FPBLlgmi AHD DISTRIBUTED UNDER PERMIT (No. 556) AUTHORIZED BY THE ACT Of OCTOBER 6 19X7, ON FILE AT THE POST OFFICE OF NEW YOBS. N. Y. By Order of th« Pres't, A. B. Burleson. P. M. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75.00C Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 196. -- ŠTEV. 196. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 22, 1921. — PONDELJEK. 22. A.VGUSTA, 1921. 4 1 VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. RAZOROŽITE SE, ALI PA POGINITE PRAVI B3YCE STARI DRŽAVNIK VIDI NEPOSREDNO NEVARNOST VOJNE LE MED MALIMI NARODI. — ZAVZEMA SE ODLOČNO ZA NEPRISTRANSKO PCSVE TOVANJE O RAZOROŽENJU. Williamstown, Mass. 21. «vcu-Ide armade, mornarice, leta!, voj-Ma. — Viskont BrvcV j«* v slojem ne munieije itd. pre z ozirom na armado kol v kratkem popolnoma uničer.e ali z ozirom na mornarico in nedalj-minirane, če bodo nadaljevale y no vprašanje jf. kako smatrati t izdatki v sedaujeiu velikem obse- «lve bojni str«.ki kof del ene ob-pu.— Irjiiubne sile in kako daleč Iv*»t 1 <»- — Čns je primeren za slcr« en je čeni sili. oboroževanja ne I,' ra»J zgoraj j — daj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj vise županstvu ene ob čine, v katero je pristojen, po do movnieo, potem bo šele mogel de biti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v Ne^ York v namenu, da bi potoval i stari kr*»j, ako nima kake gori "X>nje^e listine. <4 Oertlaadl 8L. New York, N. Y, PANARETOV OBSODIL EVROPSKO DRŽAVNlSTVO. EOLGARSKI DRŽAVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH JE REKEL, DA SO EVROPSKI DRŽAVNIKI KRIVI VSEGA PRELIVANJA KRVI. mmmmmemmmrmmr^rnsi NAPETOST MED ŠPANSKO IN MAROKOM. Španske čete v Maroku so začele z ofenzivo proti Mavrom, ki so bili v zadnjem času Špance večkrat porazili ter jih potisnili prav do Mellile. Mavri imajo v službi več avropskih izvežbanih aviatikov. katerim plačujejo po 45,000 frankov na mesec. Zsjornja slika nam kaže MarokJfnce, ki streljajo na ustaše, spodnja pa špansko artilerijo. PIVSK4 PREDLOGA: varanta. Rekel je. da bodi [podpirali številni druiri senatorji lin da se bo im potom zavleklo Konferenčno poročilo, ki bo pred- sprejem tako/vane "pirovsk^ preloženo senatu, bo zahtevalo še pred za= isnim odgodv- rante za preiskan je doma. njem kongresa. Senator Sterling, predsednik Washington, 1). C., -0. avgusta.'skuPne konerence poslanske zbor-Zastopniki senata in p#felanske nice in s*-'"«^'«- J«' predložil kot.f«-zbornice, ki ko se pogajali več dni ,r< p"ro«"-ilo. K mp-resi/ik V«.l- led takozvane 'pirovske i>re(llo-!stead j«' preiUožil poslanski zboi .. . . m M. _ _ *ie *, so sklenili <1jiii»'s popoldne «io«rovor. Dogovor je l>il konpr«j-mis meti fnkozvanim 'Home i»re\vJ amendmentom, katerega je s]»reje-l?* poslanska zbornica ter Stan-lev-eviin amendmentom, katerega je bil sprejel senat. Novi dogovor iloloea. da je postavno prepovedano jjreiskovati privatna stanovanja ali druga poslopja, ki so lastnina dotii"!i«*^ra posameznega človeka, ''če 1»'. bilo tako preiskovanje malicijozno (s t« m je dosti rečeno, kajti vsak obtoženi se lahko sklicuje na to določbo postave t«»r trdi, la je prišel prohibieijski ajrent v n,I«"^«>-\i prostore v "malicijoznem" ali podomače v budobnem namenu ) ter brez posebnega vzroka.*' S tem amendmel.tom se nadalje uveljavlja, tla je kaznjivo predstavljati agenta ali pooblaščenca pro-Libicijskega nrada Združenih držav v namenu, da se izvrši aretacijo, zadržanje ali hišno preiskavo. — Čeprav bo novi dogovor nekoliko izpremenil besedil«! prejšnjega am<*ndmenta. s katerim se je hotela zavarovati domove pred vsako preiskavo, bo novi amendment kljub temu zavaroval domove v toliko, da ne bo mogel noben pro hibieijski agent ali uradnik krajevne policijske oblasti preiskati privatna stanovanja posameznega brez posebnega sodnijskega varanta. Kompromisni amendment, kot £a je sprejela skupna konferenca zastopnikov poslanske zbornice in senata, bo brez dvoma naletel na veliko nasprclstvo v senatu samem Senator Broussard je izjavil, da je proti temu amendmentu ter tu-Hi proti ti'kozvanemu "home brew" amendmentu. Rekel je. da se bo zavzel za takozvani Stanley amendment, ki je določal, da ne sme noben 7>rohibieijski uradnik pteiskati privatnega avtomobila, voza ali kakega drugega prevoznega sredstva brez takozvanega ________.____._ __.______________ kupne ni«*i to poročilo v imenu konference kongresa, llišu« voditi Ij Mondell je izjavil, da bo porodilo predloženo poslanski zb«»r-ni«*i v ALEKSANDER - BOLJŠI. Regenta Aleksandra najbrže ne to treba operirati. — Pravijo, da se bo odpovedal prestola. Pariz .Francija, 20. avgusta. — Zdravniki so mnen ja. «!a ju-roslo-vanskega kralja Aleksandra naj brž«' ne l>o t « ba o]»erirati. !>olan je š»* vedno, to«! t z«havstvenr- sla-i:je s.« ntegn-' v ]»:ir dner obrniti na boljše. Aleksander j«- bil dne 17. avgu- ponedel jek in da bo najbrž: sta progašen ^ Bel gradu za jugo-t;.koj sprejeto. slovanskega kralja. Deset «hu j>«» Gla\-na točka tega kompromis- smrti svojega očeta bi moral pri-nega ]>redloga j«», da ne sme no js.-.-i na jugoslovansko ustavo. č'e ben prohibicijski uradnik, zvezni-bo le količkaj mogoče, bo o«lp«»-ali krajevni, stopiti ali vdreti v j toval dne ]. septembra v Belarad. pr ivatno stanovanje v-naporu, da'Ker pa rok za zaprisego že l!t;. dobi dokaze, «la se je v «lotičnem avgusta pideee, bo najbrže zapri-stanovanju izdel«»vab> in j»r«»da-'^ežen onega «in«' v lukajšnjem ju-jalo pijačo. S tem bo od/žeto g«.slovanskem poslaništvu, zveznim in krajevnim prohibieij-J V Belgradu vlada grozna <a-|dra ni doma ampak da leži bolan žiti vsepovsod ■ v Parizu. --: Pariz, Frane i ja, 21. avgusta. — Xeki buletin pravi: jugoslovanski kralj Alkesander bo kmalo popolnoma zdrav. EE VEDNO HOČE- O KAJZERJA Williamstown, ^lass. 20. avgusta. — M. P.maretov, bolgarski poslanik v Z«tružer.ih «lr/av;di. je rekel tukaj tekom nekega preila-vanja v Za v« du za političn«> znanost. da bi se lahko preprečil«« vs«' trpljenje in vse prelivanjj kr vi tekom številnih let in tuiii sv«*-tovno v.)jno, «"-e bi se evropski državniki na pameten iib pošten na čin lotili problema bližnjega iztoka. — Seilaj priznavajo vsi. la jc imela strašna katastrofa, r na bližnjem iztoku. — j«' rekel. Vsi evropski državniki :-.«» že pred davil. mčasom spoznali to nevarnost -— je trdil v nadaljnem — a oni I i so i:n«-li v svojih rokah moč in potrebna sr-'dstva. so stoi-.li le malo. da ])repr«»eijo to katas'rofo. — Ta nez'no/.uost. da naj«lejo miroljubna rešitev težkoč«*. je mali«'/. na zgodovini Evrope t«T sramota za evropsko državništvo. — Politii-na vprašanja v Evropi, ki bi lahko dovedla do r«-p > razuma in irikcij med velikimi silami. niso bile take naprav«-, da i>i dovedla do velikega konllikta med temi velikimi evropskimi narodi. če bi se preje izločilo vora-šanje bližnjetra vzho«la. — Sklep. <1» katerega pride človek na temelju načina, kako so evropske velesile postopale z — vprašanjem Iiližnj«»ga vzhoda, je ta. da j«' bila sila okolšeiu premočna. da bi mogle uhsolutno \zdržati prineip integritete tnr-škega cesarstva ter princip neu-rnešavanja v notranje zadeve turške države. Zadnjeimenovan: prin eip j«' l»il prav posebn«« vsega obsojanja vreden, kajti izročil je kristjane Turkom na milo;t in nemilost. — Mesto da bi zrli dejstvom v oči ter priznali, da je treba n«*za-dovoljstvo krščanskih jx»«lanikov pripisovati nazadnjaški t-trški administraciji, so si evrops!;: državniki izmislili strašilo ruskih agentov provokaterjev ter pan-slavističnih .