „Zato! Mašala, tristo medvedov, hočem li od daleč gledati, kako Aras bodo mačka trgala? Zakaj imam puško in nož? Kjer jo moj gospod, tam moram biti tudi jaz!" „Zahvaljujem so Ti, Jožo, ali rabiti To ne morem." „Zakaj ne ?„ „Ker nisi lovec. Brez potrebe bi se postavil v navarnost in v ugodnem času splasil zver." Truditi sem se moral spraviti zvestega in srčnega moža zopet v šator in stopil sem v noč proti ograji. Na omenjonoj strani in daljavi od se-raja jo ležalo polno prevržonega kamenja. Na njem je bila prislonjena ograja, koja je bila na družili treh straneh z stebri za-trjena in prepletena z močnimi, sukanimi dateljivimi vlakni. Ovco so ležale mirno v tej prostoj ograji, tudi jaz jih nisem motil. Noč jo bila jasna in lahko jo bilo pregledati opas kamenja in graje. Mej vsakim stebrom jo bila otprtija,dabi se lahko ne prav močan človek skozi splazil. Zadnja je bila najpripravnija zame, roparja pričakovati. Od treh strani sem bil dobro zavarovan, proti čotrtej strani sem pa imol prost pogled čez ograjo. Ako bi prišel panter, mogel sem mirno in brez strahu nameriti. Junaško delo seveda ni bilo, umoriti ga. Sedel sem kar mogočo pripravno v otprtijo. Z risanico v roki in repetirko na kolenih, pazeč na vsak šum tihe stepe. Polnoč je prišla; Če pride zver, mora sc kmalu prikazati. Zdajci sem zapazil, da so se jele ovco nekoliko vznemirjati; stikalo so skupaj glave in lezlo oplašene, kar mogočo blizo skalovja. Napenjal sem oči, da bi vzrok izvedel. Pa zdaj začujem prav tih pritap-ljiv šutu. Zver je bila na skali, da bi od tu skočila na svoj rop. Čul sem drsanje krempljev — skok — in temno telo blisk-nolo je med ovce, — kratek smrtni glas — in visoko jo stal na zadnjih nogah panter med čedo, pod desno taco mrtvo ovco držeč. Bil je izvenredno velik, da nisem še jaguvarja videl tolikega. Spoznal sem precej samico. Glavo vzdigajoč zarjula je zmagovalno: oni strašanski goltančno stisneni glas — — uuhh — a oorrr. Šo ni svojega^ klica končala — počila jo moja riaanica. Široko odprti, v zelenem blišču sukajoči očesi, zagotovili sto mi strel. Z strelom zadonelo je rjovenje; žival jo visoko proti odprtju skočila in so zgrudila blizo mene mrtva. Ko sem jo pozneje pregledal, videl sem, jeJ je krogla oko prodrla. Strel je imel še drug nastopek. V daljavi je zadonelo hripavo divje tuljenjo in v malo trenotkih kratko, pretrgano rjovenje v obližji. Samec se je bližal, strel ga je privabil. Zavoljo previdnosti sem vzel repetirko v roko, da bi hranil krogljo iz risanico za samca. Brzo jo nastavim. Vitko, gibčno truplo je priskakalo in se vstavilo pred grajo nasproti meno in mrtvo samice. Pri vsej negotovej zvezdnatej svitlobi me jo moral zapaziti panter, ker potulinol so jo z srditim puhanjem, pripravljal se k skoku. Šo sem videl njegovo sveteče oči, v tre-notku je moral skočiti. Sprožil sem sredi bliščečo svitlobe. Kakor Btrela jo skočila žival kvišku in padla blizu odprtja na tla. Ali uže sem zgrabil repetirko, s kojo sem lehko petindvajsetkrat ustrelil. Meril sem na glavo in enkrat, — dvakrat, — trikrat sprožil. Zadostoval je prvi strel, četudi ni bil smrten; krčevito trepetanje jo pretro-salo truplo živali, in ležala jo mrtva, pri mojih nogah. Nabil sem zopet in stopil ven. Ropni živali sti ležali druga na drugej in bili, posebno samica, toliki in tako težki, da mi niti ni bilo mogoče z vso močjo ju pre-maknoti. V daljavi je lajal šakal, vedol je, da mora biti blizu mrtva žival. On jo zvest, a boječ spremljevalec velikih roparskih žival ter zadovoljen z drobtinami, ki bogatinu od mizo padajo. Ko sem došel v seraj, bdeli so še vsi. Neverjetno se jim je zdelo, da bi mogel posamezen človek po noči prezati na pantra, ki jo skoraj strašneji od leva. Z strahom združena radovednost ni jim dala spanja, ali strele so morali čuti, da so niBom dal brez brambo od strašansko sa- da ae z agitacijo, zatrošen' mej občine po deželi v namen, da K' se ljudstvo na umeten način zavzelo z^per bolnico, škoduje interesom bolnikov in tudi dežele, ker ni nikakor dvomiti o tem, da bi imel deželni zalog veliko veče stroške, ako bi prihranjevali bolnike po drugih bolnicah. (Konec prih.) Kranjski deželni zbo^ II. seja dne HO -ovembra 1887. (Konec.) Računski zaključek nam kaže, da so imeli ustanovni zakladi koncem leta premoženja: gld. 1,394.448.14 kurzne vrednosti, za gld. 27.812 56 kr. več od lani. Poslanec Luckmann poroča potem o računskem zaključku prisilne delavnice za 1. 1886., ki so odobri brez ugovora. Yseh dohodkov z deželnimi doneski vred za nove stavbe itd. je bilo 143.904 gld. 841/2 kr., vseh stroškov, med katerimi so tudi nove stavbe in povračila deželnemu zakladu, pa 140.310 gld. 28 kr. Konečni blagajnični ostanek je toraj znašal 3594 gl. 56l/2 kr. Skupna imovina v gotovini, za-stankih, glavnicah, posestvih, inventaru itd. je znašala 114.030 gl. 77 kr,, to je za 14.490 gl. 30 kr. več, kakor koncem 1. 