Primorski dnevnik SREDA, 27. JANUARJA 2016 št. 21 (21.561) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , hrvaška - Na 3. strani »Istra, skoraj bolje, da bi bila del Italije« Izjave novega ministra za kulturo kultura - Na 10. strani Gonars: slikar in zdravnik izza žice Knjiga o slovensko-italijanskem prijateljstvu Po enem dnevu »odgnali« delavce Spomeniško varstvo prekinilo rušenje TRST - Franco Frattini na poslovni šoli MIB predaval o Evropski uniji in Balkanu »Schengen mora ostati« TRST - Nekdanji zunanji minister Franco Frattini je včeraj predaval na poslovni šoli MIB. Zanimivo srečanje je potrdilo evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana, saj je integracija tega območja v EU-ju eden izmed nujnih izzivov pri izgradnji stabilne in enotne Evrope. Frattini je bil kritičen do postavljanja žičnatih ograj in mnenja, da je potrebna usklajena evropska politika, ki bi preprečila radikalizacijo nekaterih skupin muslimanskih prebivalcev. Destabilizacijo in radikalizacijo tega območja bi po njegovem lahko preprečili z investicijskim in razvojnim zagonom. Predmet predavanja je bila tudi Makedonija, ki bi potrebovala pomoč vseh evropskih držav. Spomnil je na predloge, ki jih je kot evropski komisar predlagal kolegom, a so jih zavrnili z argumentom, češ da še ni čas za tako drastične ukrepe. Na 2. strani Franco Frattini fotodamj@n trst - Tajnik SL zahteva več kontrol na meji Matteo Salvini v Trstu: politični shod in pretep trst - Cvitkovič »Film je film, ne glede na dolžino« TRST - Jan Cvitkovič je stari znanec Tržaškega filmskega festivala. Tu je že predstavil marsikateri svoj film, letos pa kar dva: kratkometražni Ljubezen na strehi sveta so selektorji uvrstili v tekmovalni spored festivala, celove-čerec Šiška Deluxe pa predvajali v sekciji Žanrska presenečenja. Slovenski režiser se, kot pravi, z enakim veseljem posveča kratkim in dolgim filmom: kot bi prvič stal za filmsko kamero. »Film je film, ne glede na dolžino.« Na 11. strani Prosta cena 100-oktanskega bencina Na 3. strani Nova izhodišča za vračanje slik v Istro? Na 3. strani Med Sovodnjami in Faro zgorel tovornjak Na 13. strani Trener Krasa Žlogar v pričakovanju derbija Na 18. strani trst - Odlok vladne komisarke o prostocarinskih conah Končno zelena luč za razvoj »novega« starega pristanišča TRST - Vladna komisarka za Furlanijo-Julijsko krajino Francesca Adelaide Garufi je včeraj podpisala odlok o premestitvi prostocarinske cone v starem pristanišču na druga območja. Ukrep, ki ga je predsednica Dežele Debora Serracchiani označila za zgodovinski dogodek, odpira pot urbanističnemu razvoju starega pristanišča. Odlok je posledica sklepa, ki ga je v parlamentu predlagal senator Demokratske stranke Francesco Russo. Včerajšnji podpis je omogočilo soglasje krajevnih uprav (tudi občin Zgonik in Repentabor) in državnih ustanov. Vsekakor zgodovinski dogodek za Trst. doberdob - Plačujejo za peščico programov Zahtevajo močnejši televizijski signal gorica - Na 13. strani 9771124666007 2 Sreda, 27. januarja 2016 AKTUALNO / trst - Poslovna šola MIB gostila nekdanjega zunanjega ministra Franca Frattinija Prihodnost Zahodnega Balkana je v Evropski uniji Predavanju Franca Frattinija je prisluhnilo veliko poslušalcev intervju - Franco Frattini »Za begunsko krizo krivo pomanjkanje vizije« Ob robu včerajšnjega predavanja smo nekdanjemu zunanjemu ministru Francu Frattiniju (FotoDamj@n), sicer pravniku po izobrazbi, postavili nekaj vprašanj. Odličen poznavalec Balkana nam je odmeril pet minut svojega časa, a kljub časovni omejenosti je bil zelo jasen v oceni, da se mora Evropska Unija hitro poenotiti o ključnih ciljih in izkoristiti priložnost za njihovo uresničitev. Komentiral je tudi aktualne mednarodne okoliščine, svoje poglede na prihodnost EU in okaral postavitev bodeče žice na meji s Slovenijo. Govoriti o širitvi EU v času, ko se na mejah postavljajo žičnate ograje, je malce nenavadno, kajne? Res nenavadno in nadrealistično. Trenutna situacija ni naklonjena širitvi Evrope. Celotna begunska kriza, ki je Evropo postavila pred resno preizkušnjo, je po mojem posledica kratkovidnosti in pomanjkanja vizije. V teh novih političnih razmerah bi Zahodni Balkan lahko postal lahek plen terorističnih in skrajnih nacionalističnih skupin. To pa vsekakor ni v interesu Evrope. Jaz kot Italijan bi bil zaskrbljen, če bi v bližini imeli enklavo, ki bi bila prepuščena sama sebi. Je padec schengna v teh razmerah neizogiben? Srčno upam, da do tega ne bo prišlo. S tem bi se sesul eden od stebrov EU. Leta 2007, ko je Slovenija vstopila v schengen, sem bil na tem območju. Zdaj, devet let kasneje, me žalosti, da na tem območju postavljajo bodeče žice. Ukinitev schengna bi pomenila velik poraz za vse tiste politike in državnike, ki smo se zavzemali za enoten evropski prostor. Slovenski premier Miro Cerar je kot rešitev migrantske krize predlagal konkretno pomoč Makedoniji pri nadzorovanju njenih državnih meja. Pomoč predvideva policijsko osebje in opremo. Kaj menite o tem predlogu? Makedonija je država, ki v tem trenutku potrebuje največ pomoči. Hermetično zaprtje meje med Makedonijo in Grčijo bi lahko bilo nevarno. S tem bi Makedonijo izolirali in prepustili lastnim problemom, kar pa za državo, ki je v tranziciji in pred volitvami, ni dobro. To bi pomenilo tudi osamitev Grčije, kajne? Seveda. In to ni dobra rešitev. Kje vi vidite rešitev? Kaj bi pravzaprav voditelji lahko storili? Če EU želi rešiti problem migracij, azilne politike in beguncev, mora najprej razumeti balkansko dinamiko dogodkov. Voditelji se morajo zavedati, da je stabilnost Balkana v interesu vseh evropskih držav in ne le tistih, ki živijo v njegovi neposredni bližini. Sanela Čoralič fotodamj@n TRST - Prihodnost celotnega Zahodnega Balkana je v Evropski uniji, se glasi sporočilo včerajšnjega predavanja na poslovni šoli MIB, ki ga je kot častni gost oblikoval nekdanji italijanski zunanji minister Franco Frattini. Odlično obiskano srečanje o Evropski uniji in Balkanu sta organizirala dotična poslovna šola in SEP (Srednjeevropska pobuda), na njem pa je bilo poleg lokalnih politikov in intelektualcev opaziti tudi študente poslovne šole MIB, ki med drugim prihajajo iz različnih balkanskih držav. Zanimivo predavanje je potrdilo evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana, saj je, kot pravi gostujoči predavatelj, integracija tega območja v EU-ju eden izmed nujnih izzivov pri izgradnji stabilne in enotne Evrope. Predavanje je Frattini začel z aktualnim vprašanjem, kako naj Evropa poskrbi za ponovni zagon. Po njegovi oceni evropski voditelji pri begunski krizi ne bi smeli nabirati političnih točk, ampak bi morali imeti dolgoročno (vsaj desetletno) vizijo, kot so jo nekoč že imeli. Frattinijev zgodovinski spomin je segel do slovitega daytonskega mirovnega sporazuma, ki je prinesel balkansko enklavo šestih držav, z različnimi oblikami suverenosti, obkrože- no s članicami EU. Kot je ocenil govornik, je bil ta sporazum zgodovinski, ker so ZDA v Evropi prepoznale enakovrednega partnerja, Evropa pa je za balkansko regijo začela iskati političnoekonomske rešitve. V podrobnosti o tem, zakaj EU ni zmogla Zahodnega Balkana politično integrirati in ekonomsko stabilizirati, se Frattini ni spuščal, je pa poudaril, da to območje z begunsko krizo postaja vse bolj nevarno stičišče trka velikih sil. Potencialno nevarne države so po njegovem mnenju Makedonija, Albanija in BIH, države torej, ki jih je EU "pustila na cedilu'. Predavatelj je bil v nadaljevanju kritičen do pristopa k begunskemu valu poleti 2015. Postavljanje ograj in drugih tehničnih ovir se mu zdi nesprejemljivo, ukrepati pa bi morali, tako Frattini, že pred leti. Spomnil se je predlogov, ki jih je sam kot evropski komisar med letoma 2004 in 2008 predlagal evropski komisiji. Ze takrat je govoril o migrantskih kvotah in okrepitvi prizadevanj proti zlorabam azilnih postopkov (t.i. Asylum shopping). »Absurdno je, ko za politični azil zaprosi maroški, pakistanski ali albanski državljan; državljani držav, kjer je politična situacija dokaj stabilna,« je poudaril Frattini, ki je v tistih letih predlagal tudi sistematsko vodenje vstopno-izstopnega evropskega registra. »Na moje predloge so evroposlanci odgovorili, češ da je še prezgodaj za tako drastične ukrepe,« je povedal predavatelj, ki meni, da je politično-ekonomska kriza Zahodnega Balkana, še posebej BIH, odlična priložnost za radikalizacijo nekaterih skupin bosanskih muslimanov. In kaj bi EU morala ukreniti na Balkanu? Ker je Zahodni Balkan del evropske interesne sfere, bi EU morala še enkrat prerešetati svoj pristop, je prepričan Frat-tini. Destabilizacijo in radikalizacijo tega območja bi lahko preprečili z investicijskim in razvojnim zagonom. »Če tega ne bo storila EU, bodo to naredile arabske države ali Kitajska,« je špekuliral Franco Frattini in dodal, da je nesprejemljivo, da se osem evropskih držav želi znebiti balkanske pre-bežniške poti z uvedbo dvoletnega nadzora na notranjih mejah. »S tem ukrepom bi naredili velik korak nazaj. Spomnimo se veselja, ki so ga prebivalci Gorice in Nove Gorice občutili ob padcu meja«, je retorično zaključil Franco Frattini. Sanela Čoralič Zaskrbljeni Erjavec LJUBLJANA - Brez celovite evropske rešitve begunske krize se lahko zgodi, da bodo na posameznih delih migracijske poti izbruhnile napetosti, lahko tudi na avstrijsko-slovenski meji ali slovensko-hrvaški, svari slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Vodja slovenske diplomacije je ob tem posvaril, da bi morebiten premik migracijskega toka proti BiH imel resne posledice za stabilnost regije. Dodal je, da razume, da imata Italija in Avstrija pripravljene različne ukrepe. Tudi Slovenija jih ima, a minister še vedno upa, da bo sprejeta pobuda premierja Mira Cerarja za zaustavitev neregularnega toka migracij. Predsednik slovenske vlade je v pismu voditeljem članic EU predlagal, da bi ob pomoči Grčiji pri vzpostavljanju nadzora na zunanji meji EU s policijo, tehnično pomočjo in finančnimi sredstvi pomagali tudi Makedoniji, da bi prestregla dodatne nezakonite migracije. Vzeli bi jim premoženje KOEBENHAVN - Danski parlament je sprejel spremembe azilne zakonodaje, s katerimi želijo v Koebenhavnu migrante odvrniti od tega, da bi za azil zaprosili na Danskem. Nova zakonodaja med drugim predvideva zaseg dragocenosti migrantov, da bi tako plačali za njihovo oskrbo. Migrante bi lahko preiskali in jim zasegli gotovino nad 10.000 kronami oz. 1340 evri, prav tako pa posamezne dragocene predmete, vredne več kot 10.000 kron. Poročni prstani in drugi predmeti s sentimentalno vrednostjo so izvzeti iz tega ukrepa. Nekateri so ta ukrep kritizirali kot preveč drastičen. A vlada je ukrep branila z argumentom, da morajo v nekaterih primerih tudi Danci, ki se potegujejo za socialno pomoč, prodati svoje premoženje. Manjšinski liberalni vladi je uspelo za spremembe med drugim pridobiti podporo protipriseljenske Danske ljudske stranke in glavne opozicijske socialdemokratske stranke. Prosijo za pomoč ŽENEVA, 26. januarja - Humanitarne organizacije so donatorje pozvale, naj za oskrbo migrantov, ki prihajajo preko Sredozemlja po balkanski poti do severa Evrope, letos namenijo okrog pol milijarde evrov. Polovica od 509 milijonov potrebnih evrov bi bila namenjena pomoči v Grčiji. Denar bi bil namenjen zatočiščem za migrante, njihovi oskrbi z vodo in financiranju sanitarnih kapacitet. vatikan - Šele drugi iranski predsednik na obisku v Vatikanu Rohani pri papežu Rohani vabi investitorje v Iran in obljublja, da se vlada ne bo vmešavala v posle VATIKAN - Iranski predsednik Hasan Rohani, ki se v teh dneh mudi na uradnem obisku v Italiji, se je v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. Rohani je šele drugi iranski predsednika, ki se je srečal s poglavarjem katoliške cerkve. Leta 1999je iranski predsednik Mohamed Hatami obiskal papeža Janeza Pavla II. Iran in Vatikan imata sicer diplomatske odnose sklenjene od leta 1953. Vatikan pa je julija lani sklenjen dogovor o iranskem jedrskem programu med Teheranom in silami sveta označil za pomemben dosežek Pogovor je trajal okrog 40 minut, ob koncu srečanja pa je Rohani papežu podaril ročno narejeno preprogo iz iranskega mesta Kom in miniaturno knjigo. Frančišek je medtem iranskemu predsedniku podaril medaljo s podobo svetega Martina in izdajo svoje okoljske enciklike. Rohani je svojo evropsko turnejo začel v ponedeljek v Rimu. Že takoj sta Iran in Italija podpisala prve gospodarske Papež Frančišek je Rohanija tudi prosil, naj moli zanj ansa sporazume po odpravi sankcij proti Teheranu. Da bi privabil tuje vlagatelje, je Rohani poudaril, da je Iran najstabilnejša in najvarnejša država na Bližnjem vzhodu. Na italijansko-iranskem poslovnem forumu je Rohani tujim podjetjem promoviral Iran kot bazo v regiji s 300 milijoni prebivalci in obljubil, da se iranska vlada ne bo nikoli vmešavala v posle zasebnih podjetij. Precej prahu in ironije je vzbudilo tudi dejstvo, da so v Kapitolskih muzejih v Rimu, kjer so v ponedeljek gostili novinarsko konferenco iranskega predsednika Hasana Rohanija in italijanskega premierja Mattea Renzija, zakrili vse gole umetniške skulpture. / AKTUALNO Sreda, 27. januarja 2016 3 rim - Meglena napoved notranjega ministra Alfana V FJK morda trije centri za registracijo migrantov ZAGREB - Hrvaški minister za kulturo »Škoda, da Istra ni ostala v Italiji« ZAGREB - Novi hrvaški minister za kulturo Zlatko Hasanbe-govic (na sliki) ne mara antifašistov in očitno tudi ne Istre in Istranov, ki so po njegovem preveč antifaši-sti, v preteklosti pa so bili kritični tudi do Franja Tudjmana. Samo tako si lahko razlagamo njegovo izjavo (prvi jo je objavil hrvaški spletni portal index.hr), v kateri obžaluje, da Istre niso osvobodili anglo-ameriški zavezniki generala Geor-ga S. Pattona, temveč jugoslovanski partizani Liške brigade. »Če bi v Istro prvi vstopil Patton, bi Istra danes bila sestavni del Italije,« je dejal Hasanbegovic. Ministrova izjava (z njo bi bila zadovoljna skrajna tržaška desnica), ki jo objavlja dnevnik La Voce del Popolo, je na Hrvaškem sprožila val negativnih reakcij in polemik, še posebej na spletnih portalih. Kulturnega ministra je vzel v bran vodja stranke HDZ in podpredsednik vlade Tomislav Kara-marko, ki je prepričan, da Hasan-begovic glede zgodovine Istre ne misli nič slabega in nima ničesar proti antifašizmu. Minister po Ka-ramarkovem mnenju, »ocenjuje le, da je Hrvaška po drugi svetovni vojni padla v suženjstvo jugoslovanskega komunizma.