-'pitaeij in nrahinaeij (Predavanja, ki se vrše v \Yil- [liamstown. s<» velike važnosti, k«-r j seznanjajo ameriško občinstvo r. j razmerami v Evropi. Predavatelji so odlični javni možje in znanstve-iiiki skor«» vseh evropskih narodov j tudi majhnih, kot so naprimer Madžari, o katerih je predaval pred kratkim grof Teleki. L«- en narod ni saclopan,"namreč -Jugoslovani, ki najbrž nima niti enega javn tra moža, ki hi znal predstaviti ameriškemu občinstvu stvar jugoslovcnskea naroda. Kes. ža-b.stno, a obenem zelo značilno USTA J A PREMOCARJEV. Dva tisoč premogarjev namerava odkorakati proti Mingo premo-garskem okraju. Charleston, \Y. Va., 21. avgusta. Petnajst sto premogarjt*v iz Lens < rek. Cabin t're«'k in Paint Creek okrajev je taborilo včeraj v ozki dolini pri Marmet osem milj iztočno od tukajšnjega mesta. Izjavlja se, da I»«► prišlo tekom «la-našnjega «ln * ."»(K) nadaljnih premogarjev iz L.ttle Coal premogar-skega okraji in sieer preko Lo-gan County, da s silo izvedejo organiziran je "open shop" rovov. Časnikarji, ki so obiskati io taborišče včera popwddne, so preračunali, da ie najmainj sedemsto teh mož oboi oženili. Večina teh l.,udi nosi i isanieo in dvoeevke pol«*g drugega manjšega orožja. I)va časnikaija. ki sta prišla v M arm«.t. je spremljalo nazaj v Charleston šfst do zob oborože-i ih premoga t jev. | V zadnjih par dnevih je prišlo j«lo več za v ratnih napadov, tekom katerih j«' bilo ranjenih več premogarjev te" takozvanih 'deputy' jšerifov, ki pa niso nič drugega |k«»t plačani hlapci premogarskih baronov. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEV-1 NTK V ZDR. DRŽAVAH • Sindikalistični list "Le Peuple" zatrjuje, da je kralj Aleksander ;;sopis pravi med drugim tudi sledeče: Aleksander se je sprva branil se- London,, Anglija, 19. avgusta. — V angleški poslanski zbornici --•11 I j-' izjavil neodvisni poslanec P.ot- , t, i, • „ i „ 4 ,r i , popolnoma zdrav, da se pa noče totnlev. da ie 1 reba pozvati Iloland -• ,,•• . . j. , - .... , vrniti v Srbijo ter zasesti jugoslo- sk<», da tzroet bivšega nemškega' , . ' . ..... .. . , . ivanski prestol. «■« sarja \ 11 jem a. Stem je zopet «1 vi- \ ( gnil vprašanje obravnav, ki «o se zadnje čase vršile v Lipskem in na katerih se je sodilo Nemce ohdol-| . . . . .,* , .. ... . i sprejet i jugoslovansko kron zone vojnih zločinov. Poslanec icj . - . . . i , . , • , .)«* pa baje zatrdilo sklen 1, da rykel. naj se s« danja anglešk i via-i , , , t - v , . s«* zavedno odpove prestolu. On «ia umakne možem., ki so naprav-; , . ... ... ljeni iz boljšega blaga ter bi zah-i" ^ ZT *7 ^ t c val i kajzerja. r5,k° , ^^ mu .. , . . .. _ prija kot pa vladati narodu. Baje Generalni piavdnik Sir Ernest - . . . . , .'' t» i! t i - * , , i Je zaročen s princezinjo /oh jo Pollock, ki je zastopal angleško , ...... . , J i , . , , . . ,l»endome. ki je lula rojena leta vlado pri obravnavah v LapsKem. je podal splošni pregle Nemcem, so- .... . , t.. , 'skupščina j i sklenila postaviti liti po nemškem standardu. Kekeli . . • t- i -i-i - ii • t pokojnemu kralju Petru velik je nadalje, da ie bilo ze skb"njeno| , , ii,^. ... , . M . . "... I spomenik. Na spomeniku bodo da bodo stopdi odvetniki Atulijej , , t4T, \ - T, .. . ' i stale besede: Petr \ ehki Osvo- tranetje m Itsnje skupni ter ugo-i, .... . -- - . ' , ' i bodite!j . tovi-i pravilno naziranje gled« ta- ______ kih obravnav, ko IkkIo prišli na nt.rojake, obdolžene vojnih zloči-vrsto italijanski slučaji. \ nov, to je zločinov proti meduarod- K' nčno "zjavil, da si je tr-banim dogovorom,' tika j očim se vo-zppomijiti, da so obravnave v Lip-'je vanja. (Vojna sama je zločin in skem prve v zgodovini"sveta, kojttžko je umeti. kako bi mogel člo-je bila premagana dežela prisilje- vek v zločinu izvrševati zločin nad na staviti pred sodišče svoje last- zločinom.) ______ ._ _ Denarna izplačila v jugoslovanski)! kronah, lirah in avstrijskih kronah 500 kron ---- $3.50 10,000 kron ____ $63.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJB« ^ Razpošilja n« zadnje poite im izplačuje "Jadranaka banka" v Tnrt*. 50 lir ---- $ 3.80 b00 lir ____ $24.00 100 lir .... $ 5.20 1000 lir .... $48.00 300 lir ____ $15.00 ^ i HEMfcKA AVSTRIJA: KazpoiHja na avlnje poite ln izplačuje Adriatiacke Bank'1 «a Dnnajn. ^ 1,000 ntmško-avst. kron.. $ 2.20 5,000 nemško avst. kron.. $ 9.50 10,000 nemško-avsi. kron.. $18.00 # 5r.,000 nemško-avzt. kron.. $87.50 Vrednoet denarju sedaj ni stalna, taienja se večkrat aepričako* ?ano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Hi računamo po ceni istega dne ko ti*tb poalanl denar dospe v roke. Kot generalni zaztopoiki "Jadranska Banka" in njenih podruJU aie imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike ko* "isti za one. ki se ie ali ee bodo posluževali naie bazCie. Denar nam je poslati aajbelj po D—seetic Money Order, tU p« to Haw York Bank Draft. Frank Sikser Still Baal I? Cortliii! Stmt, Hit York IMi &LAS NAHODA, 22. AV za E! Paso Herald nato za San Fraiieisco Bulleiiii in za po ducata drugih listov, predaval o Južni Ameriki ter si služil kruh na vse mogoče načine. Leta 1913 je potrebovala 1. W organizai ija publicijskega a-genta za obrambni komitej proti obravnavi proti nekemu T. Ewe-retliu. Ashleiirh je bil dober časni-kaT- in dobil je službo. Postal je član I. \V. W.. a ni zavzemal nikdar nobene ( fieijehte pozicije. Obravnava je bila koučausi dne Z. maja 1917 in on je izirubil služ-l ongn-sa sta končno vendarle iz,n evidni. |bo. Odšel je v Sn Franeiseo ter po- slal sot rudnik pri Daily Journal of Commerce. Nadaljeval je s svp-Združenih drža-ljim delom v San Franeiscu. a se ni vdeležil aktivnosti I. W. W. Re"i- riopiMi bifz j . a in os«-t.rif.s-|[ p** r.e j riobfujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati p«. iluDi-j t >rd*-r. Pri spremembi kraj.i narex'-nikov prosimo, da se nam tudi iT>-j&nJ<> bivali/<"e naznani, da hiti>je na^df-mo naxlovnika. GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 .SVETOST DOMA. •no zi!V(./.i'!i;i k«.t ni 1»ila morda š»' nobena sedaj v "suhih i v najbolj morrih č«tsih, ter da je pa niso tolil iO siriral seje na temelju regist»-acij-ske postave dne 15. junija 1917. to je prvi dan. ki je bil mogoe za registracijo. Nato pa je bi Inaen-krat obtožen zarote, da je sxuša1 preprečiti izvedenje draft a. nadalje kršenja špijonažne postave ter drugih vojnih zakonov Bil je skrajno presenečen, a odšel v zvezno poslopje v Sail Fran-eiseu ter se izročil komisarju Zdru ženili držav, Krullu. Po enomesečnem bivanju v okrajni ječi je bil odveden v Chi- Obe zborniei prohibieija tako n htvar v t»*j žeeli. Poslanci vedo. da se izpijt* ah več žganja kot se ga je izpil to žganj«* večinoma slaba, zdravju škodljiva brozga Zastopniki ameriškega naroda v Washingb nu ] »■steni, da bi priznali svojo zmoto. V drugih državah so ljudje veliko bolj radikalni. Lenin ,ie bil prepoA edal zavživanje alkoholnih pijač. Kakorhitro j** pa uvidel, dr. se ta prejHiVed ni obnesla, je dovolil prodajo deset odstotnega piva in štirinajst odstotueira vina. Konirres bi moral sprejti resolu« i jo in v nji pozvati državne zakonodaj". naj lived«- jo akcijo /a preklic piv hibicijskega amendment*. * t - fc. * T«»da kaj dela ta go£jx>da v Washingtonu? Govore o blagoslovih prohibieije. Hinavsl o zavijajo oči ter pridigujejo o moralnem preporodu ameriškega naroda. Postavljaj«! s»* s kulturo, ki j«1 spravila nezmernost iz ameriškega sveta ter lwravila ir. nas vseh dobre zakonske može in dobre očete. Kljub temu je pa skoraj v vsa keni domu aparat za kuhanje žganja. in kdor ima v Meti dovolj prostora, si tam ponavadi postavi telo pivovarno. Gospodje v Washingtonu so dovolili, da s.