1885. Dolgov je 7691 gl. 4472 kr., toraj znaša čista imovina 106.339 gl. 3272 kr. Dr, Bleiweis poroča o računskem zaključku bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdenškega zaklada; bolniškemu zakladu je moral deželni zaklad dodati 52.127 gl. 87Vo kr.,blazniškemu 42.327 gl. HVa porodniškemu 3884 gl. 68 kr., najdonškemu pa 4412 gl. 87 Va kr. Vsi ti računi se odobrć brez razprave. Dalje poroča dr. Hleiweis o proračunu omenjenih zakladov za leto 1888., ki so odobre po nasvetu finančnega odseka z naslednjimi številkami: Potrebščine: Zaklade: Primanjkljaj: 1. llolniški zaklad 5S.740.37 11.798.09 40,942.28 2. Bkzniski „ 49.990.46 9.263.51 40.726 95 3. PorodniSki „ 5.790.88 895.60 4.979.28 4. Hajdon&ki „ 3.967.19 318.20 3.648.99 Ves primanjkljaj pri teh štirih zakladih toraj znaša 96.297 gold. 50 kr. in se bode moral plačati iz deželnega zaklada. Poročevalec omenja, da so stroški za zdravila in obvezila nenavadno veliki in čedalje bolj rastejo, ker nekateri zdravniki zapisujejo in rabijo predraga zdravila in obvezila, dasi jim je deželni zbor v tem oziru že prej priporočal varčnost in štedljivost. Toraj nasvetuje v imenu finančnega odseka novo resolucijo, ki se glasi: „Z ozirom na resolucijo, sprejeto v 14. seji visokega deželnega zbora dne 14. januvarija 1886., in na željo, katero je v imenu finančnega odseka poročevalec izra-ževal v 7. seji dne 30. decembra 1886., naj bi se namreč pri zdravilih in obvezi-lih kolikor mogoče štedilo, zahteva deželni zbor, da se v polnej meri spoštujejo in izpolnujejo njegovi ukrepi. Deželnemu odboru so toraj vnovič naroča, naj zdravniškemu osobju ukaže, da se pri zapisovanji zdravil in pri rabi obvezil strogo ravna po izgledu drugih, posebno Dunajskih bolnišnic, kjer se brez škode rabijo cenejša zdravila in cenejša in bolj priprosta obvezila". Tudi ta resolucija je bila brez ugovora sprejeta. Poslanec 8 u kije potem poroča o računskem zaključku normalno-šolskega zaklada ; vsega skupaj se je izplačalo za učiteljske plače 228.789 gl. 26V2 kr., t. j. 7084 gld. 58 kr. manj, kakor je bilo pro-računjeno. Pa tudi pri dohodkih se je pridobilo več, zlasti pri zapuščinah, ker so v zadnjem letu umrli nekateri zelo iiio-»iti ljudje; namesto proračunjenih 9930 gl. so te zapuščnine znašale 20.884 gl. 14 kr. Vaega skupaj se je prihranilo 19.368 gld. 23y2 kr. Tudi ta računski sklep je bil potrjen brez razprave. Za njim poroča dr. Vošnjak o podporah za šolske stavbe in predlaga, naj se v ta namen, kakor vsako leto, iz deželnega zaklada dovoli 6000 gl., in naj od tega zneska dobe: 1. Oberje 300 gl., 2. Radence 500 gl., 3. Dolenja Podgora 500 gl., 4. Češnjevec 400 gl., 5. Borovnica 100 gl., 6. Tribuče 500 gl., 7. Metlika 1000 gl., 8. Črnomelj 1000 gl., 9. Sv. Trojica 300 gl., 10. i)ob 200 gl„ 11. Radomlje 300 gl., 12. Veliki Gaber 100 gl., 13. Velika Dolina 500 gl., 14. Ribno lOOgl. 15. Cirknica 100 gl., 16. Dolenjavas pri Ribnici 100 gl. toraj skupaj 6000 gl. Tudi ta predlog je bil soglasno potrjen. Ker ae je pa iz načrtov za nove šolske stavbe sprevidelo, da v mnogih krajih zidajo predrage šole in da občine silno težko zmagujejo dotične stroške, ki niso v nobenej pravej primeri z njihovimi davki, nasvetoval je g. poročevalec v imenu finančnega odseka to le, tudi brez ugovora sprejeto resolucijo: „Slavna o. kr. deželna vlada naj blagovoli ukazati okrajnim šolskim svetom, da se pri sestavi načrtov za šolske stavbe ozirajo na zmožnost občin ter jim ne nakladajo stavbenih stroškov, ki niso v ni-kakej primeri z velikostjo šolskih občin in nj m naložene davčno svote". KoneČno dr. Poklukar poroča o nakupu vinograda za deželno vinarsko šolo na Grmu, katerej ae je bilo ponudilo 6 vinogradov; namreč: 1. Kodonov, 2. Clarici-jev, 3. pl. Langerjev, 4. Maftin-gerjev, 5. Povšetov, 6. dr. Kozine. Ker se je komisija, ki je to vinograde pregledovala, soglasno izrekla, da med ponujanimi posestvi ima dr. Rozine vinograd malone najboljšo lego in da je dobro zasajen, vrhu tega pa ne bode treba zidati novega poslopja, kar bi gotovo stalo 1200 do 1500 gld. in ker se je šolsko vodstvo izreklo, da zadostujejo trije orali vinograda, da toraj ni treba kupiti celega posestva, pogodil se je dež. odbornik kot pooblaščenec deželnega odbora dnč 12. marcija 1887. z dr. Rozino, da kupi Kranjska dežela od njega spodnji del vinograda v bližnej obsežnosti 3 »/a orala, po 750 gl. oral in hišo za 775 gl. Vsa kupna cena znaša toraj 3322 gl. 18 kr., katera svota se je, ko je pogodba mod deželnim odborom in dr. Rozino bila podpisana, izplačala dne 12. aprila 1887. iz deželnega zaklada prodajalcu v pisarni notarja dr. Poznika v Novem mestu. Zemljišče je bilo potem prepisano na Kranjsko deželo ter je pristojbina znašala 146 gl. 13 kr., ek-spensar notarja pa 16 gl. 90 kr. tako, da so znašali vsi troški za nakup vinograda 3485 gl. 21 kr. Po nasvetu finančnega odseka deželni zbor odobri to kupčijo brez ugovora. Konečno se po nasvetu dr. Šter-benca § 9 letnega poročila, ki zadeva razne ustanove, izročf finančnemu odseku v pretresanje, potem pa deželni glavar ob 1. uri popoludne sklene aejo. (III seja dne 3. decembra.) G. deželni glavar grof Thurn naznani in razdeli došle vloge. Poslanec Kersnik s tovariši izroči samostalen predlog, ki veleva, naj se v zemljiške knjigo poleg nemških imen davčnih občin vpisujejo tudi slovenska. Glasi se tako: Slavni deželni zbor naj sklene: a) Priloženi načrt zakona se potrdi. b) Deželnemu odboru se naroča, da temu zakonskemu načrtu izprosi Najvišje potrjenje. Zakon veljaven za vojvodino Kranjsko, s katerim se razveljavi tretji odstavek § 6 deželnega zakona z dnć 25. marcija 1874, štev. 12 dež. zak., ter se ustanovi nova določba v napisu zemljeknjižnega imovinskega lista. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako : Člen I. Tretji odstavek § 6 deželnega zakona z dne 25. marcija 1874. štev. 12. dež. zak., ae razveljavi, ter stopi na njegovo mesto ta le določba: V napisu imovinskega lista se ima navajati ime dotično katasterske občine v obeh deželnih jezikih, ako je tako v rabi, potem dosedanja zemljeknjižna zaznamba zemljeknjižnega tela, ako jo ima, oziroma njegovih delov, kakor tudi kateri obče znani priimek: tukaj se ima tudi razvidno storiti, ako je zemljeknjižno telo v razmeri različni od popolne lastnine. Č 1 e n II. Določbe pričujočega zakona stopijo v veljavnost z dnem razglašenja. Člen III. Zvršitev tega zakona naroča so pravosodnemu ministru, kateri ima v ta namen potrebne zvršilne naredbe izdati. Načrt ribarskega zakona se potem v pretresanje izroči upravnemu odseku, zakon gledč vredbe zdravstvene službe v občinah pa občinskemu odseku. Ker ima ta odsek pretresati dokaj jako obširnih zakonov, nasvetuje dr. Papež, naj se pomnoži za štiri ude, ki naj se koncem denasnje seje izvolijo. Ta predlog obvelja in izvoljeni so bili V ošn j a k, Šuklje Dev in Apfaltrorn. Poročilo dež. odbora gledč povračila stroškov verskemu zakladu za opravljanje duhovske službe v prisilnej delavnici se izroči finančnemu odseku, potem baron S v e g e 1 poroča o računskem zaključku glediškega zaklada za 1. 1886. ter pri tej priliki graja, da se računski zaključki de-žel.iemu zboru niso predložili v takej sestavi, kakor je priporočal že lani finančni odsek, in da se je računski urad tako malo oziral na dotični sklep deželnega zbora. Pridržuje si v tem oziru pri drugej priliki staviti primeren predlog. Računski zaključek se potem potrdi brez ugovora. Prihodkov je bilo 2803 y» kr., stroškov pa 3751 gold. 9 kr. Toda ker jo bilo v blagajnici pričetkom leta 2318 gold. gotovine, poravnal se je presežek stroškov ž njimi in je konečna blagajnična gotovina znašala 317 gold. 79. kr. Prav tako je bil brez ugovora potrjen proračun glediškega zaklada za 1. 1888. s potrebščino 1013 gl. in zaklado 2650 gl. Preostajalo bode toraj 1637 gld., ki se imajo po predlogu gosp. poročevalca tako obrnoti, kakor onih 60.000 gld., ki jih je zavarovalnica plačala za pogorelo gledišče. Baron Sve gel dalje poroča o računskem zaključku muzejskega zaklada za 1. 1886. in omenja, da ni bilo prav, mej izvenredne prihodke postavljati doneska kranjsko hranilnice v znesku 6044 gl. 21/2 kr., ker v istini ta donesek znaša le 5000 gld. Dalje omenja, da je treba v smislu nekega deželnozborovega sklepa posebe zaračunjevati Smoletovo zapuščino, katera koncem leta 1887. ni znašala 94.908 gl. 77»/a kr., ampak 97.410 gld. 53 kr. Za stavbo novega muzeja se je do konca avgusta t. 1. potrosilo 263.698 gld. 21 kr. Ker bo treba pa še uekterih reči' omisliti, znašala bo konečna svota vseh stavbenih stroškov 265.628 gl. 21 kr. Vrednost raznih zbirk znaša 58.000 gl. Konečno predlaga te-le nasvete, ki so obveljali brez ugovora: 1. Računski zaključek muzejskega zaklada glede rednih dohodkov in stroškov se odobri. 2. Sklep glede izvenrednih dohodkov in stroškov za stavbo „Rudolfinum^-a so pa dotlej odloži, da deželni odbor predloži o tej zadevi posebno, že napovedano, poročilo. Vendar so že zdaj omenja, da se ima donesek hranilnice vpisati a 5000 gld., no pa 6044 gld. 2Va kr. 3. Prav tako so ima izkaz V. Smolotove zapuščino koncem avgusta t. 1, v tem popraviti, da se izločijojreči, ki so valed pogodbe z A. Smolć ostale muzeju. 4. Deželnemu odboru ae naroča, naj računskemu uradu takoj zaukaže muzejskega zaklada račun v tem smislu že za prihodnje zasedanje sestaviti in ostro na to paziti, da bodo vsi deželni služabniki dostojno in natančno izvrševali sklepe in želje deželnega zbora in za njih izvršitev potrebno ukrepo deželnega odbora. (Konec prih.) Alkoholizem. V vinu se poznava vedenje človeka Platon. Koliko človek velja, kakeršno je vedenje, kakšne so njegove zmožnosti in pred vsem, kakšna je njegova omika, poznava se najboljši, ako se ga opazuje, jo li udan opojnim pijačam, ali so jih več kot mogoče zdržuje. V vinu se pozna člo-vokovo vedenje, ki je tudi del človekove omike. Ako opazuješ pijanega, gnjusi se ti in koj si narediš o njem sodbo, da ni kaj prida, da ni gospodar niti skrben oče, ampak zapravljivec in nemarnež. V vinu Bpoznaš k malu tudi vse njegovo duševno zmožnosti: saj ne more v pijanosti ničesa prikriti, ampak besede mu tečejo iz pijanih ust gladko in lehko kakor voda po gladkej strugi. V pijanosti ga spoznaš hudobneža ali malopridneža; v pijanosti ne more zakrivati svoje zverske nravi, ampak sili v boj in tepež. Ako je trezen gojil strašne, bojevite misli, v pijanosti se mu iste ogre-jejo in unamejo, on kar zdivja in liki divja zver ne zažene na svoj plen, nad kojim hoče izvršiti svoje maščevalne namene. Dober, blag človek jo bela vrana mej pijanci, kajti nrav njegova je protivna pobojem in tepežem; pijanega sicer tudi najdeš, ali tedaj mirno zaspi, da mu preidejo močni duhovi iz prevnete glave. Sploh v pijanosti se spozna nravnost in omika poj edinega človeka, kakor tudi vsega naroda. Človek, ki je pijači preveč udan, ni dosti prida in isto smelo trdimo lahko tudi o narodih: v narodu, katerega članom je „ vince presladko", nista tudi omika in blagostanje kaj vdomačena. Včinkov vina na človeški organizem nočemo na tem mestu razmotravati, niti nočemo povdarjati več ogromne škode in brezštevilnih hišnih polomov, kojim jedini vzrok je bilo vino. Saj jo to užo tako zastarela stvar, da jej ne bode tako hitro konec. Uzroku neštevilnim nesrečam in ubo-štvu, namreč vinu, postavila je pač jez druga pijača — alkohol. Žgane pijače dan na dan pridobivajo več poti v človeško družbo, namestujoč predrago vino. V vsakem trgu in vsakej vasi je uže jedna ali več prodajalni« žgavko, koje so navadno vse dobro obiskovane. Čim bolj se množi uboštvo in pomanjkanje, tem bolj raste število žganjarij. Velikanski davek, ki toži na proizvajanju in prodaji teh pijač, ni še zadosten, da bi odvračal ljudstvo od te strupeno pijače, ampak očitno ljubezen do nje v ljudstvu raste. Žganje bi Bkoraj primerjal Adamovemu prepovedanemu jabolku. Uprav radi tega, ker vso na žganje godrnja, ker duhovnik