« Med tistimi, ki niso podprli zaupnice novi Oreskovicevi vladi, je tudi italijanski poslanec iz Pulja Fu-rio Radin. Po njegovem Hrvaška ne potrebuje neke kulturne revolucije, ki jo napoveduje nova vlada, temveč uveljavitev pravne države in učinkovite ukrepe za zajezitev hude gospodarske in družbene krize. Poslanci narodnih manjšin v hrvaškem saboru so različno glasovali o zaupnici novi vladi. Radin je napovedal, da bo v Zagrebu tesno sodeloval s poslanci Istrske demokratske zveze (nekdanje diete), ki so volili proti novi vladi. Poziv za vrnitev umetnin v Istro Istrske umetnine v tržaškem muzeju Sartorio arhiv LJUBLJANA - Slovenski Državni zbor je spremenil zakon o vračanju protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine, ki v domači pravni red v celoti prenaša prenovljeno evropsko direktivo na tem področju. Novela po mnenju vlade prinaša višjo stopnjo varovanja nacionalnega bogastva. Evropska direktiva o vračanju predmetov kulturne dediščine je bila po besedah ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar sprejeta, ker se je pokazalo, da postopki vračanja predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, niso bili dovolj uspešni. Poslanske skupine SD, NSi in Združene levice so pozvale vlado k aktivnejšemu reševanju problematike vračanja umetnin, odnešenih iz slovenske Istre v Italijo ob začetku druge svetovne vojne. Dopolnjeni zakon naj bi namreč v sklopu evropske zakonodaje okrepil pogajalsko moč Slovenijo pri tem kočljivem vprašanju. Po prenovljeni direktivi države članice same določajo svoje nacionalno bogastvo, navedena sprememba pa omogoča, da se varuje celotno nacionalno bogastvo vsake države. Podaljšujeta se roka za vlaganje zahtevkov in preverbo, saj so se doslej veljavni roki izkazali kot prekratki. Osrednji organi držav članic med seboj komunicirajo prek modula informacijskega sistema (IMI) za notranji trg, ki je posebej prilagojen predmetom kulturne dediščine, posedovanje predmeta v dobri veri pa se razširi s podrobnejšo navedbo ravnanja z dolžno skrbnostjo. Takšna odločba po ministričinih besedah zavezuje lastnike oziroma posestnike predmetov k odgovornemu ravnanju pri preverjanju provenience, ki je bilo doslej zelo šibko opredeljeno in podprto. Poleg tega se obdobje poročanja o uporabi direktive podaljšuje s treh na pet let. RIM - Italijansko notranje ministrstvo v Furlaniji-Julijski krajini načrtuje tri t.i. točke za registracijo mi-grantov. »Italija bo takšne centre vzpostavila tam, kjer so potrebne, med drugim tudi v deželah na severovzhodu države,« je dejal notranji minister Angelino Alfano. Podrobnosti ni navedel, kot tudi ne možnih lokacij, kar je včeraj sprožilo raznorazna ugibanja in tudi polemike. Slednje je razvnel vodja Severne lige Matteo Salvini, ki je obiskal FJK. Sicer precej meglena napoved ministra Alfana je spravila v zadrego Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Njena predsednica Debora Serracchiani je namreč večkrat zanikala (to je de-mantiral tudi odbornik Gianni Tor-renti), da Rim načrtuje vzpostavitev takšnih struktur za migrante na meji s Slovenijo in Avstrijo. Alfano je, kot rečeno, potrdil le, da tovrstni načrti obstajajo. »Po posvetovanju z notranjimi ministri EU v Amsterdamu smo skupaj z Avstrijo potrdili našo voljo za sodelovanje v zvezi z begunsko krizo. Načrte v zvezi z žariščnimi točkami bomo nadaljevali,« je dodal notranji minister. Takšne centre menda načrtujejo na območju Trbiža ter v goriški in tržaški pokrajini. Strukture za prvo registracijo beguncev naj bi gostili v nekdanjih vojašnicah, ki jih je na deželnem ozemlju na pretek. Med prvimi je Alfanov načrt rezko zavrnil predsednik Veneta Luca Zaia, čeprav v Rimu sploh ne omenjajo njegove dežele. »Takšne strukture na severovzhodu Italije niso nobena rešitev. To je tako, kot da bi želeli s prstom ustaviti razpoko v jezu. Končno je treba ločiti, kdo je v stiski ter kdo je Italijo in Evropo dosegel iz drugih razlogov,« je dejal Zaia. Center za prvo registracijo mi-grantov načrtujejo tudi na Južnem Tirolskem in sicer tik ob Brennerju. Novica je sprožila precej negodovanj, kritičen je tudi predsednik bocenske pokrajinske uprave Arno Kompatscher. Na Južnem Tirolskem nasprotujejo morebitni uvedbi mejnega nadzora z Avstrijo, če bi se to zgodilo, je dodal predsednik, bi morala Italija enake ukrepe sprejeti na meji s Slovenijo. slovenija Liberalizacija cene bencina s 100 oktani LJUBLJANA - Slovenija je ena redkih držav, v kateri sta ceni bencina in dizelskega goriva enaki na vseh bencinskih črpalkah po državi, torej regulirani. O njihovi liberalizaciji že dolgo razpravljajo, včeraj pa je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagal spremembo uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, s katero bi ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva ostale regulirane kot doslej, cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja pa ne več. Zagovorniki liberalizacije trdijo, da bi to prineslo znižanje cene goriva, na ministrstvu pa so ocenili, da bi liberalizacija dražjega od dveh bencinskih ponudb povzročila sorazmerno majhen izpad javnofinančnih prihodkov (od trošarin) in sicer za približno 0,3 milijona evrov. V objavljenem gradivu ministrstva je namreč zapisano, da »je povpraševanje po motornem 98-in večoktanskem neosvinčenem bencinu cenovno precej neelastično, hkrati pa je motorni 95-oktanski bencin, ki bo še naprej pod regulacijo, dober nadomestek motornemu 98- in večok-tanskemu bencinu.« Pri kurilnem olju pričakujejo, da se zaradi «dokaj konkurenčnega okolja in enostavnega vstopa novih konkurentov končna cena za potrošnike (skupaj s prevozom goriva na dom) ne bo bistveno spremenila, zato tu ne bo prišlo do zaznavnih finančnih učinkov». Po predlogu naj bi uredba začela veljati 9. februarja. slovenščina sandor.tence@primorski.eu Buona sera, dober večer Na nedavni proslavi 60-letnice Zveze slovenskih organizacij v Celovcu je v imenu koroške deželne vlade govoril glavar Peter Kaiser. Večji del svojega nagovora je koroški politik imel v slovenščini. To je naredil iz spoštovanja do slovenskega predsednika Boruta Pahorja, kije ZSO vročil visoko slovensko odlikovanje, predvsem pa do avstrijskih državljanov slovenske narodnosti in jezika. Ne vem, koliko se Kaiser intenzivno uči slovenskega jezika, tisti, ki so ga poslušali pa vedo povedati, da se je pri branju zelo potrudil. V slovenščini je kdaj pa kdaj spregovoril tudi njegov predhodnik Jörg Haider, kije bil Slovencem, kot vemo, zelo nenaklonjen. Ko sem zvedel za Kaiserjev govor skoraj v celoti v slovenščini, sem pomislil na tukajšnje politike in javne upravitelje. Na prstu ene roke lahko prešteješ tiste, ki so se naučili nekaj slovenskih besed, da ne govorimo o tistih zelo redkih, ki so se resno lotili učenja slovenščine. V moji dolgi novinarski poti sem jih spoznal zelo malo. Eden od teh je bil pokojni, nepozabni Giorgio Depangher, po rodu Istran, ki se je lotil prevajanja Prešerna v italijanščino. V spominu imam še Andreo Wehrenfenniga, ki se je tudi v deželnem svetu trudil govoriti v slovenščini. Najbrž bi se še našel kdo, a ostanimo pri teh dveh osebnostih. Slovenščine niso obvladali niti krajevni voditelji KPI, ki je pri nas črpala polovico glasov, če že ne več, med Slovenci. Kako mučen je bil in je še danes tisti buo-na sera-dober večer, ki smo ga slišali na srečanjih in pobudah KPI in ki ga še slišimo na javnih prireditvah od politikov, ki ne obvladajo slovenščine. Nekoč sem mislil, da je ta dvojezični uvodni pozdrav znak spoštovanja do Slovencev, danes pa mislim, da ni ravno tako. Riccardo Illy je kot župan Trsta zelo veliko naredil za kulturo sožitja in za Slovence. Meni pa še vedno zveni v ušesih tisti njegov »hvala lijepa«, s katerim se je tistega vetrovnega decembra 1993 na Velikem trgu v hrvaščini zahvalil Slovencem za izvolitev. slovenija - Železniška infrastruktura Dogovarjanje z Avstrijo in revizija stroškov za drugi tir LJUBLJANA - Slovenske železnice in avstrijske zvezne železnice (OBB) se pogovarjajo o možnostih za krepitev sodelovanja na področju železniškega tovornega prometa. Možno je oblikovanje strateškega partnerstva na območju Slovenije, Madžarske, Italije in jugovzhodne Evrope. Slovenske železnice in OBB so z namenom okrepitve sodelovanja podpisale tudi pismo o nameri. Namen sodelovanja izboljšati kakovost in izvedbo storitev za stranke ter partnerje iz različnih sektorjev. Ob tovrstnem sodelovanju bi se skrajšali vozni časi in izboljšala izkoriščenost prometne infrastrukture, kot so železniško omrežje, pristanišča in terminali. Podrobna analiza potencialov, vključno s skrbnim pregledom poslovanja, bo izvedena v prvi polovici leta v sodelovanju z ustreznimi partnerji, nacionalnimi organi in organi EU. Slovenske železnice v okviru strategije do leta 2020 načrtujejo prodor na tuje trge. Generalni direktor družbe Dušan Mes je med trgi, kamor si želijo prodreti, izpostavil balkanske, Madžarsko, severno Italijo in Avstrijo. To bodo poskušali doseči s strateškim partnerstvom. Direkcija za infrastrukturo v Sloveniji pa je medtem objavila razpis za preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. Na možnosti racionalizacije projekta drugega tira Koper-Divača, trenutno ocenjenega na 1,4 milijarde evrov, je sicer pred časom opozorila že Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Rešitve bi namreč lahko bile cenejše, če bi bil drugi tir zgrajen samo za tovorni promet in ne tudi za potniški, kot je predvideno zdaj. Po analizah bo tako znana končna rešitev za drugi tir, za izvedbo katerega se je vlada v začetku leta odločila ustanoviti posebno projektno podjetje. Prek dokapitalizacije bodo nato lastniški vstop v podjetje ponudili zasebnim vlagateljem in zalednim državam, Slovenija pa bo imela manjšinski delež. Projektno podjetje bo dobilo koncesijo za izgradnjo in upravljanje tega novega infrastrukturnega objekta ter tudi za izgradnjo in upravljanje dodatnih pretovornih zmogljivosti v Luki Koper in ostalih logističnih zmogljivosti na območju Slovenije. 1 2 Sreda, 27. januarja 2016 APrimorski r dnevnik ka Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu rižarna - Pobuda TPPZ Pinko Tomažič Baklada za mir uvod v današnji dan spomina Sinočnja baklada Tržaškega partizanskega zbora Pinko Tomažič, ki postaja vse bolj občutena in obiskana prireditev, je bila uvod v današnji dan spomina na judovski holokavst. Osrednja prireditev bo ob 11. uri v Rižarni. Pevke in pevci TPPZ ter drugi udeleženci baklade so se zbrali pred nogometnim stadionom Grezar ter v tihem sprevodu šli v Rižarno. Tu je zbor pod taktirko Pije Cah zapel nekaj pesmi, na sporedu so bile recitacije in govor Rade Zergol, ko je naenkrat zmanjkala elektrika. Zergolova je končala govor brez ozvočenja. Sledilo je polaganje cvetov na kraj, kjer je nekoč stala krematorijska peč in kjer je shranjen pepel žrtev nacifašističnega taborišča smrti. Ne samo spomin, temveč tudi opomin, da sta mir in sožitje neprecenljivi vrednoti. Danes ob 9. uri bodo na pobudo tržaške kvesture položili venec k plošči v spomin na Giovannija Palatuccija pred tržaškim zaporom. Ob 9.30 bo na pobudo tržaške sekcije združenja nekdanjih deportirancev ANED krenil tihi pohod od zapora do železniške postaje, ob 10. uri pa bodo na postaji položili venec Občine Trst v spomin na depor-tacije med letoma 1943 in 1945. Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca prireja ob 10.30 svečanost pri spomeniku padlim v Istrski ulici pri Sv. Ani. Muzej Revoltella bo danes popoldne prizorišče številnih kulturnih dogodkov, ki si bodo sledili od 15. do približno 20. ure. Najprej bo na sporedu predstavitev publikacije La poesia ? ... un tratto d'inchiostro z učenci osnovne šole U. Saba. Ob 16. uri bosta Franco Cecotti in Tristano Matta predstavila knjigo Roberta Steegmanna o taborišču Struthof; ob 17. uri bo na vrsti film Dove portano gli occhi, ob 18. uri predstavitev Knjige Rosanne Turcinovich Giuricin Maddalena ha gli occhi viola, ob 19. uri pa gledališki performans Teatra InteressHante. Prav tako danes bo v gledališču Miela na sporedu dokumentarec Shores of Light (ob 16.30), ob 21. uri pa koncert Davideja Casa-lija in Elise Frausin s skladbami judovskih glasbenikov, ki so bežali pred nacizmom. V dvorani Cinema dei Fabbri bodo ob 16.30 in 21. uri predvajali dokumentarni film Gerharda Schicka Der Klang Worte - Zvok besed (na pobudo tržaškega Goethe Instituta). Vsi dogodki so brezplačni. Sinočnje baklade za spomin, mir in sožitje se je udeležilo veliko ljudi foto damj@n trst - Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta Štiri ure govorili o smeteh Slovo občinske tajnice Filomene Falabella - Spomin na Ranieria Ponisa in Annamario Percavassi Občinski pravilnik o smeteh je bil posodobljen fotodamj@n veneto - Po petih dneh - konec dirke Rumeni audi počrnel Trije zlikovci so ga zažgali v noči na ponedeljek v bližini Trevisa - Lov na bandite se nadaljuje Od hitrega rumenega audija je ostala le nepremična počrnela gmota ansa Nora dirka rumenega audija RS4, ki je pretekli četrtek ušel policijski cestni blokadi na Proseku, se je končala v noči na torek v kraju One di fonte v pokrajini Trevi-so. Trojica zlikovcev ga je zažgala na makadamski cesti v bližini potoka Muson, ki se je - po izjavah preiskovalcev - pogosto poslužujejo krajevni kriminalci. Nekaj ur potem, ko so drveči avtomobil zadnjič opazili pri Trevisu, so kara-binjerji - bilo je okrog polnoči - prejeli klic o požaru. Na kraj so prihiteli gasilci in v nekaj minutah pogasili ogenj. Iz počrnelih razbitin je bilo mogoče ponekod opaziti rumeno barvo, tako so preiskovalci ugotovili, da gre za najbolj iskano vozilo v Italiji. Razbitine so zasegli, sedaj jih bodo pregledali forenziki, medtem ko se lov na trojico nadaljuje. Štiri ure: toliko je v ponedeljek zvečer potreboval tržaški občinski svet, da je izglasoval posodobitve k občinskemu pravilniku o smeteh. Ni šlo za velike posege, občinska uprava se je morala zgolj prilagoditi novim zakonskim določilom, ki