* sme delati doma alkoholne pijače ter določili kazen samo za onega, ki jih prodaja. < asopisje po ie alellljo. in Celo oče Volstead j«' ba.je zadovoljen. 'I o je b:l namrc* edini izhod iz nezmožr.«* situacije, iz položaja, ki j«* iz dne\a v dan bolj ogrožal ter bi moral imeti za posledico splošno demoralizacijo. Vse pij«*: bogato in revno. Bogato še desetkrat ve«" kot pa pred prohibieijo. Dr. Hueek. gen-ralni zdravnik zveznega rdravst veiiega urada jpiisežen v zveznem sodišču kot'ga. ki bo mogoče storil več kot pravi, da se je od|»oroa sila Amerikancev v zadnjem času strašnojšpanski tolmač radi številnih špan-!njegov prednik, da oprosti Ashlei-zmanjšabi. Kakorhitro bi se«]aj zavladala kaka epidemija, bi liudjepki govorečih prič za obrambo. — gha. Odlične osebe kot Hudson Mamili koi muhe. jTako sodnik kot zastopnik vlade xim. Charles Rami Kenedy, sodnik 'lake so tor«j poslediee ameriške probibicije. Te razmere pa ho-!s° sprejeli Ashleigha. obtoženca J Anderson iz Bostona in mnogi dru-«•'jo odpraviti s tem. da so dovoliii doina kuhati pijačo. j kot oficigelnega tolmača, kar je Državniki se bodo pa kmalo prepričali, da zlodja ni mogoče dokaz, da so imeli največjo vero s hudičem izganjati. v njegovo integriteto. postave, se ni prečitalo v sodišču, in tudi nobenega dejanja v doka?, da se je vdeležil kake zarote za oviranje drafta. Kljub temu pa je bil v avgustu 1918 obsojen na deset let ječe in na $30.000 globe. » * Sfcdaj pa poglejmo, kaj prftvi neki kompetenten opazovalec glede te obravnave. Kapitan Alex Lanier, sin slavnega ameriškega pesnika, je lil celih dvajset le^ praktičen odvetnik. Pet let je bil pomočnik generalnega pravdnika na Filipinih. V zadnji vojni je bil kapitan v inteligenčni diviziji generalnega štaba. Po obravnavi proti članom I. W. \V.. je on natančno proučil ves dokazilni materijal, ki obsega 4000 drobno popisanih strani. On pravi, da ni v tem materi-jalu niti iskrice dokaza, da bi obsojeni. namreč Aslileigh, neki Leo Laukie in Vincent St. John. dejanski nameravali kršiti kako postavo, d« so jo dejanski kršili in da so bili ti možje spoznani krivim proti postavi, da je bil pravorek vnaprej določena stvar, soglasno / zahtevo javne histerije. Nobenega dvoma ne more biti o nepristram»Ti kapitana Lanier-Soglasno z njegovim lastnim ugoto vil om, nasprotuje doktrinam I W„ ni vedel ničesar o organi-zaeiji pred to obravnavo ter nasprotuje še sedaj njenim revoluci-jenarnim težnjam. Na drugi strani pa je. trdno prepričan, da se je delavce izrabljalo na nesramen način in da se jih izrablja še sedaj • • * Odprto pismo na predsednika Wilsona. sestavljeno na temelju zgoraj omenjenega materijala, je bilo objavljeno v liberalnem listu »•ago. kjer so ga vtaknili v CookjThe New Republic. Originalno pi-< 'ount v jetnišnico. Tam se je na- smo pa je predsednik Wilson igno 1 tajal še-t mesecev radi zločina, o riral. Vrhovno sodišče Združenih katerem ni vedel ničesar ter zbo-|držav je preti kratkim zavrnilo lel pri tem na živcih. Ko je izvedel prošnjo obsojenih, naj se ponovi sodnik Landis za stanje tega mla-j postopanj«* g'ede dokazilnega ma-dega pesnika, je poslal k jijemii terijala in dne 25. aprila tekočega živčnega špeeijalista. Na priporo- j leta so se morali obsojeni, ki so l ilo slednjega je vodnik /nižal bili na prostem do rešitve priziva jemščino Ashleigha «><1 10.000 na vrniti v jetnišnico, da odslužijo li-'iOO dolarjev, tako da so lahko svojo kazen. njegovi prijatelji položili jamšči-j Končno pa je bilo vzbujeno javno. nakar je bil izpuščen iz ječe. no mnenje in sedaj prihajajo ne-* * * iprestano pisma na generalnega Ko je bil na svobodi, je Lil za-pravdnika in predsednika Hardin Peter Zgaga Iz nekega uradnega poročila je razvidno, da je bilo leta l!»L»0 v pocestnih bojih v Italiji pobitih dva tisoč in petsto oseb. V prvih dvestotih dneh letošnjega leta je padlo MOO proletarcev. Večinoma vsi so bili žrtve fašistov. to je vladnih podkupljen-< ev. Res, vzorna vlada, ki tako skrbi za svoj narod. * * • V Bel gradu nameravajo postaviti velik spomenik kralju Petru. Na spomeniku bo napis: "Pe- ter Veliki Osvoboditelj". " * * Iz Pariza poričajo, da se Aleksandru obrača zdravstveno stanje nr. boljše, da se bo najbrž poročil ter se odpovedal kraljevi kroni. (V bo to res toril, naj tudi njemu postavijo velik spomenik'. In' napis na spomeniku naj se glasi: Najbolj pametni princ vseh časov. * * * Vsak je svoje sreče kovač, škoda .da marsikomu manjkata kladivo in nakovalo. * * * Advokat je rekel v svojem zagovoru.: Jaz sem videl tega človeka na svoje lastne oči v prostorih, kamor bi me bilo sram iti. * » * V nekem romanu sem eital naslednjo nesmisel: Njena krasna potapljajoča se duša je segla s svojo belo roko v mesečnino, dokler ni ugasnila v črnem, mokrem pozabljenju. Sitgnslaimttsim Ustanovljena 1. 1898 SčatnL 3ebturta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. PraOndiA: IUDOUT PURDAN. »33 H. 185U Bfc, Otorrlul, O Podprodaetlalk: LOUls FALaNT, Box lit. Pearl Arena«, Loral*, Tajnik: JOSEPH PISHLJia. My, Mini. Blagajnik: GifiO. L BB'iZICH, Kly. Minn. Blagajnik nelaplaCrotn imrtata: JCHM HOVBRN, 924 m. W. Dnlnth, maa. M Dr. JOB. T. SBAHBK. MS M. Okle Bt, N. I„ PlttafcaraŽ. Pa. NMiil mmrnt MAX KH&ŽldNIK, Bok 87S, Roc* Spring Wyo. MOHOR MLADlO, 2808 So. LawadaM Ar*. CHic««u m. FRANK gCRABBC. 4822 Wuliln«ton Daru, r+l* LBONAKB SLABODNIK. Box 480. ^"llltr. , GREGOR J. PORBNTA, Box 17«, BUek Diamond. Wug. FRANK ZORICU, 6217 8* Clair A ve., Cie^laafl. O. VALBNTIN PIRO, 81» Ave.. Recftdal«, JoUct, m. PAULINE ERMHNO. 53« — Srd Sto^t, L* 111. JOSIP STERLE, 4i*4 E. Meaa Avonne, Pnebln, Colo. ANTON CELaJEO, 708 Market Street, Waiikegwi, HL -i Jednotlno uradno giarilo: ,'GLAS NARODA". Vm "trarf, tikajoče ae nrsdnlh Mdev kakor tudi dcoarn« polilja-twc naj se poSUjajo na glavnega tajnika. Vue prttotbe naj ae potllja na predsednika porotnega odbora. Proftnje u sorejem novih Članov ta bolcifta tprtCeva« naj m pofllja na vrhovne^« adravnika. Jugoslovanska KztollSka Jedzota so priporoma vsem Jugoslovanom m obilen pristen Kdor iell postati Can to arganlatc^B, naj se aglasl tajniku blJlSoega drufitva J. S. K. J. Za nsiancvit^- novih drnatev se pa oOrnlte na gL tajiJka. Novo druAtfo ae lahke vstanovl s 0. dani ali članicamL aktivni madžarski kapitan, kritja l;a/«ju ^-s.* zavralno.-»Ižarske [»olitike. lia^-ma- Izlet hrvatskih učiteljev v Krško. Prohibiciji ]»ivo vjMHstev. j<- 1 r••}»;! preklicati. — ž*' vsaj kolikor pride vino in J • • Ko je prišel njegov >lučaj na i vrsto, se je prečitalo v sodišču To je edini ino/.ui ir.i«! \?. zagate, v katero /e spravila Ameriko »neko njegovo pismo, ki je bilo da-puritanska liinavs- in ;. 