v cerkvi pridiguje proti žganje-pivcem, časnikar v listu mu napoveduje križarsko vojno, država zavira proizvajanje žganja, — uprav radi tega, nekako nalašč, — ljudstvo se zateka temrajše k prodajalcem žganja, od kojih dobiva za par krajcarjev kozarček te čudežno pijače, ki dela, da tako lehko pozabi vsakdanjo muke in težave. Strup, ki ai ga za par novcev vkupi in ga povžije, delujo na njegovo živce, opijani ga tako, da no vč, kar se okolo nJet?a ter n»u za nekoliko časa iz glave izginejo one misli, ki ga mučijo in mu provzročajo obilili težav. Čeprav teži nad žganjem ogromen davek, vendar ni zadnjo šo zadosti drago, da bi ga ljudstvo samo radi draginjo no moglo povživati, ker pomisliti treba, da več vzmore na človeške živce jedon četrt žgano pijače, nego štiri ali pet litrov vina. S tem sistemom, namreč: z obklada-njem žganja z velicimi davki ni možno tedaj priti do živega tej pogubonosnej navadi, kajti pri vsej previdnosti, kojo država uvaja, da se tudi njeno davčno postavo in naredbe glede žganja, proizvajanja in prodajanja natančno in točno spolnujejo in pri vaeh velikanskih globah in kaznih, ki se dajo radi pregreška proti tem naredba« — vendar se gode zlorabe. Ni možno tedaj, da bi se ta grda navada iz ljudstva odpravila, ako so tem mico požreti. Vrnovšega so me gledali kakor bi bil prišel samo moj duh. „Mašala, tri ato medvedov, to je on, kakor živi!" vpil je Korndorfer in skočil k meni. „Marhaba, sidi, dobrodošli, gospod!" menil jo veliki Ilasan. „Ti si zvito ravnal, čuli smo strele in žena se ne bodo upala nocoj pred grajo." „Hvala Ti, sidi," prigovarjal je eeraj-dži, „da si mi čedo varoval, roparjev ne bodo nocoj, ker si jih z glasom svoje puške prestrašil." Menili so resnično, da sem streljal le, da bi roparje ustrašil. „Žena pantrova je prišla z svojim možem, kovedži," odgovoril sem, „in umorila ti ovco. Pojdi po njo, ker šakal je blizu in jo požre." „Naj jo požre, pa Allali me varuj, da bi si upal v deželo smrti, kjer bi bil raztrgan." „Ne bodeš raztrgan, ker sultana črnega pantra je mrtva in njo gospod leži z raz-treščenim Čelom poleg nje." „Allah kerim, Bog jo milostljiv! Govoriš resnico, sidi P" „Moja beseda jo resnična! Poglej čevlje, Ilasan, nepoškodovani bo in ni las mi ni skrčen, ali moj surat jo zazvenel in pantra ležita, od pesti smrti umorjena. Pojdite možje, prinesite ju sem!" Moje besede so te dobre ljudi izven-rodno razburilo. Niao mi hoteli verjeti, in truditi aem so moral je pregovoriti, da bi šli z menoj. Užgali so plamenice in šli z menoj. Ko smo dospeli do ograje, stiskalo so se ovce prestrašene od ognja. Ali nastopka mi ni mogoče popisati. Komaj so ugledali Arabci mrtvi živali, užo so bili na njih, s pestmi jih bili in s podpetniki teptali in grdili z vsemi mogočimi besedami, kojih je arabski jezik tako bogat. Hasan el ke-bir je bil najglaaneji. Slednjič se jo obr-nol proti meni z besedami: „Siai, Ti si največji lovec, ki so ga moje oči videle; šo večji nego emir el Arat (Gerard), ki je bil gospod levu. Kadar bodeni pel o siretu el modžahodina (delih borilcev) in govoril o siretu belu-vanu (delih junakov), tedaj no bodem zabil tvojega imena, ampak slavil ga uhom vernikov!" Arabec govori rad gromovito in izraža svoja čutja v najvišje! meri. Tudi Stafelštajner ni mogel prikriti svojega strmenja. „Mašala, tri sto medvedov, to jo bil strel! Mačka jo prav v oko zadeta, pa tudi druga nič dalje. So nikdar nisem take stvari videl, pa tudi ne misli, da je panter taka spaka. Gotovo bi so moja puška tresla, ako bi jaz bil pričujoč!" Vlekli so živali s slovesnostjo proti seraji, kjer som ju odri; potem smo Šli k počitku. (Daljo prih.) potem postopa. Vladi je skrbeti, da žga-njepivcem in prodajalcem trše na prste stopi ter jih s kaznijo in zaporom šiloma odradi prevelicega popivanja. V raznih evropskih državah je bila uže r.a dnevnem redu zadeva, da bi se alkohol vzel v državni monopol, od česar bi država sama pridobivala večjih koristi ter bi mnogo izdatnejše prišla žganjepitju T okom. To idejo so na Švicarskem uže oži-1 ▼otvorili; minolo leto je isto hotel uvesti železni Bismark tudi na Nemškem; v Belgiji so minolo leto tudi postavno vredili prodajo žganja ter zapretili žganje pro-izvoditeljem in prodajalcem b znatnimi kaznimi ter s tem postavili jez prevelikemu razpečavanju žganih pijač. Tudi v Italiji je zadnji čas enaka ideja prišla na površje čeprav ni v zadnjej deželi žganjepitje še tako razširjeno, kakor v ostalih evropskih deželah, čemur pa nismo iskali povoda v nravnosti italijanskega naroda niti blagostanju dežele, kajti niti jednega niti druzega v Italiji ni, ampak v podnebju. Čim bolj se pomikaš proti severju, tem bolj nahajaš žganjepitje razširjeno. In ruski „mužiktt gotovo popije več litrov „vodke" na leto nego bosonogi Kalabrež svojega vina. — Prebivalec v mrzlem podnebju je k žganim pijačam bolj nagnen, nego prebivalec gorke dežele. (Dalje prih.) Politični pregled.. Notranje dežele. Naš cesar bode obhajal prihodnje leto 401etnico svojega vladanja, Vai narodi se veselo temu zgodovinskemu dogodku ter se pripravljajo za slovesno praznovanje. Cesar sam je izrekel željo, naj se troški, kateri bi se izdali za slovesnosti, obrno za uboge, za povzdigo omike in obrtnije. Vsi listi pozdravljajo to cesarjevo željo s posebnim veseljem ter izrekajo neomahljivo patriotično udanost prebivalcev do presvetlega vladarja, katerega očetovska skrb ne sega le v sedanjost, temuč tudi v bodočnost. Avstrijski narodi bodo tedaj praznovali to svečanost na tihem z ljudoljubnimi deli in spominali bo z največjo hvaležnostjo 401otnico cesarjevega vladanja. V