bodo s 1. februarjem začela veljati v okviru zakona o uravnoteženju javnih financ, vse to pa na podlagi novih določil na ravni Evropske unije. Pravilnik, ki govori med drugim o načinu zbiranja odpadkov, ravnanju v primeru pasjih iztrebkov, postavitvi zabojnikov in košev za smeti, pogostosti zbiranja odpadkov, čiščenju ulic idr., so kot že rečeno nekoliko posodobili v nekaterih členih, pri čemer so obravnavali tudi dvajset popravkov. Seja se je dejansko zavlekla zaradi zavlačevanja in ob-strukcije opozicije, zaradi česar so svetniki npr. skoraj uro časa posvetili vprašanju o tem, kdo mora poskrbeti, da bodo v javnih parkih lastniki psov imeli na voljo vrečke za pobiranje iztrebkov. Občinski svet je o pravilniku, ki je predstavljal tudi edino točko dnevnega reda, razpravljal približno od devetih zvečer do enih ponoči, ko je bil sklep na koncu izglasovan. Drugače je bila ponedeljkova tudi zadnja seja, na kateri je bila prisotna občinska tajnica Filomena Falabella, ki se je ob tej priložnosti poslovila od svetnikov in občinskega odbora, saj z 31. januarjem odhaja v pokoj. Občinski svet se je na seji tudi spomnil dveh pred nedavnim preminulih pomembnih občanov in sicer novinarja in »očeta« zlatega sv. Justa Ra-nierija Ponisa ter ustanoviteljice tržaškega filmskega festivala Annamarie Percavassi. V ponedeljek pa bo občinski svet začel z avdicijami posameznih odbornikov o enotnem programskem dokumentu oz. ekonomsko-finančnem načrtu, o katerem bi moral razpravljati in odločati čez približno dva ali tri tedne. trst - Občina V prvi komisiji razpravljali o analizah v Burlu Selitev laboratorija za analize iz otroške bolnišnice Burlo Garofo-lo in nova porazdelitev nalog v luči reforme deželnega zdravstva ne bosta oškodovali tržaške otroške bolnišnice, kvečjemu bosta okrepili njeno središčno vlogo na področjih oskrbe mater in otrok ter zdravljenja spolno prenosljivih bolezni, pa tudi krepitve raziskovalne dejavnosti. To so predstavniki tržaškega zdravstvenega podjetja in bolnišnice Burlo Garofolo dejali članom prve komisije tržaškega občinskega sveta na včerajšnji dopoldanski seji. Sejo komisije, ki je pristojna tudi za zdravstvo, je sklical njen predsednik Giovanni Barbo (Demokratska stranka), potem ko je napoved selitve laboratorija iz Burla v kati-narsko bolnišnico pred dnevi dvignil precej prahu. Seje so se med drugimi udeležili komisar zdravstvenega podjetja Nicola Delli Quadri in generalni direktor Burla Gianluigi Scannapieco s sodelavci ter tržaški župan Roberto Cosolini. Predstavniki zdravstvenega podjetja in otroške bolnišnice so svetnikom zagotovili, da se bo na Katinaro selil le tisti del laboratorija, kjer bodo skrbeli za redne analize, medtem ko bodo za analize za nujne primere še naprej skrbeli v Burlu. Poleg tega bodo nekatere druge storitve, kot npr. na področju alergijskih bolezni, osredotočili prav v otroški bolnišnici. Vse to v luči načrta, da se storitve, ki nimajo nujnega značaja, osredotočijo na enem samem mestu, da bi povečali njihovo kakovost. Bolnišnica bo s tem vključena v deželno mrežo in se ji bo priznala središčna vloga na nekaterih področjih, okrepila pa se bo tudi raziskovalna dejavnost, saj od 18 trenutno zaposlenih tehnikov v laboratoriju jih bo deset nadaljevalo s tem delom, osem pa se jih bo po novem ukvarjalo z raziskovanjem. To so predstavniki zdravstvenega podjetja in Burla ponovili tudi v razpravi s svetniki, pri tem pa niso prepričali vseh, saj je svetnik Zveze levice in znani pediater Marino Andolina ohranil svoje kritično mnenje o načrtu, drugi pa so menili, da bi morali o takih temah razpravljati brez podcenjevanja in pretiravanja. trst - Javni prevozi Danes in jutri brez openskega tramvaja Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da danes in jutri openski tramvaj ne bo vozil. Na najbolj strmem odseku proge bodo namreč odstranili stari jekleni kabel, ki služi od leta 2013, in položili novega. Do tovrstne zamenjave prihaja vsaka tri do pet let, odvisno od obrabljenosti kabla. Na le-to vplivajo značilnosti osemsto metrov dolgega strmega odseka, ki šteje devet ovinkov in na katerem je približno sedemsto kolesc iz litega železa, po katerih teče kabel, čemur je treba dodati še spreminjajočo obremenitev tramvajev in ščitnih voz. Tokrat bodo položili kabel z inovativnimi tehničnimi značilnostmi, ki bi morale omiliti obrabljenost. Tramvaj bo v teh dneh nadomeščal avtobus št. 2/, medtem ko bo avtobus št. 3 med Trstom in Ferlugi vozil do gornjega odseka Ul. Commerciale. / TRŽAŠKA Sreda, 27. januarja 2016 5 trst - Vodja Severne lige se je včeraj mudil v mestu Po Salvinijevim shodu leteli stoli in palice Spopad med policijo in demonstranti na križišču med Ul. Roma in Ul. S. Nicolo fotodamj@n »Lep pozdrav vsem Tržačanom, pa tudi tistim ubogi revežem (it. sfiga-ti) na drugi strani ceste...« Prvak Severne lige Matteo Salvini je s temi besedami zaključil shod v tržaški Ul. S. Nicolo, več desetin privržencev, ki so ga prišli poslušat, pa je bučno zaploskalo in začelo vzklikati na račun 20-30 mladih članov Doma kulture, ki so nekaj desetin metrov proč demonstrirali proti shodu. To je bil tudi trenutek, ko je prišlo do hujšega spopada med policijo in demonstranti, kot ga ni bilo v mestu že mnogo časa. Ligaše in protestnike je ločevala skupina pripadnikov sil javnega reda. Demonstranti so bili člani Doma kultur oz. gibanja Trieste antifascista e antirazzista (protifašistični in protirasistični Trst), ki so bili napovedali demonstracijo po mestnih ulicah, med njimi so bili tudi številni anarhisti. Kaže, da so prejeli dovoljenje za shod ob 17. uri na Borznem trgu, kljub temu pa so prišli demonstrirat proti Salvinijevemu shodu. Jasno je bilo, da ne nameravajo samo poslušati, prej nasprotno. Salvinijev shod je bil ob 15. uri (vodja SL se je sicer prikazal ob 15.30) v baru Ferrari, demonstrante in policiste oz. karabinjerje pa je ločevalpre-hod za pešce na križišču med Ul. S. Ni-colo in Ul. Roma (20 metrov ob bara). Komaj je Salvini zaključil svoj govor in odložil megafon, se je dvignilo splošno kričanje. Po nekaj sekundah je prišlo do stika med policisti in protestniki. Stik se je kmalu prelevil v prerivanje. Policisti v bojni opremi so s pendreki preprečili, da bi protestniki prišli do kavarne, ti pa so policistom odgovarjali s pestmi in brcami. Protestnike so »porinili« več desetin metrov nazaj v Ul. S. Nicolo. Pri tem je prišlo tudi do lu-čanja večjih palic (ena je zadela v glavo podkvestorja, k sreči brez hujših posledic), jeklen stol nekega bližnjega bara je zletel več metrov visoko. Kaže, da je na tla padel tudi namestnik kve-storja. S kvesture so kasneje javili, da so policisti ukrepali, ker so skušali protestniki zalučati dimno bombo proti Salviniju. Takega dogodka v Trstu niso beležili že mnogo let in vprašanje je, ali je bilo vse to potrebno. K sreči je bilo nazadnje le nekaj lažje poškodovanih policistov, obračun pa bil lahko zelo hujši. Vsaj zaenkrat niso nikogar aretirali. Dogodek je nazadnje koristil Salviniju, ki je znal zadevo spretno in cinično izkoristiti. Pa vendar. Bo že res, da smo v volilni kampanji in da pravijo, da je zato vse dopuščeno. Politik, ki je v zadnjih letih opustil za prejšnje li-gaške kadre značilne parole in se skušal prikazati za zmernega človeka, ki lahko vodi desno sredino v Italiji, bi moral imeti drugačno držo in ne nasedati na provokacije. To velja tudi za drugo stran, kjer bi se morali vprašati, ali in komu sploh koristi tako obnašanje. Aljoša Gašperlin Zgoraj: protestnik na tleh. Levo: policisti v Ul. S. Nicolo fotodamj@n kras - Tajnik Severne lige Matteo Salvini »Zapreti mejo!« Obiskal je mejni prehod Lipica in bencinsko črpalko v Sloveniji Zgoraj Salvini s svojimi pred čevljem, ki ga je priseljenec pustil pri Banih; levo rokovanje z vojakinjo na nekdanjem mejnem prehodu pri Lipici; spodaj posnetek cene dizelskega goriva na slovenski bencinski črpalki fotodamj@n Matteo Salvini je začel svoj obisk v tržaški pokrajini na Krasu. Vodja poslanske svetniške skupine Severne lige Massimiliano Ferluga in drugi strankarski pristaši so ga najprej popeljali na območje nekdanje Trbiške ceste pri Banih, kjer so po travnikih in ogradah ob cestišču razmetana oblačila, obutve in drugi predmeti. Tam jih puščajo priseljenci, ko prispejo, nezakonito, iz Slovenije v Italijo. Salvini je že tam začel besedno udrihati nad rešetasto mejo, svoje nasprotovanje sedanji politiki »odprte meje« italijanske vlade in »ministra za invazijo« Angelina Alfana pa je še poostril na nekdanjem mejnem prehodu Lipica. Takrat ni bilo tam italijanskih policijskih organov, ki bi morali - po Salvinijevem prepričanju - nadzorovati prihode tujcev v Italijo. »Mejo bi bilo treba zapreti, da bi se zavarovali pred navalom priseljencev,« je zahteval. Zahvaljujoč se prav odprti meji pa se je lahko sprehodil do bližnje bencinske črpalke na slovenski strani in tam s tablico posnel »ceno« dizelskega goriva, manj kot evro na liter. Cenejši bencin je bil povod za nov, dvojni besedni napad: na italijansko vlado, ker zaradi navijanja trošarin onemogoča italijanskim voznikom, da bi točili gorivo po nižji ceni, pa tudi na Slovenijo, ker z nižjo ceno izvaja na obmejnem pasu »nelojalno konkurenco«. Po vrnitvi v Italijo ga je pričakalo »presenečenje«. Pred nekdanjim mejnim prihodom ga je pričakala policijska izvidnica in enota italijanske vojske, ki zadnje tedne pomaga pri nadzoru meje. Salvini, ki se je bil malo prej »znesel« nad varnostnimi organi, jih je pozdravil, se nasmehnil in odhitel v Trst. (mk) trst - Salvini obsodil policijske kontrole na meji, češ da so neučinkovite »Čez mejo vse, _ kar leze in gre« Prosilce za azil je treba sprejeti, nezakonite priseljence izgnati - Srečanje z Dipiazzo, a hkrati napad na ministra Alfana - Fedriga kandidat za predsednika FJK Meja med Italijo in Slovenijo je premalo nadzorovana, čez njo pa prihaja v Italijo vse, kar leze in gre (it. »vengono ca-ni e porci«). Nujne so torej resne kontrole. Prosilce za azil je treba seveda sprejemati, medtem ko morajo nezakoniti priseljenci takoj zapustiti državo. To velja zlasti za Trst, ki »ga je treba vrniti Tržača-nom« in ga odvzeti »tistim 4-5 bankirjem, ki se bogatijo na račun občanov«. To je poudaril državni tajnik Severne lige Matteo Salvini med svojim shodom v Trstu, ki je bil včeraj popoldne v osrednji (in ozki) Ul. S. Nicolo. Pred barom Ferrari ga je pričakalo 100-150 oseb, od katerih so bili mnogi policisti in kara-binjerji, številni pa so bili tudi novinarji. Salvini se je prikazal s polurno zamudo v spremstvu poslanca in deželnega tajni- Salvini je na shodu uporabil megafon fotodamj@n ka SL Massimiliana Fedrige, s katerim sta bila na kosilu v neki tržaški restavraciji. Tam se je Salvini na kratko srečal z žu- panskim kandidatom Roberto Dipiazzo, o kandidaturah za tržaškega župana pa nato ni hotel govoriti. Dipiazzo je namreč javno podprl notranji minister in vodja stranke NCD Angelino Alfano, ki pa ga je Salvini včeraj javno ošvrknil, češ da spodbuja prihod ilegalnih migrantov. Povedal je le, da je ime kandidata zadnji problem, ker je na prvem mestu volilni program. Kar zadeva prihodnje deželne volitve, bo za predsednika kandidiral Fe-driga, je dodal vodja Severne lige. Kaj mora biti na programu, je Salvini dal razumeti na shodu. Trst potrebuje ponovni razvoj, je dejal, saj je vse v zastoju. Nujno je okrepiti varnost, izboljšati zdravstveni sistem, izgnati nezakonite priseljence, sprejemnih centrov ne smemo sploh upoštevati. Skratka, skrbeti je treba za prihodnost mladih Italijanov in Tržačanov, je še povedal Salvini, ne pa uvažati teroristov. (ag) 6 1 6 Sreda, 27. januarja 2016 MNENJA, RUBRIKE / trst - Pokrajinska uprava nadaljuje z urejanjem pešpoti Gemina Odsek Zgonik-Repentabor bo nared v teku februarja Čiščenje zelenja in mokrišč - Subjekti, ki želijo sodelovati pri vzdrževanju skih pešpoti ter posledično v deželni po-hodniški sistem in kataster stez. Obnoviti nameravajo tudi sistem vodnjakov, ka-lov in napajališč. Trenutno odstranjujejo zelenje z robov stez ter čistijo oz. obnavljajo mokrišča na območju Repna in Cola, postavljajo pa tudi informativne table. Poleg tega je pokrajinska uprava tu- di sprožila postopek zbiranja subjektov, ki bi želeli sodelovati pri vzdrževanju pešpoti. Poleg kluba CAI so razpoložljivost dali Kmetijska zadruga Monte San Pantaleone, občini Zgonik in Repentabor, Srenja Repen, deželno združenje za zaščito kalov in mokrišč, kmetija Omarja Maru-cellija in Ekološka zadruga Volnik. televizija - Danes v oddaji Geo&Geo Dinozaver Antonio • • v* • in njegovo življenje i jf* N/iKñS® Nadaljuje se urejanje pešpoti Gemina: trenutno je v teku izvajanje tretje tranše del na odseku med občinama Zgo-nik in Repentabor, ki bi se moralo zaključiti v teku februarja. Časa za posege na tistih predelih Krasa, ki so vključeni v evropska zaščitena območja Natura 2000, je namreč še za mesec dni, ker med februarjem in avgustom niso dovoljeni posegi, da ne bi motili zaščitenih vrst. Novico so sporočili iz Pokrajine Trst, ki vodi urejanje omenjene pešpoti oz. projekta za preureditev kraškega podeželja, za kar je na voljo 264.525,15 evra deželnih sredstev in 40.000 evrov, ki jih je prispevala Fundacija CRTrieste. Po besedah podpredsednika Pokrajine Igorja Dolenca nameravajo ravno na območju med Zgonikom in Repentabrom naravoslovne odseke povezati s potmi, ki jih je uredil italijanski alpinistični klub CAI. Ob vzdrževanju zelenih površin, zidkov in stez predvidevajo obnovo mreže že obstoječih stez v katastru gozdnih poti in s tem spodbujati pohodnike, kolesarje in ljubitelje jahanja h koriščenju le-teh. Pokrajinska uprava je s klubom CAI sklenila dogovor, na podlagi katerega bi novi odsek pešpoti Gemina vključili v mrežo gor- Dinozaver Antonio, najbolje ohranjeni hadrozaver na svetu in tudi zvezda Ribiškega naselja, bo protagonist današnje oddaje Geo&Geo na Rai 3 (okrog 18.00 ure). O dinozavru in paleontološkem najdišču v Ribiškem naselju bo govoril Flavio Bacchia, ki bo v oddaji premierno predstavil tudi računalniško simulacijo gibanja zamejskega dinozavra. Ugledni paleontolog bo predstavil tudi razmere, v katerih je pred milijoni let živel Antonio, gledalci pa bodo pobliže lahko spoznali tudi tržaško pokrajino in njene znamenitosti. Flavio Bacchia fotodamj@n Včeraj danes Danes, SREDA, 27. januarja 2016 JANEZ Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.03 - Dolžina dneva 9.31 - Luna vzide ob 20.48 in zatone ob 9.32. Jutri, ČETRTEK, 28. januarja 2016 PETER VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1030 mb ustaljen, vlaga 7-odstotna, brezvetrje, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10 stopinj C. d] Lekarne Do nedelje, 31. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ul. Stock 9 - 040 414304, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Trg Liberta 6 - 040 421125, Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 226165 ali 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Drevored XX. septembra 6 - 040 371377. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. mí Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il figlio di Saul«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.00 »Il suono delle parole«; 18.30 »Corpi«. FELLINI - 16.30, 20.10 »Ti guardo -Desde Allá«; 18.10, 22.00 »Macbeth«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »La corrispondenza«; 16.00, 20.00 »Il labirinto del silenzio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00, 22.10 »La grande scommessa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00, 22.10 »Carol«; 18.15 »Assolo«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.30, 21.15 »Creed: Rojstvo legende«; 15.55 »Dansko dekle«; 18.15, 20.40 »Joy«; 15.30, 16.20 »Medo s severa«; 18.00, 19.00 »Peklenski val«; 17.20, 20.30 »Podlih osem«; 18.10, 20.00 »Svaka pod krinko«; 15.30, 17.25, 20.10 »Velika poteza«; 20.20 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«. NAZIONALE - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »The Eichmann show«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quo vado?«; 18.20, 20.15, 22.15 »Steve Jobs«; 16.40, 18.30 »Pic-coli brividi«; 16.40 »Il piccolo principe«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Point break«; 21.20 »Il ponte delle spie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 21.40 »Creed«; 17.30, 19.30 »The Eichmann show«; 16.30, 19.00, 21.30 »Steve Jobs«; 21.30 »La corrispon-denza«; 16.35, 19.10, 21.45 »Point break«; 16.30, 19.50, 21.50 »Quo va-do?«; 16.30, 18.25, 21.30 »Revenant -Redivivo«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Se mi lasci non vale«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 21.15 »Revenant - Redivivo«; 19.45 »The Pills - Sempre meglio che lavo-rare«; Dvorana 2: 17.00 »The Eichmann show«; 20.15, 22.10 »Quo va-do?«; 18.45 »The Pills - Sempre me-glio che lavorare«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Steve Jobs«; Dvorana 4: 16.45 »Piccoli brividi«; 18.30, 20.15, 22.15 »Se mi lasci non vale«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.15 »Point break«. —/ Turistične kmetije GOSTILNA BITA-LJUDSKI DOM KRIŽ bo od 29. t.m. ponovno odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Zbiramo rezervacije za pustno soboto. Tel.št.: 040-2209058; 3407908707. Hi Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta osmica. Vabljeni. Tel.: 040229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.347-2511947. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. št.: 040-200613. S Poslovni oglasi RESTAVRACIJA KARIS NA PESKU prireja večerje z glasbo v živo in plesom: 30. januarja Dalmatinska fešta z duom Laguna Blu iz Hrvaške 6. februarja pustna sobota s skupino Giuliapellizzariballaben(d) Za info in rezervacije: 040-226294 0 Mali oglasi 25. DECEMBRA sem na Napoleonski cesti pri Proseku izgubila zlato ogrlico z barvanimi kamenčki, na katero sem zelo navezana. Tel. št.: +39/3395034365. DAJEM V NAJEM lepo opremljeno stanovanje v Sežani. Tel. št. 338-4216746 (v večernih urah). PRODAM po zelo ugodni ceni dolg kožuh lisice, bele barve, mera 46/48. Tel.: 349-7769394. SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica pomaga pri pisanju nalog učencem osnovne in srednje šole. Tel. št.: 348-2591457. Loterija 26. januarja 2016 Bari 44 35 13 78 42 Cagliari 2 7 52 55 68 Firence 58 26 18 17 77 Genova 48 58 47 81 33 Milan 46 37 80 64 88 Neapelj 68 52 2 24 44 Palermo 6 15 71 23 27 Rim 84 33 25 82 26 Turin 69 86 7 80 66 Benetke 37 7 51 29 21 Nazionale 79 55 38 34 39 Super Enalotto Št. 11 24 45 50 60 63 87 jolly 71 Nagradni sklad 40.057.756,48 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 5 dobitnikov s 5 točkami 39.954,76 € 382 dobitnikov s 4 točkami 526,57 € 16.812 dobitnikov s 3 točkami 23,84 € Superstar Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitnikov s 4 točkami 52.657,00 € 87 dobitnikov s 3 točkami 2.384,00 € 1.191 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 8.712 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 21.422 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Odkrili rečno apnenčasto rdečo algo V hrvaški reki Cetina, ki izvira JV od Knina pod planinami Dinare, so raziskovalci petih evropskih inštitutov odkrili prvo rečno apnenčasto rdečo algo iz vrste Pneophyllum. S tem so znanstveniki ovrgli tezo, da rdeče apnenčaste alge živijo le v morju. Pri odkritju so sodelovali tudi znanstveniki Oddelka za življenjske znanosti Univerze Trst, ki so dokazali, da se je odkrita alga popolnoma privadila na življenje v reki in da ne bi mogla preživeti v morskih vodah. Pomembno znanstveno odkritje je objavila tudi znanstvena revija Scientific Reports, spletna različica prestižne revije Nature. Kot je v tiskovnem poročilu zapisala Univerza Trst, bo to odkritje zelo pozitivno vplivalo na različne znanstvene panoge, še posebej na paleobiologijo. / TRŽAŠKA Sreda, 27. januarja 2016 7 ,*j Čestitke SKD Barkovlje čestita iz srca MARIJI BRIŠČEK ob njeni 80-letni-ci in ji želi doživeto praznovanje v krogu vseh, ki jo imajo radi. Tam v Repnu nekje MATIJA RUPEL živi in jih danes 27 slavi, še mnogo let polnih gledaliških uspehov mu iz srca želita Ksenija in Silvano Ferluga. ANGELA ČAČ por. ČOK je v prejšnjih dneh praznovala častitljivi okrogli jubilej. Iskreno ji čestitajo in voščijo vse najboljše Zadruga Lonjer - Katinara, KKAdria in SKD Lonjer - Katinara. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v vrtce: OV Mi-školin-Boršt in OV Kekec-Bolju-nec, Boljunec 473, 2. februarja, ob 16.30; OV Palčica, Ricmanje 144, danes, 27. januarja, ob 16.15; OV Mavrica, Ul. D'Annunzio 62 - Milje, 1. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča razpored informativnih sestankov na posameznih otroških vrtcih, osnovnih šolah in na nižji srednji šoli: OV v Mavhinjah danes, 27. januarja, ob 16.00; OV v Na-brežini 29. januarja, ob 15.45; COŠ L. Kokoravca Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoniku danes, 27. januarja, ob 15.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu vabi na informativne sestanke: danes, 27. januarja, ob 15.15 na OŠ J. Ribičiča - K. Široka, Ul. Frausin 12. Dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih: danes, 27. januarja, ob 11.00 v OV J. Ukmarja, Staroistrska cesta 78; 28. januarja, ob 11.00 v OV Pikija Jakoba, Ul. Frausin 12. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred OŠ O. Zupančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, danes, 27. januarja, ob 17.30; OŠ F. S. Finžgar-ja v Barkovljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Milčinskega na Katinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca danes, 27. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; dan odprtih vrat oglasni oddelek Primorskega dnevnika TRST Ul. Montecchi 6 I. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka- 800 912 775 bo danes, 27. januarja, v vrtcu v Bar-kovljah, Ul. Vallicula 11 in 29. januarja v vrtcu v Lonjerju, Lonjerska cesta 240. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki, od 10. do 12. ure. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENOEKONOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu, vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo potekal v torek, 2., in v torek, 16. februarja, od 8. do 13.30. Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu liceja Slomšek najkasneje do sobote, 30. januarja, oz. do sobote, 13. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Opčine vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroških vrtcev, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred nižje srednje šole na informativna srečanja, ki bodo potekala po posameznih šolah oz. vrtcih. OV Vrabec - Bazovica: 1. februarja, ob 16.00 in OV Košuta - Križ: 5. februarja, ob 15.45. Nižji srednji šoli: NSŠ Kosovel - Opčine: 4. februarja ob 16.30 in NSŠ Levstik - Prosek: 4. februarja ob 17.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I.Trinko - Zamejski (Domjo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 in od 12.00 do 14.00. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Vsa dodatna navodila bodo na spletni strani www.vesnabrezina.it. S Izleti SPDT - Skupina »Drugače mladi« načrtuje v četrtek, 28. januarja, obisk gradeške lagune - naravnega parka »Isola della Cona«. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.00 pred bowlingom v Devinu in z osebnimi avtomobili nadaljevali pot do lagune. Info na tel. št. 040-775312 (Paolo Raseni). □ Obvestila OBČINA MILJE IN OBČINA DOLINA prirejata danes, 27. januarja, ob 17.30, v dvorani Millo na Trgu Republike v Miljah posvet, ki ga vodi Maurizio Eliseo, z naslovom »Satur-nia in Vulcania - Rekordni motorni ladji - Cosulich Line«. Ta je tudi naslov zadnje knjige znanega zgodovinarja ladjarstva, ki nam bo prikazal projekcijo starih sugestivnih fotografij in vrsto še neobjavljenih filmov. Vstop prost. Vabljeni! SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak. Drugo srečanje bo danes, 27. januarja, ob 19. uri v Bazovskem domu »Hrana za zdravo in mlado srce«. Naslednji srečanji: 3. in 17. februarja. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično urico danes, 27. januarja, ob 16. uri na Stadionu 1. maj. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 27. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah seja odbora. ZDRUŽENJE »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« vabi danes, 27. januarja, ob 10.30, na svečanost ob Dnevu spomina s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192). RAJONSKI SVET za Zahodni kras se bo sestal v četrtek, 28. januarja, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. SLOVENSKA PROSVETA vabi na redni občni zbor v četrtek, 28. januarja, ob 20.00 v prvem, ter ob 20.30 v dru- gem sklicanju v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ul. Donizetti 3. OBČINA DEVIN NABREŽINA, ob Dnevu spomina, prireja srečanje s prof. Ferrucciom Tassinom »Prej bratje v razširjeni Evropi, potem sovražniki v imenu kulta države. Koncentracijsko taborišče v Viscu« v petek, 29. januarja, ob 18.30 v Kam-narski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Toplo vabljeni! TEČAJ ŠIVANJA, ki bo v društvu V. Vodnik v Dolini, se začne v petek, 29. januarja, ob 17.30. Če te zanima šivanje, se nam pridruži. KRAŠKA OHCET: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. NA DOLGI KRONI z Marizo Cepach »Olje kot protagonist v mediteranski kuhinji«: srečanje z degustacijo ek-stradeviškega oljčnega olja bo v soboto, 30. januarja, ob 16. uri. Omejeno št. mest. Info in vpis: ob petkih 17.00-20.00 in v soboto 11.00-13.00; dolgakrona@gmail.com; tel. 3385722967. SOBOTNO DOPOLDNE V KNJIŽNICI - NŠK obvešča, da bo v soboto, 30. januarja, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30 s pravljičnim utrinkom ob 11.00. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 31. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije 340-5814566 (Valentina). PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili po-vork na Opčinah in v Sovodnjah s šempolajskim vozom, da se prijavijo na tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580 ali pri vozu v Šempolaju. UNINT - Šola Umetnosti (MFU - Kulturni dom F. Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Sonce noči - J. Miro« v Villi Manin z Leonardom Calvom v nedeljo, 31. januarja. Info na tel. 338-3476253. KD RDEČA ZVEZDA - HATHA YOGA - V sodelovanju z vaditeljem Janom, društvo organizira tečaj Hatha Yoge. Lekcije se bodo odvijale ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu. Urnik lekcij: od 18.00 do 19.30. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 1. februarja, in se bo zaključil v ponedeljek, 30. maja. Vabljeni na fizično, psihološko in duševno sprostitev! Info: 340-6887720 (Jan). SKD TABOR - HATHA YOGA - Društvo organizira tečaja yoge v Prosvetnem Domu na Opčinah. Lekcije se bodo začele v ponedeljek, 1. februarja. Tečaja se bosta odvijala v večernih in jutranjih urah, in sicer ob ponedeljkih ob 20.00, ob torkih in petkih ob 9.00. Vabljeni na spoznavanje in vadbo starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj vašega telesnega in umskega potenciala ter duševno sprostitev. Info: 3406887720 (Jan). SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) - v četrtek, 4. februarja, ob 19.30 bo ljubitelj vrtnic Ivo Sosič prikazal obrezovanje raznih vrst vrtnic. Vabljeni! Info na tel. št. 040-415797 (ob uri obedov). MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 3475447788 (Erica). TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijaniš-ču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. fe- bruarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inže-nirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na spletni strani www.sloven-skaprosveta.org. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma - Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00; tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. El Prireditve DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga vabi na potopisno predavanje Jasne Tuta »Z jadrnico po francoski Polineziji«, ki bo danes, 27. januarja, ob 20.00 v baru pri gledališču Verdi v Miljah. SKD RDEČA ZVEZDA prireja filmski večer v društvenih prostorih v Sale-žu. Danes, 27. januarja, ob 20.00 na dan spomina na žrtve holokavsta, bodo predvajali igrani film »Au revoir les enfants« režiserja Louis Malle iz leta 1987, ki je bil na beneškem filmskem festivalu nagrajen z zlatim levom. Vstop prost! ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Mladika in TS360, vabijo na Kavo s knjigo, danes, 27. januarja, ob 10.00. Knjigo »V Brucku taborišču...« bo predstavil avtor Vili Prinčič, v pogovoru z urednico ZTT Martino Kafol. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 28. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje jadralke Jasne Tuta »Z jadrnico po Francoski Polineziji«. Vabljeni. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja srečanje »Zdrava družina«. O zdravju, odnosih in problemih odvisnosti bo spregovoril Sto-jan Corbatti, predstavnik združenja A.C.A.T. Vljudno vabljeni v četrtek, 28. januarja, ob 20.30, v prostore Stare šole v Mačkoljah. DAN SPOMINA - Občina Devin Na-brežina vabi na srečanje s prof. Fer-rucciom Tassinom »Prej bratje v razširjeni Evropi, potem sovražniki v imenu kulta države. Koncentracijsko taborišče v Viscu«, ki bo v petek, 29. januarja, ob 18.30 bo v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 - Dan slovenske kulture »...In mimogrede tudi o kulturi« v petek, 29. januarja, ob 20.30: slavnostni govornik Miroslav Košuta, za njegov ustvarjalni opus odlikovan z Redom za zasluge Republike Slovenije 2015; glasbeni utrinek Jasna Corrado Merlak - harfa (J.S. Bach - G.B. Pescetti - C. Debussy). SLORI IN SLOVIK v sodelovanju z NŠK, vabita na predstavitev znanstvene monografije »Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji« dr. Ma-tejke Grgič, ki bo v petek, 29. januarja, ob 18. uri v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. O delu se bo z avtorico pogovarjala psihologinja in raziskovalka dr. Suzana Pertot. SPDT vabi na ogled razstave Med morjem in gorami v veži Slovenskega stalnega gledališča v Trstu do 30. januarja. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. in SOMPD Vesela pomlad vabita v nedeljo, 31. januarja, ob 17. uri v župnijsko cerkev na Opčinah na koncert »Spectrum«. Skupina pevk VokalArt bo s priložnostno instrumentalno skupino pod vodstvom Mire Fabjan, ob prepleta- nju poezij zamejskih avtorjev, izvedla delo Adiemus: Pesmi iz svetišča, skladatelja Karla Jenkinsa. PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju. SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine vabi na Openska glasbena srečanja v nedeljo, 31. januarja, ob 18.00. Nastopali bodo dijaki Umetniške gimnazije Koper. Prispevki V spomin na prijatelja Milana Miliča daruje Ivanka iz Gabrovca 30,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na Marico Kralj vd. Vidoni darujejo soletnice Adelina, Irma, Nimi, Lidia, Nidia, Gabriela 60,00 evrov za športno društvo Vesna in 60,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Križa. V spomin na Vilmo Križmančič darujejo Giordano, Mirka in Donatella 50,00 evrov za ZVS Barkovlje. t Mirno in tiho je zaspala naša draga Rozalija Špilar vd. Sedmak (Živa) Zalostno vest sporočajo sin Oskar z Zlato, vnuk Marko, ostalo sorodstvo in vsi, ki so jo imeli radi Od nje se bomo poslovili v kriški kapelici v petek, 29. januarja, od 13.30. Sledila bo maša ob 14.30 ter pokop. Sv. Križ, 27. januarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga Vera Pertot Zalostno vest sporočajo brat Ivan z Ano, svak Guerrino, nečaki Edvin, Marko, Milena, Ivica, Martin, Veronika in David ter ostalo sorodstvo Pokojnica bo izpostavljena v petek, 29. januarja, v mrtvašnici v Ul. Costalun-ga od 9.30 do 10.30. Sledila bo sv. maša ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 27. januarja 2016 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Ob boleči izgubi drage sestre Vere Pertot izreka svojemu predsedniku nadzornega odbora Ivanu in ostalim sorodnikom iskreno sožalje JUS NABREŽINA 8 1 6 Sreda, 27. januarja 2016 MNENJA, RUBRIKE / nabrežina - V okviru čezmejnega projekta dobre prakse Beseda »povezala« šoli iz Nabrežine in Celovca V okviru čezmejnega projekta dobre prakse Beseda povezuje, prijateljstvo združuje, je izmenjava učiteljev med osnovno šolo Virgila Ščeka iz Nabrežine, šolo Bežigrad iz Ljubljane in dvojezično šolo v Celovcu že več kot potrjena. Tokrat je potekal pouk v slovenščini v Celovcu, na Ljudski šoli 24. Učiteljica Mirjan Mikolj je učencem višjih razredov osnovne šole v Avstriji predstavila učne enote iz bralne pismenosti. Besedišče in dialogi v slovenskem jeziku so bili povezovalna nit skozi celotno vsebino. Učenci so bili spodbujeni k pravilni rabi slovenskega jezika, hkrati so tudi uporabljali in primerjali besede v obeh jezikih: v slovenščini in nemščini. Ena od učnih ur je bila posvečena tudi parlamentu učencev - tako imenovanemu šolskemu parlamentu. Učenci iz Celovca so pred tem vadili nekaj pesmi za Afriko v akciji nabirke za Angolo. Poleg tega se pripravljalo za jubilejno 25. leto obstoja. Dvojezično Volskschule 24 obiskuje 131 učencev, kar je največja dvojezična osnovna šola na področju (upoštevajoč tudi, da je osnovna šola v Avstriji sestavljena iz štirih razredov in ne petih kot pri nas). Ravnatelj Edi Oraže je seveda zadovoljen. Tudi število učencev, ki se je opredelilo za slovenski jezik, je skoraj popolno, kar šoli dobro kaže. Projekt s slovensko manjšinsko šolo v Nabrežini in osnovno šolo Bežigrad iz Ljubljane je dobra izkušnja povezovanja, kajti tu so prisotne tri različne rabe slovenskega jezika, začenši že z iz-govarjavo in naglašanjem besed. Združeni smo isto jezikovno družino skupnega maternega slovenskega jezika. Ravnatelj Edi Oraže in ravnatelj nabrežinske večstopenjske šole Marco Jarc sta se tudi pogovarjala o konkretnejših izmenjavah učencev, skup- nih pobudah in skupnega prebivanja, tudi v Sloveniji. Ravnatelj Jarc želi razširiti sodelovanje tudi na višjo stopnjo tako v Nabrežini kot v Celovcu. Volksshule 24 je druga avstrijska dvojezična šola, s katero sodeluje nabrežinsko ravnateljstvo: poleg Nabrežine je z avstrijsko Koroško »povezana« tudi celodnevna šola 1. maj 1945 iz Zgoni-ka, ki sodeluje s šolo v Železni kapli in prav v tem tednu bo na sporedu dvo-dnevo srečanje na Jezerskem v organizaciji OŠ Preddvor. Z leve: Edi Oraže, Heinzi Nečemer in Marco Jarc O tako pomembnem sodelovanju in razvojih so govorili ravnatelji treh sodelujočih šol: Edi Oraže (Celovec), Hei-zi Ničemer (Železna kapla) in Marco Jarc (VeŠ Nabrežina). (mm) Učna ura na dvojezični Ljudski šoli 24 v Celovcu boljunec - Skupina 35-55 jutri Z Jasno Tuta po Francoski Polineziji trst H V • • Tečaji slovenščine Bora.la V družbi, ki jo vedno bolj zaznamujeta prekernost in brezposelnost, je izmenjava mnenj in znanja nujno potrebna. Zadruga Bora.la si je omislila vrsto tečajev z različnimi vsebinami. Glavni cilj je posameznikom nuditi raznoliko strokovno podlago in jim tako pomagati, da na delovnem področju polnopravno izkoristijo ves svoj kreativni potencial. Od petka 29. januarja dalje bo vsak petek od 18.45 do 20.45 Sara Matijacic vodila tečaj slovenskega jezika in kulture. Predvidenih je 10 srečanj. Organizatorji vabijo k udeležbi tudi starše, ki imajo otroke v slovenskih šolah, saj bodo lahko tako pomagali svojim malčkom pri pisanju domačih nalog. Na voljo bo še cela vrsta drugih tečajev. Vsi bodo potekali na sedežu Bora.la (Salita al Promontorio 11). Vse informacije posreduje Face-book stran IperCorsi di Bora.la ali email naslov e.ronchin@bora.la. jjfrittfr slovensko ¿icfte stalno gledališče RDEČI PROGRAM AGRFT, Gledališče Glej Simona Semenič 1981 režiserka: Nina Rajic Kranjac Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja jutri ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno preva-danje Jasne Tuta, ki bo udeležence popeljala v sliki in besedi v Francosko Polinezijo. V ta daljni, za mnoge sanjski kraj, se je Jasna podala z jadrnico. Z Rickom sta namreč odpotovala iz mehiškega mesta La Paz in po 32 dneh jadranja po Pacifiku dospela na 5556 km oddaljen cilj, otok Hiva Oa. Pogumna Sesljančanka, ki živi na jadrnici že šest let, se je za nekaj mesecev vrnila domov in predstavila svojo knjigo Moj svet sredi oceana. Poleg tega pa je pripravila tudi zanimivo predavanje, s katerim nazorno in privlačno opisuje svoja doživetja na oceanu, zanimivosti krajev in njihovih prebivalcev ter radosti in skrbi vsakdanjega življenja. Jasna je svoje sanje uresničila, udeležencem večera pa je ponujena priložnost, da jih lahko podoživijo. kraški pust - Priprave v polnem teku Kolonjo zasedli irski palčki v ritmu ... country glasbe Med člani in članicami pustne skupine Tutti col cales iz tržaške četrti Kolonja vlada pustno vzdušje pravzaprav celo leto. Od Kraškega pusta na Opčinah, sprevodov v So-vodnjah in Trstu do poletnega pustnega praznovanja v Gradežu zabavi ni videti konca. Takoj na začetku jeseni pa že pade nova zamisel in vse se spet začne. »Že od septembra vadimo country plese ob melodijah irske glasbe v okviru plesne šole Dusty balls, pod vodstvom vzgojiteljice Veronike. Dogajanje okoli voza bo torej res živahno, ker velika večina izmed nas bo na sprevodu ves čas plesala. Voz pa smo začeli pripravljati novembra,« je z razigranim nasmehom povedal Edi Sabba, duša ko-lonjske skupine. Ustavimo se za trenutek: country plesi in irska glasba? Točno ste prebrali. Vsekakor pa tako ali tako vsi vemo, da je za pustni čas vse mogoče in se lahko med sabo spojijo tudi taki elementi, ki se zdijo na videz ne-razdružljivi. Kolonjo oziroma bivšo garažo prevozniškega podjetja v Val-mauri, v kateri pripravljajo vozove vse mestne skupine tržaške občine, so tako skoraj v celoti zasedli zeleni palčki. Njihova pot je bila kar dolga, saj so prišli iz daljne Irske ali bolje iz zakladnice irske mitologije. Irski palček Leprechaun, kot pravi tradicija, sedi na koncu mavrice in čuva lonec z zakladom. Čez dan izdeluje in popravlja čevlje, vile ga naravnost obožujejo in so z njim v odličnih prijateljskih odnosih. Sicer pa se Le- prechaun odlično sklada s pustnim razpoloženjem, saj zelo rad zganja šale in je zelo zabaven, samotarski naravi navkljub. Neutrudljivi pustarji so na večer, ko sva jih s fotografom obiskala, razpravljali, kako naj pobarvajo palčkove oči. Ima modre oči? Rjave? Ali kake druge barve? Do končne Pustna delavca »pripravljata« ogromnega palčka Leprechauna fotodamj@n odločitve sicer (v tistem trenutku) niso prišli, debata pa je bila priložnost za številne anekdote in vesele spomine. Smeha je bilo na pretek. Morda k temu pripomore tudi dejstvo, da v skupini sodelujejo pripadniki različnih generacij. »Recimo, da ima najmlajši približno 11 let, najstarejši pa nekaj čez 70. Po navadi nas je v sprevodu približno 50. Letos nas bo verjetno nekaj manj, ker je pust relativno zgodaj in se torej marsikdo ni uspel ustrezno organizirati,« je pripomnil Edi Sab-ba. Vsaj navidezno pustni skupini s Kolonje nič ne mora skvariti načrtov: »Važno je, da se med sabo dobro imamo in da se zabavamo.« Optimizem in borbenost Ediju Sabbi ne manjkata, med drugim namreč tudi poje s Tržaški partizanskim pevskim zborom Pinko Tomažič. Rad se ukvarja z najrazličnejšimi dejav- Vse pustne rekvizite je treba pobarvati fotodamj@n nostmi in Kraški pust mu je stari znanec. Na Opčinah je, preden bi nastala skupina na Kolonji, večkrat sodeloval z drugimi kraškimi vozovi. Selitev pustnih ustvarjalcev v paviljon, na območje tržaškega sejma, mu torej pomeni zanimiv izziv. Tam bodo po letošnjem pustu pripravljali vozove vsi pripadniki mestnih skupin. V bivšo garažo v Valmauri pa bodo prišli predstavniki gledališča Verdi, da bodo tu izdelovali vse potrebno za odrsko sceno. Vesna Pahor / TRŽAŠKA Sreda, 27. januarja 2016 9 trst - V DSI večer namenjen zborovskemu petju »Če daš nekaj košev, prideš takoj na časopis, če poješ, pa ...« Pogledi zborovodij Janka Bana, Aleksandre Pertot, Marka Sancina in Mirka Ferlana Zborovsko petje na Tržaškem je na prelomnici. Tako bi kazalo ob ugotovitvah, ki so jih na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev iznesli štirje zamejski zborovodje: Janko Ban, Aleksandra Pertot, Marko Sancin in Mirko Ferlan. Iztočnico za razmišljanje, ki so ga pe-vovodje obogatili z lastnimi izkušnjami, je ponudil predsednik DSI Sergij Pahor. Zborovsko petje je bila prva kulturna dejavnost, ki je zrastla po drugi svetovni vojni. Rast-la je, se razvila, dosegla viške, a tudi padce. Ti so bili - paradoksalno - povezani prav z viški. Kvaliteten zbor je privabil kvalitetne pevce iz vrst drugih zborov, ki so nato pomalem zamrli. Pa smo že pri stari dilemi, tisti, ki je svoj čas vnemala razprave v športnih krogih: količina ali kakovost? Na večeru je bila večkrat omenjena primerjava s športom, vedno s petjem v podrejenem položaju. Janko Ban, veteran tržaških pevovo-dij je »razdelil« zbor v dve polovici: umetniško polovico (tisto, ki stremi po kakovosti) in družbeno polovico (socialno vlogo zbora z druženjem). »Umetniška polovica mora biti večja d družbene, sicer petje ni primerno za oder,« je ocenil. Vloga zborovodij tiči prav v tem: širiti umetniško polovico zborovske dejavnosti. Povezovalec večera Marko Tavčar je posredoval nekaj številk: na Tržaškem deluje - vključno s cerkvenimi - kakih 60 slovenskih zborov. Na Pesmi mladih zapoje letno kakih 35 skupin. Količina je precejšnja, čeprav med mladimi zanimanje za petje upada. Aleksandra Pertot je vodila več mladinskih pevskih zborov. Leta je opravljala med najstniki anketo: zakaj so se odločili za petje. Vsakič se je na prvem mestu znašla zabava, na drugem želja po izražanju občutkov. V bistvu - biti. V vrtoglavem sodobnem času, ko mladi hočejo takoj, kar se jim zahoče, predstavlja želja po izražanju velik adut petja. A kako ga izkoristiti? Marko Sancin je iznesel tehten predlog. Nujno rabimo organizacijo, strukturo, ki naj skrbi za petje od otroškega vrtca in šole dalje do odraslih. Mirko Ferlan je ciljal na kvaliteto. Prva ovira za dosego cilja je pomanjkanje osnovne glasbene izobrazbe. Kdor je pevsko kultiviran, išče kvalitetnejši zbor. Poznavanje glasbe torej, ali, kot se je Ferlan spomnil znamenite ugotovitve Janka Bana: poznati glasbo je kot znati pisati in brati. Nujno je torej - tako Marko Tavčar -ustvariti široko pevsko bazo, iz katere bi lahko tisti boljši, bolj ambiciozni in bolj izobraženi imeli možnost združitve v kakovostnem zboru. Primerjava s športom, na primer košarko, je na dlani. Začneš pri minibasketu, da lahko potem, če si sposoben in zmožen, zaigraš pri Jadranu. Navsezadnje: športnik tekmuje s mišicami in tudi pevec poje z mišicami. A Ban je potožil: prej prideš na časopis, če daš nekaj košev, kot če poješ, in vadiš, vadiš, vadiš. Športniki imajo na voljo tudi avtobus, celo dva, medtem ko zbori ne morejo računati na to pomoč. »Smo pač ljubitelji. Nihče ne pričakuje, da bo plačan,« je menil Marko San-cin. Kljub skromnim finančnim sredstvom je mogoče doseči dobre, vrhunske rezultate. Vse pa je preveč prepuščeno želji, trudu in zagnanosti posameznikov. Zato bi bilo prav, ko bi imeli tudi na pevskem področju organizirano strukturo, ki bi zagotavljala vzgojo zborovodij za temeljito delo z otroškimi zbori, da se nato - s primerno vokalno tehniko - razvijejo v mladinske in članske sestave. Program je bil na ponedeljkovem večeru nakazan. Se bo kdo zavzel zanj? (mk) Z leve: Marko Sancin, Aleksandra Pertot, Janko Ban, Mirko Ferlan fotodamj@n Oh, kako so vitki tisti zborovodje Morda je bilo zgolj naključje, ali pa tudi ne. Dejstvo pa je, da so se v ponedeljek zvečer na srečanju o pevskih zborih ob prvi dami tržaških zamejskih zbo-rovodkinj Aleksandri Pertot znašli za mizo razpravljavcev trije pevovodje - Janko Ban, Mirko Ferlan in Marko Sancin - ter povezovalec večera, predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov in tudi sam pevec, Marko Tavčar, ki jim je - ob ljubezni do petja - skupna še ena značilnost. Vsi so vitki. Številke potrjujejo videz. Janko Ban, visok 178 centimetrov, težak 61 kilogramov; Mirko Ferlan: 187 cm za 71 kg; Marko Sancin: 184 cm za 69 kg. In Marko Tavčar, najbolj slok med vsemi: 195 cm za 85 kg. Ob takih merah se samo po sebi zastavlja vprašanje: ali je vodenje zborov in sploh petje doslej nepoznani naravni nasprotnik odvečnih kilogramov? In še: ali lahko predstavlja petje neke vrste sopotnika dobre diete? Ko bi tako bilo, bi se bojda izpraznile telovadnice in fitness centri, v katerih se moški in ženske napenjajo, da bi se preko sragic potu znebili odvečnih gramčkov maščobe, in bi se napolnile sobe pevskih vaj in koncertne dvorane. Marko Sancin tako misel takoj prežene s slavnim primerom: »Kaj pa Pavarotti?