'tirano dolgo p,<4j? preduo so Zdru- ------ ---------j žene države posegle v vojno. V .* r jtem pismu, ki je bilo pisano v ča-[Mi, ko je bil zvezan z I. W. AV., je Isirogo obsojal sabolažo. ki ui ofi- ----jcijelno priznana od organizacije Angleški pesr.ik Charles Asieigh. ki je bil obsojen na deset let ječe j kot orožje v boju proti kapitaliz-radi vojnočasnega sodelovanja z I. W W., upa priti kmalu iz jsče v mu, o kateri pa se splošno domne- Lcavenworthu. Iva. da predstavlja najbolj mogoč--*- no orožje I. W. Ujetega ptiča tožba. Poroča Loui.i Bernheimer. Pesnik v jeei, — ali si morete misliti kaj bolj romantičnega? — /.a I i bog pa so j«N-e bolj mikavne za one, ki so zunaj ter gledajo m nje kot pa za jetnike, ki hočejo biti prosti. V Leavenworth jetnišnici .e nahaja mlad Hm ek. Thai les A sleigh. On je pesnik, dober pesnik. >od"«' po tem, kar je spisal v zadnjem časi: v jetnišnici. On ve prav nič ne briga za Lea /i n wort h, še malo ne. V prvi vrsti ljubi prostost. >oraz-merno prostost, brez štirih *klov. Nato bi zopet rad videl svoj i mater in sestro, ki živita v Angliji Končno - in to daje največjo moč Oglejmo »i življen&ko zgodovino t^ga mladega moža, da izvemo, kako je prišlo do tega, kako je bilo mogoče, da je jirišel v jetnišnico. Star je 33 «ct ter je bil rojen v Londonu, kjer čakata mati m se- Niti enega pisma Ashleigha, da- gi protestirajo proti zadrževanju nedolžnega človeka. Obnašanje Ashleigha v jetnišnici je bilo vzorno. Poučeval je angleščino v jetniški večerni šoli. Pomagal je pri izdajanju tednika, ki izhaja v ječi in lcapelan jetni-snice. Rev. Alien, se mu je javno zahvalil za njegovo službo. Pesnik se pogaja sedaj z založniki glede izdaje zbirke svojih pesnitev. On hoče biti prost. Rad bi se vrnil k svoji materi in sestri, ki nta bili vedno deloma odvisni od njegove podpore. Zakaj bi ga ne izpustili ? Ali s pesniki v resnici tako vsakdanj; Neki rojak je pisal v dopisu: Delamo poinaicm. zaslužek je majhen. S tistim, kar elovek v dveh dneh na teden nakoplje v rovu. ne more živeti » * * — Najboljša je domača politika. — je rekel bivši jugoslovanski konzul v New Vorku ter začel razprodajati svoje pohištvo. T'.1 dni je bilo v nekem newvor-šk<*in listu sledeče naznanilo: l mrl je sin občespoštovane tvrdke Reingohl Brothers and Company. * * * IJvaležen dijak je prišel k profesorju ter mu rekel: — Ciospod profesor, za vse, kar znam. se imam zahvaliti vaše učenosti. Profesor je bil pa skromen ter je odvrnil: — Ob. pro> i m vas. ne omenjajte te malenkosti. * a • Jaz prav rr?d zahajam v kino-gledišče in sem na podlagi večletnih študij dognal, da je vsak fabrikant lopov, vsak revež je ka-vali* . vsak bogatin je osel. vsaka 'I"'':!. š»*le č.',/ 4 tedne nekaj dežja. ;• ! ne toliko. bi dalo orali. Tudi "Jo. j a 1. ponoči smo imeli !tnd naliv, pa vendar še ni doc^i namocih*. Prve krme je bilo letos Zagrebška učiteljska sekcija i i,ias malo. a olave, kakor kaze. demokratske stranke je 1<». julija;11** Tiuli pase ni skoraj •priredila izlet v Krško in Hajhen-jburg. kjer so hrvatski učitelji pri- šli v si'k s slovenskimi tovariši. Pri skupnem obedu v Krškem se je manifestirala misel edinsjva Hrvatov, Si-bov in Sl»»vene«-v ter je t»■ je š.- stopnjevala na popoldanskem nastopu krškeira Sokola, kjer s-» <►!) krasno, j vega uspelih vajah ti>cči naŠ^ua Ijud-!^,,. stva aklamirali edinstvo. a.c. Kako vročino smo imeli, kaže tudi to. da je imela Kolpa l-\ jul. os topline, a 20. jul. 2i> L". Razne poškodbe. A' ljubljansko bolnišnico so prepeljali sledeče poškodovance: ' Opekiiivkega delavca, loletnega Ludvika Sedeja iz Lesnega llrda, f;i se je t»*ži\i ])otikodoval v tovarni Josipa J» lovška na Vrhniki. Stroj iiiii je pohabil < lesu o n ko. IMavea Frjuica Ažniana, kate-je /:-i!todel 7 nožem v levo ran tr<*bitha čevljarski pomočnik J. žef Krlah u Kovoria. Mož _ „ ,, "'na smrtno nevarno rano. Dr. Smodlaka v Mariboru. .,„*.fa Vidergarja, :tr,letnega Znani jug--slovanski politik in iovariiišJ-:esa delavca v Vevčah, bivši odvetnik v Splitu dr. Smo-! Tdarilo ga je težko železo na bra-dlaka je v Mariboru kupil hišo iu .],, in nevarno pošk«Kl«valo. Strojnika iz JezovnLka pri Arji se tam stalno naselil. Smrtna kosa. asi Ivana Vipotuika, kateremu \-j._m-] zidnnski mohater t'eč iz i ^ I>ne 11. jul. je umrl v Ljubljani >Zalea Vira-itovem hnielu v Žal-Simon Punčah, nadučitelj v jiko.. en v edavo vrč in J ustanovitelj društva upokojenega šk<»doval na glavi. ga težko po-osobito na le- učiteljstva in častni Rmlnilv Pokojni je lilokah. v Št član občine! iluzboval na' ill Oeesu. Pri poiliranju štrene na drvar-Vidu ]»ri Zatični, v iiiei v Ljubljani na Krekovem tr-Rud:. ku. Siavini. Tomišlju in;ir" -t. 10 je padel z 2"metra visoke Šmarju pri Ljubljani. Pred 1<> leti' - rehe delava-- Janez Narobe si je l)il s svojimi prihranki sezi- težko poškodoval in se dal v Ljubljani lično hišier>, ki ]>a jo je moral vsled bede meti vojno j prodati. 1. avg. bi se moral i/seli-mlada žena je nezve.ta; vsik pi- ti. Kljub iskanju in moledovanju janee je veleiim; vsak kaznjenec vsepovsml se mu ni posreeilo naj je ponedolžnem zaprt, vsi zaljub na nojri. tiranega po sprejemu špijonažne stvar, da bi jih držali v ječi? _ J/fr tfVj Iz Slovenije. arhitekt iu skladatelj Ijudskili popevk. Ze v zgodnji mladosti je mladi Ashleigfi pokazal svojo literarno nadarjenost. Pohajal je privatne «>le v Angliji ter franee ski Švici ter študiral na mdogih evropskih vseučiliščih. Kot mnoiri drugi mladi literati njegovemu stremljenju — RC je tudi on naveličal domačega potrdi da nt kršd nobene poKtavejognjišča. Šel ;e v svet — najprvo Slovenska dijaška zadruga v Brnu naznanja, da je bil promoviran njen član živinozdravnik I^eopold sira njegovega oproščenja. Njegovhlribar na brnski živinozdravui&ki oče. ki je že davno mrtev, ie bil visoki š«.li 7ii doktorja veterinar- Združenih držav, čeprav se glasi o njem. da je kršil špijonažno postavo. ono glede izhorne vojaške službe ter mnoge druge ameriške postave. Obsojen je bil v Chicagu dne 30. avgusta 1918 na deset let ječe tei 30.000 dolarjev kosmi ter prišel v Leavenworth dne 10. septembra istega leta z nekoko sto nadaljni-mi člani Indpstrial Workers of the World ter je doaedaj odsedel ie več kot dve letu >ke medicine. V tekočem šrudij-skem leCu postali živinozdrav-niki sledeči bivši člani: Maks Itoj-ko. Fran Veber, Rajko Dev. Ivan Kenda, Fran Ooljar, Ivan Koben-ter, Fran Lužar. Fran Kva neznana roparja sta na-padla zvečer mlinarja Fr. Krošla Dečnem Selu pri Brežicah. En v ron-iriev je pobil mlinarja na tla javile in „n dr-.(,_ c,n i 11 •Hi umrl v Iplenil ljubljanski v Turčiji ter rekel, da ima turški jbiohliei za su^ic» urednik beograjskega "Pokreta sultan nad tristo otrok. — Uboga žena! —Je vzkliknila neka poslušalka ter si sočutno o-brisala oči. Dandanašnji je lahko kdo po-! vsem dober človek, pa ga kljub J V< temu vsi spoštujejo. jkorn pa je medtem po mlinu. Rop;ir je moral m!inu dobro zrnui. Odnesla „ ,. . „ |st;« l:l*°n denarja, hranilno Kad.voj ^eseli-lknjižiof> nn^Uw blagajne v Ljub- Neka učenka je odgovorila na vprašanje "Kaj sta dvojčka?'' takole : — Dvojčka sta mala otroka, ki si ne upata priti sama na svet. • • * I'redni k je odgovoril "pesniku' v listnici uredništva: <"e bi Prešern živel ter čital vaše p-^smi, bi se gotovo v grobu obrnil. Pri nas smo imeli do zdaj hudo madžarskih Spijonov je bil Elekjvročmo in sušo. saj nismo dobili julija nenadoma umrla Frančiška Sehwarz, ki je otvoril v Le»da»vi izdatnega dežja od 22. junija. Po Hvastja. Splošno se govori, da jo trgovino, da je laije vohunil. Da- nekaterih njivah se je bil že po-j je zastrupil Mihaal Kumrtelj "ki cij je zadel na znameiVC nTIkali r"t0frarSK1 .P°mocni-,t ^eo «*madžarskimi vohunskimi sek- Ije se nahaja med aretiranci neki sušil krompir in fižol, deloma tudi je neznano kam pobegnil m je za c.j je zadel na znamenje na skali gohc si je pn nogometu tečko Uijami. V Prelogu s^ je posrečilo biv« avstro-ograki stotnik in neki tuHica. 