štajerskem deželnem zboru je predlagal dr. Pscheiden, da bi se zabranile ženitvo nemaničev. Njegov predlog se je izročil odseku za občinske zadeve v pretres. V klubovej seji hrvatske narodne stranke je odgovoril ban na interpelacijo Amruševo, da je bil zagrebški župan Badovinac odstavljen iz službe za to, ker ni spolnoval zakonov. Upravni odsek bode to stvar preiskavah Hrvatski sabor je bil 5. t. m. na nedoločen čas zatvorjen. Ogerski državni zbor sprejel je brez debate in soglasno podaljšanje finančno pogodbe s Hrvatsko in predlog, da so odpošlje rognikolarna deputacija. Ogarskej vladi delajo preglavico hudi napadi rumunskih časnikov zoper Madjare. Vlada je večino tem Čaysnikom prepovedala vhod v dežele sv. Štefana. Erdeljski izseljenci izdajejo v Bukureštu časnik „Unirea" (zjedinjonje). V njem na-glašajo dan za dnevom, da bodo delali za vsacega, kdor jim pomore ukrotiti madjar-sko ošabnost. Vnanje dežele. Srbski kralj je skupščino 4. t. m. odprl. Prestolni govor naglasa najboljšo razmere do vseh vlad. Dobro postopanjo nove vlado so priznava od vseh strani. Gledć predrugačbe ustavo je kralj zauka-zal pričetna dela. V finančnem prašanji naglasa prestolni govor štedljivost brez kračenja vojne moči, prodrugačbo davkov na pravičnej podlogi. Glede železnic so se aklenolo pogodbe, sklenoti se imajo tudi trgovinsko pogodbe a Turčijo, Eumunijo in Bolgarijo. Bolgarsko sobranje je v načelu sprejelo proračun, kakor ga je predložila vlada, priraankljaj neki znaša 9 milijonov. Italijanski ministerski načelnik Crispi se je neki pritožil pri avatrijakem ministru grofu Kalnokyju, da odpira uradna „Politische Correspondenz" svoja predala vatikanskim izjavam, ki so naperjene zoper Italijo. To vost pa „Pol. Corrosp." sama preklicuje. Papež je v konzistoriji dno 25. nov. nagovoril kardinale. Naglasilje svoj bližnji jubilej tor izrazil svoje vesolje, da »iu kažejo verni vladarji svojo udanost z darili, česti-tanjom in romarskimi vlaki. Rekel je tudi, da ga jako žalosti, ker Italija ne izpolnuje pre- j merno svoje dolžnosti proti njemu kakor! vrhovnemu cerkvenemu poglavarju; da Ita-1 lija žali celo v enomer cerkev z novimi i zakoni, ki nasprotujejo duhovniškej orga-' nizaciji ter hoče razdvojiti vernike od duhovščine 8 tem, da izroča upravo cerkvene imovine posvetnikom in ai prilastuje zadnji ostanek cerkvene vlastnine v Italiji. Mej papežem in angleško kraljico bode razgovor o irskem prašanji. Papežev poslanec za Irsko Persico zdaj sestavlja poročilo o tamošnih razmerah, to' poročilo bode vatikanu podloga za dotične' razgovore. Poročilo pravi, da je irska stvar \ načelno popolnoma pravična, krivično je' le to, da Irci rabijo silo ter se bližajo pre- j kucijskim strankam. Gotovo pa je, da so tožbe Ircev zoper angleško upravo opravičene i na td bi se morala angleška vlada ozirati. V vatikanu je živa želja, da ae sprava doseže mej zemljiškimi vlastniki in zakupniki in sicer a tem, da ae apolnijo opravičene tirjatve poslednjih, kolikor je to mogoče brez žalitve pridobljenih pravic posestnikov. Nemškemu šulvereinu ni so dosti, da otrokom jemlje materin jezik in vzgoja renegate, zdaj se je zagnol tudi v krščansko vero ter hvali poganstvo. V letošnjem „Kalender des deutschen Schulvereins" čitamo mej drugim to le: Nemško ljudstvo je najprej s krščanstvom zgubilo dušno zvezo z svojimi pradedi. — Tedaj le nazaj v malikovalstvo in barbarstvo ! Francozi imajo novega načelnika republike. Zadnjo soboto je bil izvoljen. Po večkrat ponovljenoj volitvi ni dobil nobeden dovoljnega števila glasov. Valed tega sta Ferry in Freycinet odstopila od kandidature. Pa tudi zdaj še se je morala volitev ponoviti. In še le pri drugej volitvi, katere so jo udeležilo 833 kongresov-cev, dobil jo Sadi Carnot 616 glasov ter bil izvoljen. Sausier jo dobil 188, Ferry 10, Freycinet 6, Apert 5, Floquet in Pijat vsak en glas. Dvajset glasovnic je bilo belih. Sadi Carnot je zmeren republikanec in upati je, da bode na to deloval, da se francoska republika utrdi. Francosko ministorstvo jo vsled izvolitve novega državnega načelnika odstopilo, načelnik je ministrom naročil, naj začasno dalje poslujejo. Časniki so z ua-čelnikovo volitvijo večinoma zadovoljni, tudi zunanjim vladam je volitev po volji, nemška in ruska vlada ste načelniku uže čestitali. DOPISI. Iz Tolmina 2. decembra 1887, [Izv. dop.] Vsakovrstnih društev jo tukaj, ali žalibože o njih napredku no morem se veliko hvaliti, pač pa edino le o veteranskem društvu. To društvo šteje danes užo nad 230 udov in njih število množi se dan za dnevom, kajti vsakemu gre k srcu, ko vidi patrijotično ljubezen društvenikov do svojih bivših sorojakov, toraj ko vidi, kaka zadnja čast se je tu in tam skazala ubozemu veteranu, ko so ga k večnemu počitku spremenili. V 14 dneh so pokopali 2 veterana ubozoga stanu, v Tolminu 46 letnega, društvu jako zvestega Antona Policon-a in na Grahovem pa o kolu 42 letnega Petra Lesjaka. Pri pogrebu obeli je bilo pričujočih okolu 70 veteranov in tolminska godba je svirala pogrebnico. Jz Tolmina na Grahovo, če prav je bilo slabo vreme, odpotovali so veterani na čelu predstojnika s tominsko godbo, kder je bil pogreb goriimenovanega veterana. Ga-nolo je v srca vsakega, ki je bil priča, kajti na deželi se le malo kedaj prigodi, da bi bil kdo k pogrebu z godbo spremljan. Zadnjo nedeljo je imelo veteransko društvo kakor vsako leto sv. mašo za umrlo veterane. Zbralo so jo okolu 80 veteranov, katere je domača godba ob 0. uri zjutraj spremljala v tukajšno farno cerkev. Po končanoj službi božjej korakajo zopet na trg tolminski in vršilo se je dofeliranje pred