« Zanj, za Sancina, ni neposredne povezave med petjem oziroma vodenjem zborov in vitkostjo. Pojejo lahko vsi, pravi: suhi, debeli, visoki, nizki. Le z eno izjemo, pristavi: mišičaste pevce je težko dobiti. Kdor zahaja v fintes centre, težko poje, bi velelo njegovo pravilo. Tudi za Janka Bana je težko povezati poklic zborovodij in njihovo vitkost. Ponudi pa lastni odgovor na vprašanje, zakaj so zborovodje tako vitki. »Ker se grizemo.« (mk) glasba Marjan Kemperle marjan.kemperle@primorski.eu Zborovska politika? Aleksandra Pertot se na petje spozna. Vodila je zbore od otroškega vrtca do upokojencev. Na slovenskih nižjih srednjih šolah poučuje glasbo, še vedno kot suplentka. Razen ene, jih je »obredla« vse, je povedala na ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev. Zato dobro ve, kakšno je stanje glasbene vzgoje med mladimi v starosti tja od 10 do 14 let. »To je katastrofa. Nimate pojma, kakšno je stanje. To so otroci, ki nimajo posluha. Ampak: razglašen otrok je tisti, ki se ni naučil peti.« »Kaj delajo učiteljice v osnovnih šolah ?« Kaj delajo vzgojiteljice v vrtcu?« se je vprašala in tudi nakazala odgovor: »Nova Buona scuola je tudi to.« Tako je nadaljevala: »Na šolah ne pojejo več Marko skače. Mame ne pojejo otrokom uspavanke. Zato ni čudno, da otroci ne znajo zapeti dve noti.« Po njenem mnenju bi bilo treba vzgajati učitelje in učiteljice, vzgojitelje in vzgojiteljice. Možnost obstaja, a je odvisna od posameznika. »Če učitelj ne mara, ne moreš storiti nič,« je bila njena ugotovitev. Lahko bi začeli zunaj šole. A Glasbena matica ne dela tega, ne zmore, je pripomnila. Takšna je pač sedanja zamejska danost na področju petja. Manjka nam celovita zborovska politika! Manjka projekt, v katerega bi bili vključeni mladi od vrtca do odraslih. Na večeru v Peterlinovi dvorani je bilo poudarjeno, da »imamo mnogo odličnih zborovodij.« S svojim znanjem opravljajo dragoceno delo, njihovi zbori dosegajo prestižne uspehe. A očitno za širitev pevske kulture v tretjem tisočletju v zamejstvu to še ni dovolj. Zborovodje imajo zgolj dirigentsko palico. Potrebovali bi... čudežno. trst - Jutri ob 17.30 V muzeju Schmidl harmonikarji GM Jutri bo v muzeju Schmidl zaigrala harmonika arhiv V gledališkem muzeju Schmidl v palači Gopčevic se bo jutri ... zaigrala harmonika. Na sporedu bo vodeni obisk, namenjen prav temu instrument, posebna vodiča pa bosta profesorja harmonike pri Glasbeni matici Fulvijo Jurinčič in Igor Zobin, ki bosta z nekaterimi svojimi gojenci predstavila instrument. Pobuda sodi v sklop sodelovanja Glasbene matice z muzejem Schmidl. V glasbenih sobah muzeja bosta jutrišnjemu sledila še dva glasbena četrtka. 25. Februarja bo na vrsti kitara, ki jo bosta predstavila profesorja Marko Feri in Janoš Jurinčič z gojenci kitare, 17. marca pa klavir s profesoricami Tamaro Ražem, Beatrice Zonta in Claudio Sedmach ter njihovimi gojenci. Vsak tematski obisk se bo začel ob 17.30. trst - Ob podpori pokrajinske uprave Evropa v šoli Jutri in v petek v gledališču Orazio Bobbio in na liceju Galilei V gledališču Orazio Bobbio in na italijanskem liceju Galileo Galilei bo jutri in v petek potekala pobuda za poglabljanje vprašanja migrantov oziroma prosilcev za azil, namenjena dijakom in dijakinjam tržaških višjih srednjih šol. Dvodnevno pobudo z naslovom Evropa v šoli prirejajo v okviru projekta Pojav prosilcev za azil v Evropi, katerega nosilec je italijanski navtični zavod Na-utico-Galvani v sodelovanju s tržaško pokrajinsko upravo. Namen pobude je nuditi dijakom možnost razprave o aktualnih temah evropskega zadiha, začenši z vprašanjem migrantov, je pojasnila pristojna pokrajinska odbornica Adele Pino. Prvi del pobude bo potekal v gledališču Bobbio, kjer bodo jutri ob 10.30 predvajali film Io sto con la sposa. To je dokumentarec, ki pripoveduje zgodbo skupine petih Palestincev in Sircev, ki bežijo v Evropo v iskanju boljšega življenja. Drugi del bo potekal v petek v veliki dvorani liceja Galileo Galilei, kjer se bo ob 11. uri začel ciklus srečanj z naslovom Evropa zakaj? Niz prirejajo v sodelovanju z združenjem Dialoghi Europei in raznimi tržaškimi šolami. Na srečanju bo na temo Kozmopolitizem ekonomije in nacionalizem politike govoril docent evropske in mednarodne politike na univerzi Bocconi v Milanu Paolo Palamiti. V Miljah danes posvet o ladjah Saturnia in Vulcania V dvorani Millo na Trgu Republike v Miljah bosta miljska in dolinska občina danes ob 17.30 priredili posvet o rekordnih ladjah Saturnia in Vulcania nekdanjega tržaškega brodarja Cosulich line. Posvet bo vodil Maurizio Eliseo, avtor knjige o obeh ladjah, ki je tudi znan zgodovinar ladjarstva. Izrecno za to priložnost bo Eliseo prikazal projekcijo starih sugestivnih fotografij o obeh ladjah, ki sta bili svoj čas ponos tržaškega ladjarstva, pa tudi vrsto še neobjavljenih filmov. • •• 10 Sreda, 27. januarja 2016 KULTURA / film - Senator Nereo Battello o pokojnem režiserju Scola je imel rad Gorico GORICA - »Ettore Scola se je rad zadrževal v Gorici, ni prihajal samo zaradi sodelovanja v žiriji nagrade Sergio Amidei.« Odvetnik Nereo Battello, bivši senator in dolgoletni predsednik društva Sergio Amidei, ki vsako leto julija prireja italijanskemu scenaristu posvečeno nagrado za najboljši scenarij, je bil res prizadet, ko ga je doletela vest o Sco-lovi smrti. Z njim se je namreč pogovarjal le nekaj dni pred tem, seveda o italijanskem političnem dogajanju in usmerjenosti Demokratske stranke ... »Ettore je bil vseskozi povezan s stranko, vse od takrat, ko se je še imenovala Komunistična partija Italije,« senator Battello pa je bil idealen sogovornik, ker je na listi iste stranke bil svoj čas izvoljen. »Očaral sta ga predvsem Pietro Ingrao in njegova re-formistična vizija, sicer pa je dogajanju v stranki sledil od zunaj v pričakovanju srečnih razpletov. Zavezan je ostal povojni viziji reforme italijanske družbe, v sklopu levice pa ni nikoli zapadel sekta-štvu.« Ettore Scola je izviral iz okolice Avellina, a je zrasel v rimskem filmskem okolju, kjer je spoznal tudi velikega scenarista italijanskega neorealizma Sergia Režiser Ettore Scola (1931-2016), spodaj posnetek iz njegovega filma Una Giornata particolare, levo goriški odvetnik in bivši senator Nereo Battello Zavezan je ostal povojni viziji reforme italijanske družbe, v sklopu levice pa ni nikoli zapadel sektaštvu. Amideia. Amidei se je rodil v Trstu, njegova mati pa je bila iz rodbine Bartolo-mei iz Solkana pri Gorici. »O njem je Scola pripovedoval, da je bil po temperamentu vzkipljiv in nepredvidljiv. Tak je bil v žiriji nagrade Amidei tudi Mario Monicelli, s katerim ni bilo lahko komunicirati, Ettore pa je bil drugačen, v nekem smislu bolj pedagoški.« Scola je s svojimi filmi spremljal razvoj italijanske družbe in njegova fil-mografija je obsežna. »V pogovorih pa ni omenjal le svojih velikih filmov, kot sta po mojem predvsem Una giornata par-ticolare ali Ceravamo tanto amati, pri srcu je imel tudi vse druge in iz vsakega črpal teme za pogovor. Bil je zelo izobražen in razgledan intelektualec, ki je poznal kulturo pogovora in se na dogajanja kot tudi na vsakdanjost večkrat odzival skoraj z britansko ironijo.« Scola je pred skoraj petnajstimi leti opustil režijo, čeprav je v vlogi avtorja skupaj s hčerkama leta 2013 posnel Che strano chiamarsi Federico. »Vedel je, da je bolje nehati ob pravem času, a nikoli ni o filmu prenehal govoriti. In v pogovoru so prihajali na dan spomini na otroštvo, rodna Kampanja, učna leta v Rimu, sodelovanje pri reviji MarcAurelio in vse njegove bogate filmske izkušnje.« Odvetnik Battello ga bo v kot sogovornika in dragocenega sodelavca pogrešal. Z odvetnikom Nereom Battellom se je pogovarjal Aleš Doktorič Dr. Janez Šumrada rosa zanimivo - Zgodovinar in diplomat Šumrada Si je Napoleon polnil žepe na račun idrijskega rudnika? LJUBLJANA - Dr. Janez Šumrada je na predavanju Napoleon Bonaparte in Rudnik živega srebra Idrija, ki je potekalo v knjigarni Modrijan v Ljubljani, postregel s kar nekaj spregledanimi in še nepoznanimi zgodovinskimi dejstvi. Številnemu zbranemu občinstvu je razkril zanimivo dogajanje okrog idrijskega rudnika in predstavil zakulisni spopad za nadzor nad njegovo dobičkonosno proizvodnjo med trikratno francosko okupacijo. Francozi so slovenske dežele in z njimi Idrijo ter idrijski rudnik zasedli prvič leta 1797, zatem znova 1805/6 in med Ilirskimi provincami (1809-1813). Uradno zgodovinopisje je vse do sedaj beležilo, da je bila celotna zaloga takrat pridobljenega živega srebra zaplenjena v imenu francoske države, Šumrada pa tem podatkom oporeka, saj naj bi na podlagi dokumentov in zasebnih pisem, ki jih je odkril v francoskih državnih in privatnih arhivih, prišel do ugotovitve, da je domala celotna vsota pristala v privatnih rokah Napoleona in nekaterih njegovih najbližjih generalov. Šumrada tako navaja podatke, da so Francozi že ob prvi zasedbi Idrije prišli do ogromnih zalog živega srebra, ki ga Avstrijcem ni uspelo do časa evakuirati. V skladiščih je bilo tako deponiranih kar 160 ton živega srebra in 4.5 ton cinabarita, kar naj bi bilo na borzi v Amsterdamu vredno skupaj 5.5 milijona takratnih francoskih frankov. (Kot primerjavo je predavatelj dejal, da je luksuzno stanovanje v centru Pariza tiste dni stalo 15.000 francoskih frankov.) Zaradi želje po hitrem zaslužku naj bi Napoleon s svojo tovarišijo za celotno zalogo na borzi iztržil »le« tri takratne milijone. Šumrada je predstavil tudi potek podkupovanj, tok prodaje na borzi, natančne zneske ter imena in priimke praktično vseh večjih udeležencev te finančne malverzaci-je. V nadaljevanju je predstavil še podobno raboto leta 1805/6 in v času Ilirskih provinc. Dr. Janez Šumrada (1954) je bil najprej zaposlen kot raziskovalec za starejšo zgodovino Slovencev na ZRC SAZU in univerzitetni profesor na univerzah v Ljubljani in Mariboru, nato pa se je karierno zapisal diplomaciji novonastale slovenske države. Pri tem je opravljal dela na ministrstvu za zunanje zadeve in v zunanji diplomatski službi, kjer je bil med drugim veleposlanik v Franciji, Kneževini Monako in pri Organizaciji združenih narodov. Dr. Janez Šumreda na temo Napoleona in idrijskega rudnika pripravlja knjigo, ki naj bi izšla v letošnjem letu. RoŠa dan spomina - V taborišču Gonars je bil zaprt tudi ; Prijateljstvo »i SAN VITO AL TAGLIAMENTO - V soboto se je v kraju San Vito al Tagliamento na skrajnem zahodnem robu dežele zgodil dogodek, ki bi bil lahko v ponos vsakemu večjemu mestu Furlanije - Julijske krajine. Kot je poudaril župan Antonio di Bisceglie, sta otvoritveni seminar o italijanskih koncentracijskih taboriščih in kasnejše odprtje razstave Izza žice zelo pomembna dogodka, ki ju je občina posvetila dnevu spomina na holokavst. Vzrok, da so se tega datuma spomnili z omembo interniranih Slovencev in ne na primer preganjanih Judov, gre pripisati bližnjemu taborišču Gonars, ki se ga - tudi zaradi ponarejanja zgodovine - nihče več ne spomni. Žal se je pred grozo, ki jo Evropi napovedujejo vojne in migracije, naš kontinent, kot leta 1941. znašel povsem brez orodji, s katerimi bi se lahko izognil Aftermathu, ki vedno sledi nesposobnosti politike in njenemu uklanjanju totalitarizmu. Ker premoremo danes še svobodo pisane besede in se zaenkrat še lahko brez skrbi sklicujemo na človekove pravice, se nam zdi, da živimo v srečni sedanjosti. Vendar nam analiza preteklosti pove, da se krizam vseh vrst ne moreš kar prilagoditi, ampak, da si mora vsak posameznik za to srečo tudi prizadevati. Nižanje ravni demokracije in standardov občutimo na svoji koži vsak posamični dan. Srednji sloj bije svojo zadnjo bitko za preživetje, medtem ko konservativne ideologije izpodjedajo že dosežene standarde laičnega življenja. Nemoč politikov pred epohalnimi premiki ljudstev govori o nesposobnosti razumevanja novega kolonializma, ki ustvarja tragedije in pušča za seboj koncentracijska taborišča in na milijone mrtvih. Ko se enkrat začne klavnica, je že prepozno, in ko se enkrat uveljavi volja elit, da bodo za profit plačali mali ljudje, smo že vsi v vrsti za potencialne lagerje in posledične krematorije. Zgodovina v teh primerih lahko pomaga le posredno. Zgodi se, da nekdo javnosti verodostojno