19. julija popoldne smo in jim izdana tiralica. izzvati pobuuo tamošnjih madžar-sko-radičevskih kmetov, katero pa so oblasti zadušile. Pobuna je dala povod aretacijam, ki so daj razkrile madžarske načrte. Sedež zarot<» je bila Dolnja Lendava. kjer bi imeli jugoslovanske čete napa«ti oboroženi kmetje in madžarska vojska. Eden glavnih* Zlata poroka. i nad< -eijal Avgust njegova soproga sta Po-12. novič Iskal je leka v Sloveniji in |j:mi in ve- se nameraval zdraviti v Toiw>l.šici. T> - , . i . . , . . , 1 ri p<»»cstJiiku Ivanu Jancu v vend.r pa je omagal v Ljubljani.Ip^,^ * G so vlomili „^naui kjer ga je dohitela «irt. tafuv; fKlnesli iz sUruije ^ kngi denarja in nekaj perila. Posestnik u Mihaelu Jeršinu na IJovii*i s,, T»i 1 i ukradeni 3 ?ebelni Jianji. vredni 1500 kron. Posestniku Blažu Božič v (Jo-niilskem ukradli neznani vlo-nulei več moških f»bli»k, srebrno uro z verižico in več drobnarij. Posestni e i Heleni Kukeuberg v zvon za našo župno cerkev, katerijPraslovčalt je ukradel neznan, tehta 25»; kg in stane z vs«mi stro- bržkoue domač tat G starih j*rb--ki vred domu postavljen 40.000 s kili bankovcev po 100 dinarjev, kron. Zdaj imamo vsaj dva zvona.' julija praznovala zlato poroko. Novice iz Adlešič. V soboto lfi. jul. smo dobili iz ljubljanske zvonamc nov bronasti Za nove zvonove so nam poslali naši Amerikami do zdaj 56 245 kron. doma pa smo nabrali do pet tisoč kron. Strni s-; pri nas letos še precej dobro ohr< lile, kakor že nekaj let ne. Žal pa. da Znižanje policijskega staleža v Mariboru. Predsedništvo deželne Vlade je deloma stalno, deloma začasno vpokojilo policijskega nadzornika so pšenice mc>čno! 5nto,,a Berfrin<'a» »adstražnika uničevale miši, katerih je letos ne-l,1,UM>fa PlhP1,'a ,n Jarneja Kra- 'vosa ter retlarjii Jožet"& Gorjanca navadno veliko po poljih, {»osebno po njivah bliže hos*. Na nekaterih njivah so uničile eno tretjino pridelka. in Ivana Turka. Zastrupil in pobegnil. V Savijah v bližini Ježice je 16. (j&jg .Železniški tekmeci. Črta iz amariskt podjetnosti (Nadaljevanje.) II. \li morda ti veš kaj "Kaj boljega To ni dovolj, ?>«J'a.' Ti moraA .štiri dni pozneje je Mr Free- "e!;aj oovs"iu novega vpeljali. Tu lomi vrnil pr^-ej hIsIh- volje iz ** dokaz, kdo je bolj preme svoje pisarne domu v. Takoj po- :m<»: Dragi Mr. Freelond :— Mene, kalor mojega očrta, je zelo presenečiilo vaše ipis-iii.i, v katerem mi naznanjate, da naj s«- <><1 po vem vsem od-nošajein do vaše družine, ker nameravate razdreti mojo za-roko z Alice, če ne ustavim z očetovo pomočjo nadaljno konkureneo ni«*d ohema železnicama. Alice ljubim zelo. Olkrito- br "Da. Toda v kaki zvezi je gledališče z našo železnico!" "Še trenutek' In ali poznaš do-•O »fedališče v Kew Orleansu?" "t.Vtovo. Ljudje najraje zaha-iiii'j *• Olvmpin 1>eatr«" "IM>ro. Predlagam sledeče: V easopk.ju naznaniš prosto vožnjo za otroke in j»o»eiii še sl«^leče: vsak potnik, ki se vozi po na«ši že-b-zniei v New Orleans ali v Saint I>»uis, lahko zastonj- gre v gledalce. ,'-e s,, izkaže z v.ižiijiin listkom." R«>bin Freelond začudeno gleda hčer. Pnte-m a nam vi, Mr. Freelond. nik.ikor ne morete prizadjati udareu. "am lahko priča, ko vam danes /a vašo Transverse Rapid Railway ponujam še enkrat miljonov a je za vas jako ugrtd-na. Morebiti boste v dogle«l-, nem easu morali biti zadovoljni samo s tretjino *e cone. Ne obotavljajte se nadalje, ker bomo tudi v bodoče skušali naš<» železnico privesti do zmage. ItpajnČ, da bo»te ugodili ▼saj moji pi-mo!" "In ti. Aliee?" "Jaz* Hsrrv fiiše Čudovito, izvrstno. Oil njega nisem kaj drugega pričakovala. f'e bi se vdal. ne marala bi več zanj. On je gotov moje liubezni, — Kar se pa tiče trgovine. l»om seveda na strani svojega očeta. T)oklrtr bo kaj iwpelia. te bom krepko po«lpirala, kakor Harry podpira zaslutiiii. leki. Večino ljudi se lah prava |>ot. Obrnila bom tok na to,ko oceni po njihovi zunanjosti. — stran." jTreba se je le razumeti na ocen je Vse^le se k mizi in napiše pis- vanje! mo. So odloži pero, prebere še en- .. Kadar grem naprimer na pro .;rat, kar je napisala: menado, pa srečam trojico gol.v » . , . „ Ibradeev z zalizci, Panama - srajca- Ljubi Rarrv*:— ( .. . . J Obljubil si mi v ^ »n slamniki, pa drobnimi palu pismu pred pol leta, da boš cam1' morda eel° z monokli' vem meni na uslugo vsako sekun- takoj' da 1a dnižl,a do. Sedaj se obračam na tebe. ko trojičieo golobičic s kratkimi Imam ti nekaj zelo važnega krilci, tankimi nožicami. pr<»sojni-sporočiti. Pričakujem te j>o- mi nogavicami ter globokim de-jetrajšnjem v bralni sobi ho-'koltejem. Naš čas je pač tal- ! tela Lincoln v St. Lnuisu. Pis-1 Pa da se vrnem k človeku i/ nje-mo dobiš jutri, torej imaš do-'govim spremljevalcem. rijai>aiim obrazon:. i u- um- i- v , ,veka bi bili potem mnogo na bo- l ozdravila se prisrčno, vendar-i-« dostojno. V bralni sobi hotela sej . . , v sedeta v .-krit kotiček, da ju ne I N*J ZaCnem ^^ bi vsi gostje «»*»a3u»vali. jenem človeškem spremljevalcu. -- "Kake novice imaš zame, ljuba r*ri psu- Revef prejema v plačilo Alice T* vpraša Harry nestrpuii. /a spremljcvalstvo najčešče v obli-" Nekaj zelo imenitnega. drag%-|^ kosti. Na njih uboga para brusi eenega, Harry!"' jin krha svoj zobe in redkokdaj za- Nato govori svojemu zaročniku renči na gospodarja. Pomilovanja I, i ' 'jo od kandidatur načelno izkijuče vale. Na ta način so zveri poiago ma prišJe do pametnega poglavar ja. Eden od nevidnih spreiuljeval etv človeka je tudi vest. Vest. sem slišal praviti, je tisti jeziček. k; •loveku kaže. kdaj sta mera in va pa pravični. Ampak ljudje so dan lanes postali že silno praktični oni tehtajo iu merijo vse stvari ž« brez mere in vag« — kar na oko Zato je vest prišla malone že po »olnoma ob veljavo. Xajzaduji spremljevalec človeke je smrt. Ko ona potrka na vtata se vskdo zdrzne. — Bežr. beži na zaj! — kriči, — moj čas še ni prišel. Imam še napraviti pokoro za svoje črne grehe! — Ali smrt n-1 posl uša. Privzdigne koso. zamah ne — šššk! — in glava pade. Živ ljenja je konec. Potem nesejo člo veka na }^k<»pališče. znanci, prijatelji si oplaknejo usta z vinom" in človeka je konec. Kaj je smisel tega sestavka, — vprašujete? Raje kot psa. i.iačka in papigo si izberite za spremije, valca v življenju kakšno idejo! nekaj po tihem na uho. Poteze vreden spremljevalec! Harry Thirlwilia se najprvo iz- Drugi za psom najpopularnejši premene, vendar eim dalje govori dnig človekov je mačka. Njena na Alice, tem bolj mu sili j« usta na'grada ^ mleko časih pa tndl kak. . , išna klobasica. Je torej mnogo na Ko konca, jo prime za roko in1.,— , . , . . j- i • „ ... . .. . iboljsera od pse ter se takoj vidi. poljno!. "Alice, ti si pravi izvor' J vse duhovit«»sti!" Prestolnica nove Turčije. Zračna pošta med Francijo in Italijo. l)ne 12. julija l!H'l se je med Francijo in ltarij<> uvedla paketna služba z letali. Prvo letalo iz ariza je omenjenega dne pristalo Mesto Angora, prestoniea Ke-mal paše, se po angleških vesteh obnavlja in prezidava. Po načrtih Kemal paše ne bo Angora samo prestolniea nove turške države, marvee celega nni^Iiinanskcga sveta. Skozi eelo mesto bo vodila glavna ulica, imenovana Cliea ue-d vidnost i, kjer s,» bodo nahajala vsa glavna poslopja- ministrstva, aprlament banke, gleilališča in kineniatograti. Hiizne vile. !;i so sc nahajale taiukaj. se preuredijo za;je - v lll"v p«»sestnika -la- razne urade Kemal pašine vlade. P" d.omače Pšeuični- V eni teli vil. divno okrašeni z!ka'."