županovim stanovanjem. Popoludne ob 3 uri jo svirala godba na trgu v znamenje praznovanja godu Nje Veličanstva cesarice Elizabete, ob 6 uri zvečer pa je društvo priredilo tombolo v prostorih „Podšolarju". Tombole se je udeležilo veliko ljudstva, bilo jo veliko vsakovrstnih dobitkov, mod temi tudi krasne podobe Nj. Veličanstev cesarja in cesarice. Čisti dobiček je namenjen v podporo ubogim veteranom. Vsako društvo razvija so le tedaj, ako imu pravega načelnika, sicer res je pa tudi, da načelnik sam, ako nema v odboru mož, kateri se prizadevajo z združenimi močmi za napredek društva, more lo malo storiti, a vendar se pa pri vsakem društvu gleda najbolj na pred- stojnika in ako je ta mož, tudi društvo možato in dobro napreduje. Vojaki tolminske podružnice, pristopite toraj k veteranskemu patrijotičnemu društvu, katerega pokrovitelj je prisvitli cesar sam, v kate-rem društvu skažete čast sebi in vs(jj Avstriji. ^ ^ Iz Brd 2. decembra 1887. [Izv. dop.] Nase razmere se sicer obračajo na bolje, ker se narodna zavednost slovenskih Bri-cev vedno bolj širi po narodnih društvih, toda mogočniki, ki se sučejo in klanjajo okoli zlatega teleta, nam trdosrčno zakrivajo solncc pravičnosti, da bi se ne ogreli na njegovih blaživnih žarkih. Zato se gibljemo počasi — „ma e pur si muove" naprej. Naše politično društvo „Slovenski jez" darovalo je za „vahte" nekaj molitvenih knjižic mej šolsko mladino, v Merniku pa nekaj druzih knjig mej odrasle Slovence ob meji, in glej ! giblje se žo tok narodne zavednosti, razumniši govorč, da pristopijo k našim društvom. Kdor more, naj to gibanje podpira! Da bi se narodna zavednost šo bolj na zahod širila, sprejemlje tajnik „Slovenskega jeza" g. A. Bele v kolo svojih pevcev tudi mladeniče od bližnjo mejo beneške, kjer rijejo irredentarski krti. Ako so posreči g. S-ču zasaditi kole „Slovenskega jeza'' tudi ob mejnej reki Idriji, zapoje pevsko kolo tudi tam: „Slavjani — ne udajte so! No udajmo se!" Isto politično društvo „Slovenski jez", odposlalo je na slavni deželni zbor v Gorici tri peticije (prošnje): 1. govori 0 javnih plesih; 2 o ženitvah nemaničev; 3. o bolnišnici v Gorici. Nadejamo se, da jih deželni zbor povoljno reši. To društvo je namenjeno izdati svojo peticije in adreso v majhnih knjižicah pod naslovom: Glasi „Slovenskega jeza", 1. knjižica se že tiska. Iz takih knjižic se napravi primerin spomenik vladnim odlokom, pa ae tudi uči spoznavati in braniti svoje pravice. Zato obračam pozornost na te „Glase". Se druge glase priporočam, ki jih je te dni objavil naš odbornik, vrli skladatelj in nabiratelj narodnih pesni g. Hrabroalav Volarič, učitelj v Kozani. Pevci, hitite po njo! Za 60 kr. dobite cel zvezek pesni 1 e p o g 1 a s n i h! A. 2. Domače vesti. Predsedništvo polit, društva Edinost vabi steni vse odbornike in namestnike v nedeljo 11. t. m. o b 9. uri zjutraj v prostorih del. podp. društva Via Molin piccolo št. 1, I. nadstropje. V tej seji bode poseben odbor kateri je v zadevi urednika in blagajnika za društven list „Edinost" bil izvoljen, podnesel svoje izveŠče. Umrl je v Zagrebu 1.1, m. bivši predsednik hrvatskemu saboru, Nikola Krestič. Rodil sejo leta 1823. študiral jo v Zagrebu in Pesti, leta 1847. bil imenovan advokatom, od leta 1873. do 1882. je bil predsednik saboru. V svojej mladosti je bil mej onimi navdušenimi Ilirci, ki so so odločno potezali za narodni in politični obstoj Hrvatske. Vsled afero zaradi arhivov jo leta 1884. odložil mandat. Umrla je po kratkej bolezni goapa Lucija Herrmanstorfer, soproga posestnika tiskarno gospoda Ljudevita Herr-manstorferja. Pogreb bode v četrtek 8. t. m. ob 9. uri zjutraj. Lahka jej zemljica. Naš poslanec g. Nabergoj dal si je to dni prepisati neko posestvo na svoje ime. Dotične ulogo napravil je g. Nabergoj v slovenskem jeziku in v našem jeziku morali so je rešiti ter upisati v zemljišno knjigo. Kakor gladni pes kost, pograbil jo „L'Indipendente" to priliko ter zasmehljivo trobil v svet, da pri do-tičnem uradu razven jednega nadničarja ali diurnista živ krst ne razume „tega jezika", da je moral zato diurnist dotično ulogo rešiti, prepisati in odpraviti; vodja pa da je podpisal, ne vedi kaj! „Komentara temu ni treba", pripomnil jo omenjeni list. Mi pa pravimo, da ga je treba, zol6 treba. Sramota je, da v tako važnih uradih, kakor je zemljišno-knjižni urad ne zna nikdo našega jezika. Ta malo mar-nost je vse graje vredna, ker bode imela še hude posledice za naše posestnike. Slovenski posestniki imajo pravico svoja po-seetva slovenski uknjiževati. Da se to izvrši, treba da dotični uradnik zna jezik, v katerem mora uradovati, ker drugače nastati mora silen nered in zmešnjava v zemljišnoj knjigi na veliko Škodo dotičnih posestnikov. Da so pa to zapreči, skrbi naj vlada, za uradnike, ki bodo znali tudi slovenski, ker še le potem jim bode mogoče izvrševati svoje dolžnosti. Možje, ki sedaj sede v onih pisarnah, ne moreje tega, torej niso na svojem mestu zato proč z njimi. Na njih mesto pa pe-sadite ljudi, ki bodo znali jezike prebivalcev. To je naš komentar. Profesorji-državni poslanci. Po zau-kazu naučnega ministra so profesorji-državni poslanci oproščeni vsacega podu-čovanja in druzega delovanja v šolah za vso poslanstveno dobo. Tedaj dobivajo tudi moj to dobo neprikrajšano plačo ter se jim všteva službeni čas. Opravičena je bila tedaj naša v zadnjem listu izrečena dvomba, da bo odstavljeni od službe, dokler ae ne odrečejo poslanstvu; še na boljšem so od drugih vradnikov ki imajo le ex officio odpust mej zasedanjem državnega zbora. 