prikaže polpreteklo trpljenje marginalnih skupin (Judi, Slovani, Sinti, istospolni itd.) in da nekdo verodostojno razloži mehanizme uvajanja totalitarizma, pa se bo večina izmed nas še vedno sklicevala na svojo izkušnjo in na lastni trenutni interes. Meja med varnostjo (strah, grožnja) in humanitarnostjo (ljubezen, empatija, sočutje, vzgoja) se ob primerih masovnega trpljenja zelo hitro premika. Argumente humanosti moramo podkrepiti z znanjem, s spominjanjem na pretekle tragedije in na to, da smo lahko tudi mi v vrsti za naslednji pogrom. O tem govorijo angažirani novinarji, umetniki, pesniki, slikarji in ljudje, ki jim je mar. To naj bi se dogajalo danes, dogajalo se je - realno in s pravimi žrtvami - pol stoletja nazaj. Platnica knjige Album 1942-43, v kateri so zbrane slike Nikolaja Pirnata, desno avtor članka - v Trstu rojeni zgodovinar Boris M. Gombač -in Moni Ovadia na sobotnem odprtju razstave elena tubaro O tem govorita razstava in le Bristot iz beneške univerze, kraju San Vito ob Tilmentu. Av la enkratno zgodbo, ki se je sple terniranim slovenskim slikarjem riščnim zdravnikom Mariom C vljenju v taborišču posvetil nek v znak razumevanja in hvaležn Ko se enkrat začne kla je že prepozno, in ko < volja elit, da bodo za p ljudje, smo že vsi v vrs lagerje in posledične k čarjev«. Cordaro je vsa dela spra ki jih je Bristotova s komentar vrenca. Nikolaja Pirnata (Idrija 19( ki so z drugimi slovenskimi in fašizma in nacizma. Teh v Slove njih je prihajalo s študija v Pari ju. Vsak je na svoj specifični na so grozile Evropi, in na nevarnos ni prevladujočih fašizma in na njenjem mape o Don Kihotu (1 umetnosti, ki se bori za vredno vanja. Groteskna, režeča mask; ti skrito, torej žalost pred neizbe nosti v slovenski politiki so po pisatelji (Kocbek), pesniki (Koso gi vidni člani naprednih misli, izmu zaznali narodovo ogrožen prilagajanju klerikalcev ideolog požvižgal nad bodočnostjo ma Po napadu na Kraljevino dilo prav to. Če pustimo ob str de in se omejimo na Slovence, nas obravnavali prav tako, kot vence so razdelili med tri okup / KULTURA 1 6 Sreda, 27. januarja 2016 MNENJA, RUBRIKE / slovenski slikar Nikolaj Pirnat zza žice« Na razstavi Izza žice so ob slikah Nikolaja Pirnata na ogled tudi risbe iz stripa L'inverno d'Italia, pod katerega se podpisuje Davide Toffolo d. toffolo i katalog Izza žice avtorice Pao-ki sta bili deležni pozornosti v rtorica si je za osnovo sposodila v taborišču Gonars med in-m Nikolajem Pirnatom in tabo-Cordaro. Slovenski slikar je ži-:aj svojih enkratnih del, ki jih je osti poklonil enemu svojih »je- lvnica, e enkrat uveljavi orofit plačali mali ti za potencialne tfematorije. avil in iz njih ustvaril zbirko del, rjem prikazala v cerkvi sv. Lo- )3) lahko uvrščamo med slikarje, telektualci razumeli nevarnost eniji ni bilo malo. Veliko izmed izu, Pragi, Berlinu in na Duna-čin opozarjal na nevarnosti, ki 3t, ki je grozila Slovencem s stra-cizma. Tako je Pirnat z udeja-.940) izpostavil večno govorico te resnice, ljubezni in razume- i samo prikriva, kar mora osta-žnim tiranom. Ta apel po zmer-inavljali zgodovinarji (Zwitter), vel), pravniki (Rostohar) in dru-ki so v napredujočem nacifaš-iost. Bili so proti vsesplošnemu giji »Herrenvolka«, saj se je ta njših narodnih entitet. Jugoslavijo leta 1941, se je zgo-ani ostale Jugoslovanske naro-, lahko hitro ugotovimo, da so so razumniki pričakovali. Slo-atorje, od katerih je vsak obra- čunal s slovenskim prebivalstvom svojega ozemlja. Deportaci-ja intelektualnih elit, etnično čiščenje v Posavju, streljanje upornikov in uporaba vojnih sredstev proti civilnemu prebivalstvu so Slovence postavili na rob eksistence. Ideologija je bila le izgovor za pridobivanje življenjskega prostora. To so npr. dokazali kralj in italijanski fašistični voditelji , ko so na isti način obravnavali kolonije v severni Afriki, Grčiji, Albaniji in Jugoslaviji. Za kraj prisilnega zbiranja rasno, jezikovno in politično različnih so določili koncentracijska taborišča. Interniranci so tam umirali povsem brez koristi. Bili so postranska škoda imperialnih sanj nekih pokvarjenih elit, ki so konsenz večine kovali na račun manjšin. To se je v našem primeru dogajalo najprej za Primorce v raznih zaporih in internacijah, za vse Slovence pa v koncentracijskih taboriščih po vsej Italiji. Veliko tega spomina je šlo v pozabo. Krivdo so priznali le redki sosednji državniki. Zgodovinarji so sicer iz pozabe občasno odkrivali »omare sramote«, vendar se na področju splošnega ozaveščanja in obsodbe te italijanske krivde proti Judom, Slovencem, Hrvatom in drugim, ni na vsedržavni ravni, razen Capogreca in redkih drugih, zgodilo nič posebnega. Pred ogledalom zgodovine ostajajo udeleženi v teh dogodkih le »brava gente«, ljudje brez krivde, ki niso in ne bodo nikdar odgovarjali ne za osebno ne za kolektivno krivdo v teh neslavnih dejanjih. »Ko so izčrpana vsa druga sredstva, je treba poseči po em-patiji,« je na odpiranju razstave Izza žice povedal Moni Ova-dia, izhajajoč iz judovske izkušnje, ki se je odvijala v Odesi na Črnem morju. V smislu povedanega, bi morali tudi v deželi Fur-laniji - Julijski krajini iskati skupne točke človeškega razumevanja, skupnega trpljenja, skupnih slavnih dogodkov, skupne kulturne umeščenosti v ta prostor. »Ta razstava je prava rešitev za obe strani,« je pripomnil omenjeni priznani režiser in kulturnik, »saj izpostavlja najvrednejše, kar v zavesti ostaja, to je prijateljstvo in sodelovanje med dvema osebama, kot simbol in temelj za splošno razumevanje, stran od rasne in jezikovne neenakosti in posplošenih sodb o sosedu«. Katalog ALBUM 1942 - 43 na 79 straneh vsebuje, ob slikah Nikolaja Pirnata iz zbirke Cordaro, še dve umetnostno-zgodovinski razpravi (Bristot, Gombač), seznam slovenskih umetnikov, ki so risali v Gonarsu in še neobjavljen dnevnik zdravnika Maria Cordara ter njegovo biografijo. Razstavo Izza žice pa priporočamo na ogled, kot antidot rasnemu in jezikovnemu nerazumevanju. Boris M. Gombač intervju - Slovenski filmski režiser Jan Cvitkovič Vsakič kot prvič TRST - Jan Cvitkovič je stari znanec Tržaškegafilmskegafestivala. Tu je že predstavil marsikateri svoj film, letos pa kar dva: kratkometražni Ljubezen na strehi sveta so selektorji uvrstili v tekmovalni spored festivala, celovečerni film Šiška Deluxe pa predvajali v sekciji Žanrska presenečenja. Slovenski režiser se, kot pravi, z enakim veseljem posveča kratkim in dolgimfilmom: vsakič tako, kot bi prvič stopil za filmsko kamero.»Film je film, ne glede na dolžino. Pomembna je ideja. Moj najljubši pisatelj Raymond Carver ni napisal nobenega romana, ampak same kratke zgodbe...« Ali bo kratki film Ljubezen na strehi sveta, film o ostarelem paru, ki je skupaj preživel vse življenje, »zelo enostavna zadevica z nenavadnim obratom v zadnjem kadru,« osvojil kako nagrado, bo znano v soboto. Med pogovorom v kavarni San Marco smo se posvetili predvsem uspehu, ki ga je med občinstvom požela komedija Šiška Deluxe. Kako se je pravzaprav rodila zamisel za tako komedijo? Začelo se je z imeni: v mislih sem imel imena treh fantov, želel sem posneti film o treh prijateljih. Čakal sem, jih iskal in naposled odkril, da so ti fantje okrog mene, da jih videvam, da grem z njimi včasih na pijačo. Seveda niso profesionalni igralci, zato so bili nad mojo ponudbo presenečeni, a so jo k sreči sprejeli. Film o treh »luzerjih« in njihovi pi-ceriji je bil v slovenskih kinodvoranah zelo dobro sprejet, prav tako v tržaški Globoko in iskreno stojim za tem, da je Šiška Deluxe odlična komedija. Jan Cvitkovič (1966) je v Trstu letos predstavil dva filma fotodamj@n dvorani Tripcovich, kjer so se ljudje - tudi tisti, ki so sledili dogajanju preko podnapisov - glasno smejali. Kateri je recept za uspeh vaše komedije? Ko sem pisal ta film, sem se hotel samo zabavati. Potem pa seveda čakaš in gledaš, kaj se bo zgodilo v dvoranah. Premiera je bila odlična že v Šiški, ljudje so se potem smejali tudi v Montrealu, kjer smo imeli svetovno premiero, prav tako na Dunaju, v Nemčiji ... Kar me je presenetilo, ker nisem vedel, ali bodo tudi drugje sprejeli za svojega ta tip humorja. Potem smo potovali po vsej Sloveniji in res je bil sprejem dober. Okrog tega filma se vsakič sproži neka dobra energija in vidiš, da so ljudje zadovoljni, da so ga videli, kar je v bistvu namen take komedije. Kajti namen vsake komedije naj bi bil po mojem mnenju ta, da ljudje preko skupinskega smeha doživijo neko mini katarzo. Mislim, da bi komedije morali gledati, ne na računalnikih doma, vsak sam, ampak v kinu, kjer se 200, 300, 500 ljudi naenkrat za- tržaški filmski festival - Danes O nekdanji Grčiji, bitkah, I I • v • • • • v v sodobni Cečeniji in se čem V tekmovalnem programu bo danes tudi dokumentarec Grozny Blues TRST - Kdor je včeraj cenil hrvaški dokumentarec Bolesno, lahko danes ob 11. uri v kavarni San Marco prisluhne pogovoru z njegovim režiserjem Hrvojem Mabicem. Med gosti dopoldanskega srečanja bosta tudi Giovanni Cioni (režiser filma Dal ritorno) in Davide Ferrario, ki bo predstavil načrtovani dokumentarec o Kobaridu. Ob 12. uri bodo tu predstavili knjigo Richarda Clogga Grecia. Dall'indipendenza ad oggi; sodelujejo Piero Budinich, Thanos Anastopoulos in Marco Dogo. Sicer pa se Tržaški filmski festival danes nadaljuje s projekcijami v dvorani Tripcovich. Ob 14.30 bo tu na sporedu dokumentarec Battles (Bitke) o posledicah vojne (režiserka Isabelle Tolle-naere), ob 16. pa Grozny Blues o opustošeni Čečeniji (italijanskega režiserja Nicole Belluccija). Ob 18.15 si bo mogoče ogledati dologometražec A szerdai gyerek (Sredin otrok) madžarske režiserke Lili Horvath, ob 20.30 poljski »hollywoodski« film 11 minut (režija Jerzy Skolimowski), ob 22.15 Stra-na Oz (VOzevi deželi) ruskega režiserja Vasilija Sigareva. (pd) smeje. Takrat se med ljudmi nekaj zgodi, to je kot nek obred, ki ga danes ni več. Slovenski kritiki pa nad filmom niso bili enako navdušeni ... Seveda. Slovenski kritiki so pač moji veliki prijatelji in so film precej oplju-vali. Kar je normalno. Bob leta (nagrado za izjavo leta, ki jo podeljuje dnevnik Večer; op. nov.) je pravkar osvojil Ivo Bos-carol z izjavo, da Slovenci prenesejo lopovščino, ne prenesejo pa uspeha. V Sloveniji je vedno tako: ko se pojaviš kot mlad režiser ali kot nov mlad športnik, te vsi nosijo po rokah, potem pa komaj čakajo, da te zatolčejo. To je tak poseben užitek, ki jim ga jaz dovolim. Globoko in iskreno stojim za tem, da je Šiška Deluxe odlična komedija. Je pa tako, da se v Sloveniji večina boljše spozna na nogomet kot Srečko Katanec, ki je selektor, ve- Rad imam Devin in včasih tudi sam zahajam na tisto obalo in posedam na tistih kamnih ... čina kritikov se bolj spozna na gledališče kot Tomaž Pandur, ki režira po celem svetu, in večina kritikov se v Sloveniji tudi bolj spozna na film kot jaz. Šiška Deluxe je zelo različen od vseh vaših prejšnjih filmov ... Nikoli ne snemam filmov tako, da bi mi prinesli uspeh, da bi z njimi ustregel občinstvu. Po poklicu sem arheolog, zato rad kopam in odkrivam nove stvari. Čakam, da me neka ideja povleče, da me fascinira. Nikoli pa ne razmišljam, da bi jo moral spraviti v nek svoj stil, vedno znova se lotim filma tako kot da je moj prvi. Kaj lahko torej pričakujemo v prihodnje? Kaj pripravljate? Pripravljam družinsko dramo, tak je bil tudi delovni naslov, ki bo govorila o današnji povprečni slovenski družini, v kateri se zgodijo določene stvari. Družina je sploh neka stalnica v vaših delih, tudi v Šiški Deluxe ima družinska skupnost svojo vlogo. To ni bilo preračunano, po nekaj letih snemanja pa sem se zavedel, da delam vedno filme o družinah. Ne vem točno zakaj, morda ker izhajam iz družine ločenih staršev. Pa še radovednost: zakaj se v filmu, ki pripoveduje v Šiški, pojavi tudi Devin? Ker imam rad ta kraj in grem včasih, tako kot oni v filmu, na isto obalo in iste kamne in tam malo posedim. Poljanka Dolhar 1 2 Sreda, 27. januarja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob - Skupaj z goratimi občinami zahtevajo močnejši signal Plačujejo za pesaco televizijskih programov V doberdobski občini imajo velike težave s televizijskim signalom, ki je prešibek, da bi občani lahko spremljali vse kanale, ki jih dandanes ponuja digitalna televizija. Največ problemov imajo v Dolu, kjer se na televiziji prikažejo le prvi, drugi, tretji program državne mreže RAI in še kak zaseben program, tako da je ponudba odločno nepopolna. Podobne težave imajo tudi Jamljah in na Poljanah, kjer je signal močnejši, vendar ne dovolj, da bi bilo mogoče spremljati tudi vse ostale kanale. Tudi v Doberdobu pogrešajo cel kup televizijskih programov, zaradi česar se marsikateri domačin občasno pritožuje tudi občinskim upraviteljem. Ravno zaradi tega se je uprava z županom Fabiom Vizintinom odločila, da na dnevni red današnjega zasedanja občinskega sveta vključi tudi osnutek resolucije, s katero zveza goratih občin in uprav Uncem (Unione nazionale comuni comunita enti montani) poziva parlamentarce, naj posežejo pri družbi RAI Way za okrepitev televizijskega signala - tudi v luči spremembe pri plačevanju naročnine televizije RAI. Čeprav se nahaja na nizki nadmorski višini, lahko doberdobsko občino obravnavamo kot gorato. »Podobno kot številne gorate občine imamo tudi v Doberdo- gorica - Občina Božo Tabaj: »Odbornik, odstopite!« B. Tabaj F. Del Sordi »Če niste sposobni doseči, da v zbirnem centru za odpadke v Štandrežu, namestijo dvojezične napise, potem je bolje, da odstopite z odborniškega mesta.