^ župnija Ponikva orijentalno ornanientiko, stanuje J,1:'ni A sam Kemal o ' v.. :. .C: -vin i«ki in dopoldne v Milanu, odkoder je po izmeni poštnih pošiljk nadaljevalo p. t v Rim. V obratni smeri je 1 odpeljal italjamki acroplan zjutraj 12. julija iz Kima ter juispel tcKoin popoldneva v Pariz. 1>! Požnr v&led strele. julija H), uri zvečer j dp je ženskega spola. Mačka spre- Španski poraz v Maroku. Dodanes še niso znani vsi detajli strašnega poraza, ki so ga doživeli Spanci v boju z raznimi arabskimi plemeni v Maroku, vendar je soditi po dosedanjih poročilih, ki prihajajo iz severne Afrike, da je španski poraz mnogo večji in resnejši kot sc je splošno mislilo Tako piše nsprimer pariški list Temps", da je španski poraz v Maroku najweji poraz, ki ga je dosedaj doživela katerakali evrop-sk država v svojih kolonijah. — Italjanski poraz v Abesiniji j«* bi! sramoten, toda vendar ne tak« strašen kot je bil poraz Špancev v Maroku. Že v mesee.i juniju so posamezna arabska plemena žarela z Gue-rila vojno proti španskim oosad-kam v Maroku. Temu uporu domačinov so se polagoma pridružila vsa plemena. Španska vojska pod poveljstvom generala Syl vest rej« j» dobila takoj cyacenja iz Evropa t<*la bilo je prepozno, ker se je upor razširil po vsem Maroku. — Taktika vstašev je bila jako srečna. tako da se jim je nazadnje posrečilo, da so obkolili »rlavni del španske vojske. V odločilnem tre-notkn so napadli eelo špansko divizijo. kjer se je nahajalo tudi — špansko vrhovno poveljstvo ter jo ipopolnoma uničili. Ko je videl ge- " 1 llko lažJe. r j^, ga pošlješ meni in mi natančno kakor znano, njihovo glavno svoj-poveš vse okoliščine." stvo posnemanje. Da se pri tem "Še eno vprašanje", reče Har-J^^h vrežejo. kaže sJedeči slučaj ry previdno. "Zakaj se s svojimjki je vreden, da se pri njem neko-predlosom nisi obrnila na svojega liko delj pomudimo. neral Syl vesti c poraz svoje divizi železnici. Pogorel je hlev, narof .' pt-.-d par le.ri vp>-i»elila tudi rii-ela Družina i-' bivala za-"*asn » n»-!:olik»k pn r- i^i glavnega si'li?'-ii v ma'i kočici. je k sreči . Šk de je 1.01 K) je* «sla j be me. 0 gen 1 1 kron. ( lo. ue -txular l\"»io •rnament i ►asa. Na ulicah je živalmi) življenje, zastopani lahko do dobrih in eelo prisrčnih oni to >N" AI.KOHO-1 fnti' nare?l Nekateri drv*l adr^vnlkl rabijo tolmače. da tm rasuraejo. J a* sram ■p la it&reffa kraja, aato Tmjt i.«jB «dravim< ker ras raxumen »loven*« Uradne ura: ob dtlavvlklk od I do a! Ob nedeUak od t do f. zveze je imela pred 1* »i Nemci v Gdanskem. Nemška napredna in gospodar >ka stranka, ki sestoji iz m-mške demokratske stranke in svobodne gospodarske zveze je imela pred par dni v Gdanskem svoj prvi obč- ^ Dospelo je HOVO ni zbor, na kaerem so prisegli zve- ^ SllllO grozdje. stobo nemštvn in sklenili, da mora ^ MuSkatel zelo sladke deboJe Ja- 1 . , , . . o gode, boksa 50 funtov .. $9.— biti stranka v ozki zvezi z nemško «„ . x. , . ^ 1 Cipar grozaje največje ln naj- državo. Nadaiie so sklenili, da mo- sladkejge jagode, boksa 50 fra,-delati na to. la se i tov .......................$8.— fl "Sedaj ni očeta?" "Ker imam vzroke." 14 Dobro." Ko sta se še kratke pol ure raz-govarjala, «e Alice poslovi od svojega zaročenca. Tri dni pozneje prejme pismo od Harry ja. Za/prc se v svocjo sobo in prebira došlo pismo. Harry je sklenil pisanje: "Sedaj se pa le požnri, draga!" Za trenutek «e zamisli. Kmalo. se pa zbudi ix svojih sa«nj in rrfe s smehom na lien: I>a. poxurim se!" (Dalje prihodnjič 7. Nekje na svetu — menda v bližini kalifornijskih rudokopov — je zverina izgubila svojega poglavarja. Živaili so zato v smeh iu zabavo sklenile, da postavijo poslej za poglavarja svojega rajona opico. In tkko so tndi storile. Op:.ea je posnemala vse. kar je videla pri drugih živalih Z izvolitvijo pa se j«, čutila naravnost počaščeno. — Prišli so nekoč v opičji rajon ei-gani, itn opica je njim na čast raz obesil^ zastave. To je bilo »meha da je vse pokalo. Ali na koncu jo je reva izkupila! Neka zver se je bridko pošalila; vzela je brivno britev in s hrbtom potegnila po vratu. Nato se je diabolično za- U Rima ee javlja, da so v .ski ^ ^ jC ^ zla« uri, katero je ^oje^o^^ ™ princesa PavHna Bonaparte poda- V*ela V^^mhi po vra- riU pisatelju anamenkega dela te ~ z ostrmo ! — in upičje "SapLo", našli pramen Napoleo-I*®6. Prenehalo biti. Potem so novih kaa. Ta mali del Napoieoao- [^^rine potuhtale, da opice vendat ve veličine pride gotovo v mosej,110 spadajo na pog^av^rska mesta ak® gA ne bo kdo poprej odkupil *— in so opičjo- strnčico pri vseh Mapnleoaovi laaje. da je ta rešitev brez sporazuma s -► 51-53 Cherry St.. New York, n. y. Francijo nemogoča. PoSljite $3. na. račun vsake bokse ki naročite ln ooslall bomo takoj. I BALKAN IMPORTING CO. u velite avoio denarja. v«4Uvab prezirala ter [svojo roko, daai je dobro vedela. PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste "takoj ozdravljeni. Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, jkadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Izrežite ta kupon prideatte petdeset centov t maminih ter ga pošljite: « ; r;i stranka delati na to. la se X tov ... razvije mlada -danska država v :: Mal° c*rno ***** ^ozdje, zelo ^ - - - v.. n , . ! v: , , L. platihO, boksa W) funtov f7,— ♦ je je izvršil samomor. Ravno tajšolnemško-hberalr.em duhu. sf> se vstrelili tudi štirje višji špan ski častniki. Ostanki španske vojske beže v divjem begu proti Me-lili. Xa svojem beeu so Španci u-ničili vsa svoja stališča ter rrakc-plovne ter aeroplanske parke, tako da so sedaj brez aeroplanov. k; b* jim mogli iu ki so ^im poprej v borbi z vstaši mnogo koristili. španska pcročila povdarjajo in priznavajo, da je vstaja v Maroku splošna in da st vrše še vedno bor be med vstaši ter posameznimi španskimi posadkami, ki so pa popolnoma izolirane. Španci se nameravajo umakniti do Melile ia poskusiti, da tu zaustavijo prodiranje vstašev. Francosko časopisje poroča o španskem porazu v Maroku s prikritim veseljem, ker je ramo v zadnjem času Španska nastopila z diplomtsko noto v Parizu glede vprašanja mesta in pristanišča — Tanger in naravnost zahtevala, da se Francija odpov e vsem svojim predpravieam v Maroku. Razmerje med Špansko in Francijo se je r; di tega španskega koraka v Parizu tko poostrilo, toda sedanji poraz Špancev v Maroku je situaeijc razjasnil. Španija si bo sedaj gotovo premMila, da bi nadaljevala politiko, ki jo je zasledovala dosedaj, ko je hotela iztisniti Francijo is Maroka. Francosko časopisje ne prikriva svojega veselja nad tem span skim porazom. Tako piše naprimer "Journal", da je sedanji poraz Spancev v Maroku samo posledica španske samoglave politike, ker je hotela rešiti maroško vprašanje na Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Bt.f New York. * ^ Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." Ime ....................................,„. Naslov ........................... Država ................................ "diimoifti Tfrr i__y i "V - G T. AS NARODA. 22. AVG. 1921 SKRIVNOST ViJk I }-i DETEKTIVSKI KOMAH. j u. - i Francoski spisal Emila Gaboriau. — Za O. H. priredil G. Pt 69 (Nadaljevanje.^ — Ne. p »ps noma. Mislila sem si. da ima kako intrigo in ni mi bilo žal, da sem pomivala pri varan ju ženske, kal« to sem zaničevala in sotraiiia. In ste >tori'i. kar vam je na- jK-iir — Nal'iiieno, od pričnka do koio-a. Y>»* se js zgedilo, kot llektor videl vnaprej. Mož je prišel ,-no ob deset ih, me spoznal t e t mi izro<- I paket. Jaz sem mu seveda ponnd la eašo piva iu tako je šlo naprej Preživela sem lep .-večer z njim. kajti mož je bil zaba-' en ter vedti veliko čudnih stvari.... — Že dosti. Kaj ste storili potim f — Po pivu sva pričela piti vino. nnto punč iti zopet pino iu vino. k iji vrtnat je imel vse žepe polue denarja, ilil ie zelo pijan že ob enajstih ter me povabil, naj grem p'esat / njim v Batignolles. Tega nisem hotela ter tra prosila, naj me spremi v gorenji del Elizejskih poljn. Sla sva od kavarne do kavarne in o'- dveh tako pijan, d i je pa« kupu. namreč ta, da bo vse priprav Ijeno iu na mestu po treh tedni! od onega časa naprej. To je en te den nazaj v ponedeljek. (Nadaljevanje sledi). Lorette navzdol, tako da :ra je gospod Planta le s težavo dohajal. Ko pa .je sel naprej, je zasledoval smer svojili misli, napol naglas, tako da je njegov spremljevalec sem-patam ujel kako besedo. — Vse grp dobro, — je mrmral. — in uspeli bomo. Le redkokedaj se kampanja, ki se tako dobro prične, slabo konča. t'e je Job pri vinskem trgo\eu in če se je nemu mojih ljudi posrečilo iskanje, potem je zločin v Valfeji rešen in v enem tednu bodo ljudje pozabili nanj. . Ustavil se je, ko je dospel na vo^al ceste, nasproti cerkvi. — Sedaj mi morate oprostiti, — je rekel proti staremu mirovnemu sodniku, — da sem vas tako gnal tei napravil iz vas človeka naše vrste. Vaša pomoč je bila mogoče zelo koristna pri gospej Sarman ter bo postala naravnost neobhod-t>o potrebna, ko pridemo na />ravo sled Tremorela. j šla sta preko trga ter v vinarno na vogalu Hue des Martyrs. Go-i je bil možakar stilničar je stal za svojo baro ter lel kot štor na toeil iz velikega vrča vino v litre, ro ko klop v bližini Are de N: bil videti zelo presenečen, ko Triomphe, kjer -eni ga pustila b* zapazil nove goste. Lekok je bil r- In kam -te Šli potem? ko* doma ter pričel govoriti z go- — Domo ■ -tilničarjem prav po domače. — Kaj je postalo iz on v m pc- — Ali ni 1ukaj šest ali osem 1 .tat mož. ki čakajc na nekoga? — je — Hotela sem ga vreči v Sein-1.hprašal. Tardieu o versaillski pogodbi. Andre Tardieu, najboljši Olc-meneeauov sot rudnik na mirovni konferenci, je spisal svoje spomine h versaillski pogodbi. Spis obsega o20 strani; polne so številk, dokumentov. spisov važnih trenotkov. intrig itd. Tardieu pripoveduje natančno ves potek mirovnih pogajanj, da bi dokazal, knko težavno in podrobno je bilo mirovno delovanje. Taidieu govori navadno ie o treh. dasi so bili štirje, ali si-gnor Orlando je govoril malo. — Wilson, Clemeneeau. Llovd George. izreden kontrast treh na tur, opirajočih se druga drugi, kakor bi bilo težko dobiti sličnih. Versail-lska pogodba je po Tardieu o vem •menju triumf pravice. Clemeneeau je rekel . — Mi smo bi'i napadeni. Mi smo zmagovalci. Mi predstavljamo pravico in mi drži ino moč pravice taliji pripoveduje Tardieu samo njena pogajanja o jadranskem vprašanju izi dostavlja, da je bila; politika Francije na mirovni kou-ferenci napram Italiji samo to. kar zahteva respekt in kult dobrega prijateljstva. Italijani dostavlja f KRETANJE PARNIKOV KEDAJ MHT.IŽIfO ODPLU JEJO IZ HEW YOEKA. ; AMERICA FRANCK jo: — Frareija je delala svojo po-! f^i^nd'1"*0* lltiko, kkor so jo delale tudi Ze- america ,. . , - - t f ROCHAMBEAU dinjene države in Anglija napram , cropesa Italiji. Glede italijanskih pridobi- !JJlvedere WASHINGTON ROTTERDAM olympic lafayette la ' lorraine emp. of china cretic LA SAVOIE 3rduna ZELANO rynoam lev pravi Tardieu: — In Italija.1 Ora je morala opustiti Dalmacijo in večji del jadranskih otokov. — Ona ni dobila povrnitve škode, povzročene "i en i nevmi izmenjavi tekom vojne za stroške preskrbe z živili. Tardieu je človek, ki u € uvažuje preveč Italije, kar m«} italijanski listi zelo zamerijo. ; 27 avg. — Cherbourg AQUITANIA 13 as avfc. — Hsvm ' ! PARIS 14 27 avg. — Trsi KROONLAND 17 YT avg. — cherbourg N. AMSTERAM 17 27 avg. — cherbourg ARABIC 20 27 avg. — Havre. FRANCE 22 27 avg. — Cherbourg BERENGARIA 22 91 sva. — cmrbuvn OLYMPIC 24 2 sept. — Trat! 'NOORDAM 24 3 sspt. — Cherbourg ARGENTINA 24 S sept. — Boulogne LAPLAND 24 3 sept. — chtr^ourf RE. d* ITALIA ■>4 1 sept. — Havre AMERICA 28 3 sept. — Havre LAFAYETTE 29 7 sept. — Cherbourg CANOPIC SO 7 sept. — Genoa EMP. OF CHINA 1 10 sept. — Havre C WASHINGTON 4 10 sept. —- Cherbourg AQUITANIA 4. "0 sept. — Cherbourg i ARABiC 5 10 sept. — Boulogne KPt. — H avre — Cherbourg — Boulogne — Genoa — Havre ADVERTISEMENTS. sept. — Boulogne sept. — Trsf sept. — Cherbourg sept. — Genoa ■ r i sept. — Genoa I okt. — Cnerbourg j okt. — Cherbourg okt — Cherbourg oKt. — Cnerbourg cen voane llatM sr tn dm«e pojasnil*, obrnite HANK SAKSER STalE flANX Iz vojnih grozot. j Na Lipskem se od podpisa ver-, V JUGOSLAVIJO saillskega miru sem vrše obravna-J Hitpe zveze z vsem| to£kam, v Jufl0. ^ e zoper nemške vojne krivce. Ne 1 s'avijl. Dobra in zadostna hrana, Zaprti . . „ J prostori. Valik prostor na krovu- Vse u- tlavno pa je najvišje državno sodi- dobno*ti modernega parnika. _ šee oprostilo nekega nemškega ge-j StAR ulME Iz New Yorka naravnost ne nerala. ki je bil obtožen zločina, ^ ^ Odplutje vsak trden ^ J da bi izmenjali parnik v da je izdal svojim četam povelje "* " Največji, najhltrejil parnlkl mm svetu, izborna postrežba Dttnlkam, V vaiem mestu all biUlnl J« lokal- ni aoenta V JUGOSLAVIJO, BOLGARSKO. RUMUNSKO IN MADŽARSKO preko CHERBOURC: EMPRESS OF INDIA 7. sept. AQUITANIA - 13. SBpt. BERENGARIA - 22. sept. J NAZNANILO in PRIPOROČILO. "naj ne delajo vojnih ujetnikov", t j., da naj-sp vse ujetnike, ranje-i e in zdrave, pobije. Vsled oprostilne sodbe se je zgražalo vs.* Ta moč naj bo v službi ifraneosko buržoazno časopisja, pa-— Italijani dostavljajo j riški komunistični list pa je pri- k temu. da je to službo lazumeti tako. kakor so jo meli oni trije. Pravica je doletela četrtega, po dveh letih zmasre. v Kopali u. Sploh je v njegovi knjigi nalo besed o Italiji. Za Clemen-ceaua so eks;«tirale samo Francija pravice j občil celo serijo razkritij c o razu- coskih generalih, ki so vsi i povelja, da st o fran- NTaš stalni *astoi>nik Mr. JAN KO PLEŠRO pobira naročnina za Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave, Clev^lanc*., Ohio, in daje vsa druga poja.sr.ila jlede potovanja v starih kraj ali dobiti ttvojee od Pomol 58-62 North River, New York . |tam» glcCe denarnih pošiljatev iu zeeland ) Antverpen I J ^ UUDrOVfllK, 1 TSt 111 VV VsA dru^l» Zadevah. IuiS kroonlanp > cherbourg •[ ^ sept\ j ,V zuIu^: tu,ii ^.Ngo Peter Zgaga. lapland ) Plymouth ( 24. sept. IX.CKO | Rojakom ga toplo priporočamo. SAMLAND l Hamburg. M. aepl H;tri parnik 2 na vijak« z 2 dimnikoma ITpravui&tvo Olasa ^nJa GOTHLAND t Libava. Gdansk V 22. sept.