0 Dolenčevem spomeniku. Uredništvo je doznalo, da je dotični odbor sklenol v svojej poslednjej seji, da se javno no bodo nabirali doneski za spomenik in za D. obitelj, kakor se tudi do zdaj niso; vender naše uredništvo hvaležno sprejema radovoljne darove v to svrho. Natančni izkaz o vseh darovih in imena vseh daro-vateljcv so objave o svojem času. Čujemo tudi, da g. Rendič izdeluje načrt nagrobnemu spomeniku in da ao jo užo naročil na Hrvatskem mramor, iz katerega se ima izklesati. Mestni zbor imel bode danes 7. decembra ob 6 uri zvečer svojo XXV. javno sejo. Na dnevnem redu bode tudi predlog o razsvetljavi obrtne šole. Ta predlog, o katerem se je razpravljalo že v zadnej seji in katerega so pa predali delegaciji da ga razsodi in zopet predloži. Deželni odbor goriški razpisuje službo ravnatelja slovenskega oddelka dež. kmetijske šole. Plača 1200 gld,, pravica do 4 petnic, 200 gold. opravilne doklade in prosto stanovanje. Prošnje se vsprejemajo do konca decembra t. 1. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v veseli družbi pri g. S. 3 f. Lepo hvalo za dar! Priporočamo vsern rodoljubom, naj se ob vsakej priliki, bodi si vesela ali žalostna, spominajo te pre-koristne družbe ako ae tudi ne darujejo veliko svote dajejo naj se male a po-gostoma! S svetim navdušenjem dolaj-mo za Bvcto našo stvar in dober izid nam je zagotovljen. Na c. kr. državnih železnicah in na privatnih železnicah v državnoj porabi izpraznjenih bode začetkom 1888. leta 50 brezplačnih meat dobrovoljcev ali volonterjev. Pogoji za sprejem objavljeni so v dotičnih službenih listih. Pravda proti morilcema Maffei in Ribos začela se bodo 23. prih. meseca. Preiskave so že doveršene in hudodelca prideta pred porotnike. Porotne obravnavo bode vodil predsednik g. Mozetič, prideljona sta mu gospoda sovetnika Sciolia in Colcuc, Papežev jubilej. Kakor javljajo iz Rima, je izvostno, da bode sv. oče Leo XIII. čital slavnostno sv. mašo v baziliki svetega Petra. Ceremonije pri tej izrednej slavnosti vršilo se bodo, kakor o veliki noči. Vabil razposlalo so jo 60.000. Uhod bodo skozi postranska vrata, glavne dvori ostanejo zaprte. Maša bode tiha, po masi podelil bode papež iz posebne ložo vseobči blagoslov. Josipa Stritarja zbrani spisi. Ljubljanu, Ig. pl. Kleinmayr ded. Bamberg; 23 snopič; cena vsakemu snopiču 25 kr. S Bratje Sokoli! V soboto dne 10. decembra ob 8V2 uri zvečer bode Sokolov „jour-fix" v redutni dvorani gledišča „Politiama RoNsetti" vhod iz ulice Chiozza v II. nad- Ob enem se naznanja udom Tržaškega Sokola, kakor tudi al. občinstvu, da bodo vtej dvoraniod nedelje 11.t. m. naprej svako nedeljo sokolske plesne vaje, katere začnejo točno ob 7. uri z večer. Ustopnina stane za člane 40 novč. za nečlano pa 50 novč. Gospe iu gospico, katere niso v sorodstvu z katerim članom Sokola imajo pristop samo takrat, ko »i ga priskrbe od odbora Tržaškega Sokola. Na zdravjo ______ODBOR, POZOR! Išče se služabnica sposobna za kuhinjska in hišna opravila z pogoji ugodnimi. Več izve so pri opravništvu „Edinosti". Perje za postelj ii mlado tičje perje (Flaumen), lepo in po ceni dobi so pri L,. Moro v Ljubljani, stolni trg. PoSilja we kolikor komu drago po poitnem povzetju. 3-2 Neutešljivi soprog LJUDEVIT javlja v svojem in v imenu svojih sinov in hčer MARIJE, ANTONA, FRANCA, ANE, KATARINE, IVANA in TEODORA svim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je njega soproga, odnosno mati, gospa Lucija Herrmanstorfer roj. Colognati danes ob 7. uri zjutraj po krat-kej in težke j bolezni, obskrbl jena z sv. zakramenti za umirajoče v večnost preselila. Pogreb bode v četrtek 8. t. m. ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti v Via Stadion 6. Trst, 6. decembra 1887. Namesto vsake posebne objave. Prosi so, tla se opusti sožnlovanja obiski. Št. 517/o. s. s. Razpis 32 službe učitelja voditelja na enorazrednici v Kobilaglavi s postavnimi dohodki III. plačilne vrste. Za definitivno nameščenje zahteva se sposobnost katoliško verstvo podučevati. Prošnje naj so vložijo pri podpisanem v dobi 6 tednov po razglašenju tega razpisa v časniku „Osservatoro Triestino". C. k. okrajni šolski avet. Sežana, 1. decembra 1887. Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-89 „ŠALJIVI KOLEDAR" za leto 1888 se prodaja v tiskarni Dolenčevi po 40 kr. SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol Kreikenbaum 20 Braunschweig. 42—52 ' " T T 11VT1 T T \ za spolne in želod- / I JI \ I l\ r\ bolesti, nastope / J-J J -L 'Uli A-okuženja i oalabenja / možke slabosti, poluclje, žgefio vodo, 1 močenje postelje, puščanje krvi, zabilje m vode, in 7.h vse bolezni mehurja, droba ■ in Živcev. Tudi pismeno po najnovejšem \ znanstvenem postopanju z neškodljivimi 1 sredstvi. 39-79-104 Jft C. Stroetzel, . specijalni zdravnik Llndan am Bodenaee Zdravilni plašter (CEROT). Ozdravi temeljito vsako rano. bodisi še tako zastarana in tudi take, ki so se u/o spremenije v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatizma v zglobah, čudelno pomaga v bolečinah materinskih itd. 501etna skušnja z izvrstnim vspehom, kakor razvidno po neštovilnih spričalih, kateri so morejo pokazati vsakemu — dobiva se v lekarni ROVJS, Corso št. 47. 8—10 FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. nvstr. KREDITNEG ZAVODA za trgovino in obrt. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkuz 2'/4% 30-dnevni odkaz 2»/,% 8* i 3 v 3-meseeni _ 2*,L . . »•/•. c- „ ; 3/4;, Vrednostnim papirjem, kateri so nahajajo v okrogu,1 pripozna se nova obrestna tarifa na temelja objave od 17. in 21. oktobra in 12. novembra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonih brez obrestih Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Urno, Lvov, Reko, Zagreb, A rad, firac, lIormanHtadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Salcburg — brez troskov. Kupnja in prodaja vrednoatij, diviz, kakor tudi vnovfienjo koponov pri odbitku 1% provizijo. P r e d u j m i. Na jamčevne listine v gotovom, obresti po pogodbi. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5'/a°/0 letnih obrestih do 1000 gld. za vekfio svote po pogodbi. llložki v polirano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ! ali »rebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 18. oktobra 1887. 39-J8-17 ' PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za prospe in gospode za jako nizke cene. — Denžiki iz bonbaža od 90 novč. nn-| prej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej. Mali dežniki za otroke od 25 iiovf. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za 'ako nizke cene. 25—104 Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17. se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč: —12—4 Monširanc, keliliov, ciborijev, svctilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognju pozlati, posre-bri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. c=> o O.2. fe j S ž i .gi S^gSJo 2 no. tts^Sa ■ s - . 2 i sjTr-v„, >s „s « - g-s o 5 ^^ „ e= « M S * V'P N -s « o s o« -S| g « » ^g ž . JS oBo-agia 1 B| stsag-ss aSTiSf M gl Pnfca-sl j3 CO-3-.S Jo 3 - - .a 5 »o o 2 jf« 3 J- J r—> rti j; pj e <"> g JŽ « 66 .2 „ n n «« sS £ go o o o « S-frlJ* — 3 « © o £ gg -i, -ScŠ^.® W ^ ^ c_- f ^^Sg | 2 " Siigpnlraue Nr. 15, * nilflTl rf HT^H^ 1 k nn+U «un, Roldenou I U V L' U U II U L1 U IAII* A 0011161(8 Reihsapfel. U. f Jjll JBV& rw^„ KriČisitilne"f'4''*! «n,1v,,r-«.,n" ^ro^ljioo /.v.,ne, *a4inžUo r«» zirtnje ima, kajti nf skoraj bolezni, ltnin s nO, „ l I » v,kai"' kr'Klllce tliofinrut n« |» knziilđ avoiejf.i ffiulo tvornega uspoha. V n»jhujBlh oojo/.nln v koj!h M .j« iMTin«) ilnuih ziriivil r.iliil >. 10 )•. pi uh kroff jlaali naStevllokrat in v zelfi k.ntkem cami ^. Vi ' ltl°W° "^'J'«1« lir .gljicamlVtane 21 kr jeden zauitek z fl flk, tlj- v.tn ii.l'rr', !;-' !!"fr'U1.VrH,n" !,oS"jatvi po ,,ovM|JI i for 10 kr. proti gotovini «tano poBlljatav; 1 "a- n onk/w! f" / f' - Z:l,Vltka f' Si-3,)- 3 mvitki f" 3 10' 1 1 » 'O. 0 zavitkov f. 5.20.; 10 zavitkov f. 0.20. (Manj kol Jeden z.ivit,k »<-. ne pnfllljii). 1 '»vjikuv i. 1» v. u tt,n """t.^vllo ptaem v Mih se ktipBev.lcl in rabllci toh liro lic zahvaljuj njo za. ozdruvljenfi roBa i arugl'n '' VsUkJ"' ki le enk Ht »,osk,lfi"1 i0 8 ,ofni krogljicami zUravitl Jih pripo- »lotWs t« nekatera t<*>!» zahvalnih pisem s _ . 1.6'ini-anK, 15 inaja 1HS3. Blagorodni gospod * VaSe krojrUice delajo kar »uda. one neso miake d-iiffitn bvališunim poiuoBkom, tem-veft v re.snl- i pridobć zdravje v-eui, ki jih rabijo. One krouliiea ki s -m jih o vellkonoBi naroBil, sem skor.ij v-o raid 1 mojim v.nanoem in prijateljem in vsem ao piunagib, ct-lft »tare, b.>lan-> in hlraJoB« oseDB so po njih na/a| zdravje zadobile, ali vsaj so je njih b leh.iDdt na holJSi obrn In. Jaz Vas prosim žuto, d l rnl Jih Po pot zavitkov poSljete. Zahvaljujem se Vam iirBno jaz in E menoj vsi drugI, i ki so rabivHi Vu8) krosljioe omdruvali. Martin Deutinger. Bega Szt. Gy«.ruy 10 febr 1SS2. veleoenjeni gospod ! N« morom se Vam zado tnn zahvaliti za Vnfle krudljicp ker uJO mn^go lot ja moja soproga bolehala na zaprtju Bov ter le Vailm krl8 stilnim krogljieum ho ima lahvalltl, da Bo t.idi ul »■ popolnoma ozd'iivela ter mora «.1 k.laj pa zdaj kako vžitl, vender so jej Jo ona mladonifika svojfost povrnila, da more sedaj pri svo|ih opravkih biti. HroMin h to mojo zahvalo raigliisho, da io spoznajo vsi hol ni ter 'i!a mila. Z odličnim »poštovanjem Alojz Novak, cvetličar. Vatfe bliffo odjj! Gotov, da morajo vsa Vala le-ttila biti Štiri dnevnem u«i-vanju moj« g/aro bolezen ojvmlo ter da ga sedaj mojim znancem gorko priporoBam. DopuSBam Vam, da te mojo vr0.'/a steklenice f. 140. Esenca za oči Romerhnusfn-n, 1 skitnica f 2.50'/' steklenice f. I,rj0. Prah za znoj na nogah 1 škutljioa 50 kr. 7. poštnino 75 Itr. Pserhoferjeva tannokininska pomada užo mnog ■ let od zdravnikov prlpoznuna kot naj bolJSn srodstvo za rastje las. Lo|>o opravljena Bkat-ljica 2 gold. Universalni plašter profea. Steudela proti vsakovrstnim ranam, tcnjus.iltn »lesom, ueln proti starim ulosotu na nogah. ki se zdaj ]>a zd«j zn iviil odpirajo, proti Brvu na prstu (Kiugrerwur.nj Itd. I pas. 50 kr. z pust- nimi 75 nB. A- W Bulrichova unlversalna Bistllna sol. ^^ IzvTSinl pnmi>Buk proti i vsom nasiopk nn slah.^ pribave kakor : glavobolu, trganju v k'lavi, CelodoBnl in krBu, hemorojdalnlm bolestim, zapeki itd. 1 zavitek 1 fflil. Francovo žganje 1 skelnlca (SO Ur. J. Psorhofer-jBV Ledeni balzam "te **wmumr ' ..»m.-nMMv)»rv — im i'v mno- go let >s najlioljfii |iomoB k spo/nan proti oiehl.-naui vsake vrsto kakor tudi proti star iu ranam Ud, 1 posodica 40 kr. po poftl 65 ki. Balzam ooltannc *«"'«8ijivpomoBei( proti ^^^^^■BMMaBBM^ debelemu vratu, 1 pes. •10 kr. po pi.'Pti D5 kr. Živnnska flsenca (pr«Bke kttrUi«) pr ott po ^■■HBaHBaaHhiiblii'iii'imi telodcu. slabi prebavi," vsakovrstnem trčenju v dolenjem telesu, iiboruo (lomaBe vraBilo 1 tlač ni 20 kr. Trootčav 80k °*,0ni> znano izvrstno zdravilo ^J^p^g^aailir'ili kat » a Ntl' niesi tisso per Napoleoni 2*|# °/o cor' (»reavviuo di 90 giornl 3 „ „ ,40 » 3 V ,, , „ ,3 meni 3'lt......6 ' Per la lettore di Versamento in circola/ion« 11 nuovo tasso d' interosse andrh, ln vihore a partlre dal giorno 18. 2h. aprile, 3. 28. tnagglo, 1U. iuglio e 19. ottobre u ie