} jf A FV/^VKIM A " ^»riHin (Samo 3. rizred.) ^ American Line m M i j M MANCHURIA (llumburg in Gdansk preko Cherbourg) 25. avg. i MONGOLIA (v Vigo. Chjtrbourjf izuajau, Hamburg In Odanšk) 8. »»pt. MADONNA5 ODPLUJE 3. SEPTEMBRA Tretji razred $100 { in $5 ! Kabine - $175 5 lie smejo vlelati I MINNEKAHDA (v Hamburg in j Dobro vino brezplačno pri obedih. ..." | Gdansk) 22. «ept. Ogluile se pri pooblaščenih agentur*b. ujetniki * "Ilumanite navaja v; vse vodne proge do' poljs»ke. dokaz 10. in 1">. divizijo Maro-kancev ter z imeni in kraji navaja siuČaje strahovitih krvoločnosti Združene države in Anglija. O I- militarističnih poveljnikov. kot je želel \* zab k« llektor, a >em po- — I)a- so približno pred Vidite pila sem skoro toli-kot vrtnar in vsled tega -eni — Ali niv.i v veliki sobi v ozad \ia »-Ine-Li domov, kjer je še se- nJu ' uradnik .polieij^ke velik nož. prefektnre. Vsled tega ni bil prav X» dolžnost Cicapina je bila sedaj preseneč.m. ko je videl, da po-vidna in vsa domnevanja de- ^a ta od lični gospod njegove pro-tektiva »e udejstvila. (store. Brez obotavljanja je odprl — (tcspin je nedolžen, — je rc- vrata omenjene s<,be. Deset mož. kel Pk.nta. -- Sedaj pa nioramr preoblečenih na najbolj raziične vedeti.... i.ačine. je pilo tam ter igralo kar- Lekok ga je prekinil. Vedel je 't-' Ko je prišel v sobo Lekok z go v>cf kar j.< hotel izvedeti. Ženi 11111 spodoin Planta. so vsi vstali ter ni mogla povtdati ničesar več iu ^neli pokrivala % si«1«! tega je izpremenil svoj glas' —Dobro za vas. Job, — je rekel ti r postal stro:_r. '-< spod Lekok pmti možu, ki je — Tako. moja lepa dama, — je k'1 videti njih glavar. — Točni ste iekel, vi - t. rešili življenje ne- to nii Ugaja. Vaših deset mož dolžnega moža, a i<», kar ste rav- popcJnoma zadostovalo, kajti nokar povedali, morate ponoviti imam še tri vadaljne. katere sem preiskovalnemu sodniku v Corbeil I^islal v.-n danes zjutraj. Ker j»a bi se mogoče izgubili na po (iospod Joo se je priklonil, ves t., vam hočem dati vodnika. srečen, da je ugodil mojstra, ki Šel je k okru, ga odprl in ko je ponavadi ni bil posebno radodaren videl Gulardi spodaj, mu je zakli, * svojimi pohvalami, »•al: j — Jaz liocem, da čakate tukaj — (inlar. pridite sem gor! še nekaj časa. — je zopet pričel Nato s«- je obrnil proti presene- T.tkok.— kajti moja povelja bo- č< ni Ženi. ki je bila tako prestra- clc odvisna od poročila, katero šena. da si ni upala niti vpraše- bom dobil. vati, niti jeziti se ter ji rekel: j Medtem so vstopili možje, kate- — Povejte mi, koliko vam je Tre re je bil posla1 k tapetnikom. morel pla*'al za uslugo, ki ste mu — Kateri med vami je bil uspejo ctorila? ^-n * — je vprašal. — Des* •t tisoč frankov, a ti so —Jaz. gospod,_je odvrnil slok mi pripadali, to vam prisegam, človek-z majhnimi brki. Obljubil mi ;'h je že prc*l davnim — Kaj. zopet vi. Palot T V resni «asom. ci imate srečo. Stopite v to stran- — Dobro. Teh vam ne morejo sko sobo. a rajprvo naročite ste- klenico vina in glejte, da se nas Nato pa je pokazal na Gularda. ne bo motilo, k^ je ravno vstopil ter rekel; j To povelje je bilo kmalu izvrše- — Pojdite s tem človekom v va- no in Lekok, Planta in detektiv so še stnovanje, vzemite paket, ka- se nahajali v majhni sobi. terega vam je dal ta. 5. Ker v vee slučajih nasi držav Ijani kupujejo šifkarte za parnike katere jim je priporočil ta ali oni agent, ne oziraje se na to, kakšni so ti parniki, kam plovejo, priporočamo, naj nihče ne kupi prej kart, dokler o tem ne poizve pri Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St., New York, N. Y. FRENCH line: ■ Compagnie Generale Transatuuiuque e £xprc*» Postal ScrvK« HHB DIREKTNA SLUŽBA V Jugoslavijo prAo Havre z velikimi parnlKi na 2 In 3 vijake PREDNO SE ODLOČITE fca svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek li poslati denar v domovino, da e ga potnik sam kapi, pilite naj lrrro s» tozadevna pojasnila na nano in zanesljivo tvrdko •S Oortlandt Strast Vow York mE i^s isss KOJAKL NAROČAJTE 8S HA "GLAS KABODA" VAJ- večji sLovsmna XQK 7 SDK. DlUTift PRANCE ........ ROCHAMBEAU . LAFAYETTE ... S.S. PARIS 25. avguata 27. avguata 31. avgusta <5,000 konjskih ali 33.700 ton M. sept. Za družine nudimo izborne ugodnosti tretjega razreda. — kabine z dvema, štirimi. Šestimi in osjimi posteljami. Vsi taki potniki bodo deležni iste izborne službe in hja-ne, vsled katere je znana Fra«coš*a črta. Za nadalje informacije vprašajte pri lokalnih agentih FRENCH LINE. Pr-dpisani ž^lim izvedeti za naslov rojaka PAVLA KO ,OV-ŠKK. doma iz R/>vt pri I»gat-eu. Poročati mu imam več važnih zndorv. Prosim cenjene rojake. če kdo ve, da mi naznani njegov na»lov, ali naj se pn san* oglasi. — Joseph Kaučič, 5 Danube Lane, Little Kalis, N. Y. ' (19-22—5) ŽENITNA PONUDBA. Vdovee ^ dcrbrili okoliščinaii se želi seznaniti z dekb-tom ali vdovo v svrlio ženitve. Starost od 2~> ; izvedel, kje s»e nahaja moj prijatelj -TOE TELLER. Pr^d 3. rneseei i*1 bival v Segola, Midi., zdaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za njf»srov naslov, naj mi naznani. ali naj se sam oglasi, ako člta ta ogla.^. — John Vivear, Box 66, Camden on Gauley, W. Va. (20-22—8) - i 1 ■ » i i Aforizmi. Potovanje v Jugoslavijo prek« Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam. Val parniki, ki odplujejo Iz New York« so na dva vijaka. ROTTERDAM ........ 3. sept. RYNDAM ............ 10. sept. NIEUW AMSTERDAM 17. sept. NOORDAM .......... 24. sept. Val parniki Imajo za tretji razred sobe za 2, 4 in 6 caeb. Cena za 3 razred lz Nsw Torka do Ljubljane $100. do Za«rcba $101 ter $5 vojnega davka. Za pojasnila in cene vprafiajte pri: HOLLAND-AMERICA LINE 21-24 State Street New York To je ravno žalostno, to je rfe-ka tragična ironija v človeškem življenju; neka prirojena na*- nas ž^ne, zlasiti moža vedno dalje in dalje, niirn mu ne da in pokoja, vedno mu neti hrepenenje, da bi rad vse videl in v^ vedel, kar je in kar je bilo da, tudi goste, temne megle, katere nam zagrinjajo prihodnost, prodrlo bi rado njegovo nemirno oko. Do cadnjega lua hoče priti \sem stvarem, ves svet bi rad obsegel s svojimi hrepene*" inri rokami. Iz niža ve ga žene skrivna moč vedno više in više; z višave je sirji razgled svetu, po življenju. Ali čim više stopa, tem bolj vidi, kako velik, kako neizmeren je svet. Vednost ie pijača, katera nam ne gasi žeje, še ho I j nam jo vnema. Josip Stritar. * * * : . To je usoda, ki nas bi»;a, da sleherna se moč nje. ko se do vrha poveliČa, ko čakamo najVeč od nje. Anton Medved. Toda ječa je šele strašna, kadar je v srcu hrepeneuije; lepa je noč ebA-eku, ki ve. da izide solnee. J van Cankar: \ * * Toda sreča ženska prava je ciganka, skor nikjer ga nima trdnega obstanka, zdaj se smeje vaite, brž-se-proč obrne in megle pred jasno.sobice dene črne. Matija Valjavec. * . * Ti streti me moreš, potreti nikdar, usode sovražne besneči vihar! Simon Gregorčič. •