« Občinski svetnik stranke Slovenske skupnosti Božo Tabaj je med ponedeljkovo sejo goriškega občinskega sveta ostro nagovoril odbornika Francesca Del Sordija. »Zbirni center so odprli že med lanskim poletjem. Takrat so obljubili, da bodo poskrbeli za slovenske napise, vendar tega še niso storili. Odgovornost nosi odbornik, ki bi moral odstopiti,« je dejal Tabaj, medtem ko je Del Sordi zagotovil, da podjetje ISA rešuje zadevo in da bo v kratkem poskrbelo za slovenske napise. Tabaj je spregovoril tudi o zaprtju pošte v Štandrežu, za ponovno odprtje katerega se občinska uprava ne namerava angažirati, ker zveza ANCI ne bo finančno podprla pri-ziva na deželno upravno sodišče. »Po mojem mnenju ne gre za selitev urada, temveč za njegovo zaprtje. Zato bi bi bilo treba zahtevati tudi ponovno odprtje poštnih uradov v Pevmi in Podgori,« je poudaril Tabaj na zasedanju občinskega sveta, na katerem so z glasovi večine odobrili konvencijo z občinami Dolenje, Števerjan in Sovodnje za izračunavanje plač zaposlenih za obdobje 2016-2017. (dr) ■ I t' P i 1 t ■ m p* m bu velike težave z vidljivostjo televizijskih programov. V nekaterih predelih občine ni videti programov družbe Mediaset, v drugih niti tistih, ki spadajo pod državno televizijo RAI. Številni domačini se pritožujejo, saj redno plačujejo naročnino za televizijo RAI; to še toliko bolj velja letos, ko bomo naročnino plačevali skupaj z raču- Tudi Vrhovci in Gabrci so prikrajšani - VŠteverjanu s televizijo sicer nimajo težav, drugače je s hitrim dostopom do spleta ... nom za elektriko,« poudarja župan Vizin-tin in pojasnjuje, da si zveza Uncem prizadeva za postavitev novih televizijskih anten in za okrepitev televizijskega signala, to se pravi ravno za ukrepe, s katerimi bi se izboljšala vidljivost televizijskih programov tudi v doberdobski občini. Zveza Uncem je svoj osnutek resolucije poslala vsem županom po Italiji; prejeli so jo tudi v Šte-verjanu in Sovodnjah. »V števerjanski občini ni večjih težav s televizijskim signalom, nihče se doslej nad njim ni pritoževal. Nekateri si pomagajo s parabolami, drugi niti tega ne potrebujejo,« pravi števerjanska županja Franka Padovan in opozarja, da imajo v Brdih veliko večje težave zaradi počasnega dostopa na sveto- gorica - V Ulici Orzoni Televizijski dnevnik slovenskega sedeža RAI (zgoraj), oddajnik na Debeli griži (desno) bumbaca vni splet. »Na županstvu še čakamo, da bi do nas speljali optični kabel, s katerim je dežela že povezala nekatere občine. Drugače si domačini pomagajo s ključki oz. s pogodbami z raznimi ponudniki, čeprav je malokdo res zadovoljen s hitrostjo internetne povezave. Izjemo predstavljajo Jazbine, kjer so opremljeni s hitrim dostopom na splet,« dodaja županja. V sovodenjski občini je vidljivost televizijskih programov slaba predvsem v nekaterih predelih Vrha. Tudi v Gabrjah imajo težave, še zlasti domačini, ki živijo ob vznožju hriba; nekateri pogrešajo tudi slovenski program deželnega sedeža televizije RAI. Na Gornjem Vrhu je vidljivost boljša kot v ostalih vrhovskih zaselkih; v nižjem predelu vasi lahko spremljajo prvi, drugi in tretji program televizije Rai, včasih se prikaže tudi otroški program Rai yoyo, vendar pogrešajo večji del ponudbe družbe Mediaset. Da bi lahko spremljali slovenski program deželnega sedeža televizije RAI, so nekateri Vrhovci svojo anteno obrnili proti Trstu, drugi si pomagajo s satelitsko anteno. Ne glede na dobro ali slabo vidljivost televizijskih programov se morajo prav vsi davkoplačevalci sprijazniti z novim načinom plačevanja naročnine državne televizije RAI. Stala bo sto evrov in jo bo treba poravnati z računom za elektriko; prvi obrok, ki bo znašal 70 evrov, bo v julijskem računu. (dr) gorica - Bolnišnica Še naprej bodo zdravili dihala Pnevmološki oddelek ostaja v Gorici, medtem ko bodo v tržiški bolnišnici po novem izvajali tudi endoskopijo dihal, kar predstavlja obogatitev ponujenih storitev. Na zdravstvenem podjetju za Posočje in južno Fur-lanijo so se odzvali na pisanje italijanskega tiska, češ da naj bi v kratkem zaprli goriški pnevmološki oddelek. Z zdravstvenega podjetja poudarjajo, da ohranjajo v pnevmološkem oddelku goriške bolnišnice vse dosedanje storitve, zaradi česar ne nikakor razmišljajo o njegovem zaprtju. Nekaj novosti pa se obeta v tržiški bolnišnici, kjer bodo po novem lahko izvajali tudi endoskopijo dihal, kar ne bo nikakor vplivalo na ponudbo v Gorici. Komaj bo deželna vlada Furlani-je Julijske krajine odobrila načrt delovanje zdravstvenega načrta za Posočje in južno Furlanijo, bodo sprožili postopek za zaposlitev primarijev v ne-frološkem oddelku in v oddelku za nujno pomoč - slednji je svojega vodjo Giuseppeja Giagnoria prerano izgubil ravno pred nekaj dnevi. Na zdravstvenem podjetju opozarjajo, da so se tudi v preteklosti že nekajkrat pojavile povsem neosnovane govorice o domnevnih zaprtjih oddelkov v goriški bolnišnici. Nekateri so skorajšnje zaprtje napovedovali za kardiološki oddelek, za službo za odvisnosti Sert in za službo za prizadete osebe, ki so vsi po vrsti še vedno odprti. Z zdravstvenega podjetja zaniku-jejo tudi govorice o selitvi sedeža iz Gorice v Palmanovo, kar sicer ne bi imelo nikakršnega učinka na storitve, ki jih koristijo občani. Pri tem pojasnjujejo, da so imeli ob združitvi goriškega zdravstvenega podjetja in zdravstvenega podjetja za južno Furlanijo cel kup dvojnikov (uradi za osebje, knjigovodski urad, tehnična služba...); do danes so v Gorico preselili vse pristojnosti obeh pravnih in računovodskih uradov. Vodstvo zdravstvenega podjetja ne nazadnje poudarja, da nepreverjene novice o domnevnih zaprtjih oškodujejo ravno goriško bolnišnico; ljudje podvomijo v kakovost njenih storitev, zaposleni postanejo zaskrbljeni, čeprav ni pravih razlogov za zaskrbljenost. Avte neodgovorno parkirajo pred nepreglednim Marilka Koršič opozorila župana, da je poveličevanje fašizma prepovedano Ob nevarnem križišču je treba poostriti nadzor nad avtomobili, ki so tako parkirani, da ovirajo vidljivost. Med ponedeljkovim zasedanjem goriškega občinskega sveta je občinska svetnica Slovenske skupnosti Marilka Koršič opozorila župana Ettoreja Romolija na nevarno križišče med ulicami Orzoni, Mighetti in Scodnik, kjer bo občina načrtuje ureditev krožišča. »Ker grem skozi to križišče večkrat na dan, opažam, da so ravno pred njim v ulici Orzoni kljub prepovedi parkirani avtomobili, ki popolnoma zakrivajo pogled tistemu, ki prihaja po ulici Scodnik in zavije v ulico Orzoni. Morda bi večji nadzor in kaka globa odvrnila avtomobiliste od ta- kega neodgovornega parkiranja,« je poudarila Koršičeva, ki ji je župan odgovoril, da bo zadevo čim prej preveril v pristojnih uradih. Svetnica je opozorila še na prehitre avtomobiliste v Ulici Tabaj v Štan-drežu, ki imajo odsek med podvozom in cerkvijo za dirkališče. »Morda bi kazalo namestiti table za omejitev hitrosti ali ekran z elektronsko meritvijo,« je prepričana Koršičeva, ki je župana tudi opozorila, da je bil nedavni sprejem pripadnikov fašistične enote Decima mas na županstvu povsem nesprejemljiv. »Prav te dni se spominjamo grozodejstev, ki sta jih nacizem in fašizem povzročila v naših krajih, in ne samo. Še vedno so kraji, kjer so naši ljudje trpeli in umirali, na pol zamolčani (Vis- Nepravilno parkirani avtomobil v Ulici Orzoni bumbaca co, Gonars, Zdravščine, Trst-Bellosguar-do, da jih naštejem samo nekaj). Še prej so se že od leta 1920 dogajale konfinacije in načrtne premestitve slovenskih državljanov na službena mesta na jug Italije,« je poudarila Koršičeva. Župan je povedal, da si vsi umrli zaslužijo spomina. Poudaril je tudi, da ne nikogar zapostavlja; lani je omo- gočil zvezi VZPI-ANPI postavitev plošče na goriškem gradu, odpravil se je k vinarju Damijanu Podveršiču, ko so mu po-mazali kamnito znamenje. Koršičeva je dejala, da je res treba negovati spomin na umrle, vendar brez vsakega poveličevanja in obujanja fašizma, kot je med drugim prepovedano tudi v ustavi. (dr) / GORIŠKA Četrtek, 28. januarja 2016 13 gorica - Spomeniško varstvo in majavo poslopje v Morellijevi ulici Po enem dnevu rušenja so delavce že »odgnali« Birokracija meče polena pod noge goriški občinski upravi, ki je včeraj dopoldne morala nepričakovano prekiniti rušenje poslopja na vogalu med Morellijevo in Oberdanovo ulico, čeprav je od propadajoče stavbe ostalo pokonci le še nekaj zidov pritličja. Medtem ko je goriški župan Ettore Romoli v ponedeljek popoldne skupaj s stanovalci, trgovci in gostinci iz Mo-rellijeve ulice opazoval bager, ki se je lotil dela, so na županstvu prejeli zahtevo po prekinitvi rušenja. Poslalo jo je spomeniško varstvo za arhitekturno dediščino Fur-lanije Julijske krajine, ki zahteva dodatna zagotovila glede namembnosti zemljišča, na katerem je stalo poslopje, in glede morebitnih novogradenj. Slednje bodo morale imeti arhitekturne značilnosti, ki jih je imela propadajoča stavba. V ponedeljek, 28. januarja, se bo goriški župan Ettore Ro-moli srečal z vodjo spomeniškega varstva in prisluhnil njegovim zahtevam - seveda z željo, da bi se rušenje čim prej nadaljevalo in zaključilo. Zaradi včerajšnje prekinitve rušenja so odložili na kasnejši datum praznik, ki so ga v soboto, 30. januarja, nameravali izpeljati trgovci in gostinci iz Morellijeve ulice. Ravno tako odloženo na kasnejši datum je tudi ponovno odprtje ulice, ki je zaprta že več mesecev. Novica o nepričakovani prekinitvi rušenja je včeraj popoldne takoj odmevala na socialnih omrežjih; številni Goriča-ni so se zgražali nad odločitvijo spomeniškega varstva, ki je za mnoge povsem nepotrebna ustanova. Zaradi propadajoče stavbe in zaprte ulice so oškodovani številni krajevni trgovci in gostinci, kar nekaj težav imajo tudi stanovalci. Goriška občina si za rušenje poslopja prizadeva že preko dve leti, vendar je spomeniško varstvo temu nasprotovalo že od vsega začetka. Ko je zgledalo, da je zadeva rešena, je prišlo do nepričakovanega zapleta, ki ga ljudje razumejo kot le še en dokaz, da birokrati živijo v svojem svetu. (dr) Rušenje so prekinili, ko je od majave stavbe ostalo pokonci le še nekaj zidov in del pritličja bumbaca fara - Na avtocesti Zgorel je tovornjak Na avtocesti A34 med Faro in So-vodnjami je včeraj tovornjak najprej silovito trčil v zaščitno ograjo, prevrnil se je na bok in zagorel. Šofer je bil lažje poškodovan, odpeljali so ga v goriško bolnišnico. Do nesreče je prišlo okrog 17. ure na voznem pasu v smeri Gorice, nedaleč od priključka v Fari. Vozni pas so zaprli, zaradi česar je nastala približno dva kilometra dolga kolona. Do zastojev je prišlo tudi na deželni cesti v Gradišču in na Majnicah. Tovornjak naj bi imel slovensko registrsko tablico in prevažal plastični material. Pri gašenju je sodelovalo devet gasilcev, ki so na kraj prišli s tremi gasilskimi tovornjaki. ezts go Po novem in Puhali A. Puhali F. Perazza V skupščini Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO), ki so ga ustanovile občine Gorica, Nova Gorica in Šem-peter-Vrtojba, bosta goriško mestno upravo zastopala nova člana. Inženirja Giuseppeja Fiannacco in Franca Frattinija sta nadomestila psihiater Franco Perazza in izvedenec za železniški promet Ales-sandro Puhali. Zamenjavo so potrdili na ponedeljkovem zasedanju občinskega sveta v Gorici. Posebno omembo zasluži Frattini, nekdanji zunanji minister Italije, ki je bil prvi predsednik skupščine EZTS GO. Fotografijo tovornjaka so objavili na Facebook strani Sei di gorizia se... tržič - V zaključni fazi raziskava, ki jo je naročila deželna vlada Pridobivajo podatke o raku V petek bodo predstavili izsledke študije o stopnji onesnaženosti zraka - Preverili bodo, zakaj je toliko primerov raka mehurja Tržiška bolnišnica bonaventura Laboratorijski tehniki okoljskega observatorija agencije Arpa so skoraj zaključili raziskavo, v okviru katere so pridobivali podatke o razširjenosti rakastih obolenj na Tržiškem. Kot pojasnjujeta deželni odbornici Sara Vito in Maria Sandra Telesca, je raziskavo lani naročila deželna vlada, ki hoče raziskati povezavo med rakastimi obolenji in onesnaženostjo okolja. Raziskava dopolnjuje dve študiji; prvo so izvedli med letoma 2014 in 2015 raziskovalci Univerze v Vidmu, ki so pod drobnogled vzeli izključno razširjenost rakastih obolenj med ženskami iz goriške pokrajine. Drugo študijo je izvedla agencija Arpa in zadeva stopnjo onesnaženosti zraka na Trži-škem; izsledke raziskovalcev bo deželna odbornica Sara Vito predstavila javnosti v petek, 29. januarja, v Trstu. Iz epidemiološke študije izhaja, da V kratkem bodo začeli preverjati prisotnost kovin v urinu Tržičanov je med ženskami iz goriške pokrajine nadpovprečno visoko število primerov raka mehurja. »Zato smo se odločili za dodatno preverjanje,« pravi deželna od- bornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca, medtem ko odbornica za okolje Sara Vito pojasnjuje, da so pozvali raziskovalce in izvedence, naj preverijo vse okoljske in zdravstvene podatke od leta 1995 do današnjih dni. Spomladi se bosta zaključili še dve študiji, ki zadevata srčno kap in spontane splave; v kratkem pa se bo začelo preverjanje prisotnosti kovin v urinu Tržičanov. V teku je tudi raziskava učinkov avtomobilskega prometa na razširjenost raka pri krajevnem prebivalstvu, pri čemer nikakor ne podcenjujejo niti ostalih virov onesnaževanja, so včeraj sporočili z dežele Furlanije Julijske krajine. dan spomina Poklon Judom z glasbo in besedo Z vgraditvijo trinajstih tlakovcev v goriške pločnike se je prejšnji teden začel niz dogodkov ob dnevu spomina na ho-lokavst. V Gorici bo danes ob 9.30 v imenu občinske uprave župan Ettore Romo-li položil venec pred spomenik pred železniško postajo, ki je posvečen 600 de-portirancem. V goriškem Kulturnem domu bo ob 9.45 posvet za dijake na temo žensk v holokavstu, ki ga prireja pokrajinsko tajništvo sindikata UIL v sodelovanju z zavodom IRASE in združenjem Prijateljev Izraela ter pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajine. Srečanja se bosta udeležili tudi deželna odbornica Loredana Panariti in goriška prefektinja Isabella Alberti, ki bo nato vizročila medaljo za zasluge deportirancu Mariu Bernardiniju in Vittorini Piccoli Rodaro, hčerki interni-ranca Gaetana Piccolija. Ob 11.30 bo ogled sinagoge, ki ga bodo vodili dijaki zavoda Max Fabiani. Na sedežu zadruge Arcoba-leno v Štandrežu bo ob 19. uri brezalkoholni aperitiv Memoria e sogni di liberta - Spomini in sanje o svobodi, na katerem bodo pesmi in besedila prebirali Robert Cotič, Bruno Tofful, Lucia Calandra, Edi Bramuzzo in Franco Perazza; spremljali jih bodo plesi in glasba čezmejne skupine GO folk Gorizia/Nova Gorica. Na žrtve holokavsta se bodo danes spomnili tudi v Tržiču. Na pokopališču v Ulici XXIV Maggio bodo ob 10. uri položili venec v spomin na deportirance. V galeriji na Trgu Cavour bodo v petek, 29. ja- Tlakovci spomina bumbaca nuarja, ob 18.30 predstavili knjigo Padre eterno se ci sei mi devi chiedere perdono. Testimonianze di donne e uomini deportati nei lager nazisti Alessandra Fantina. V gledališču San Pio X v Štaranca-nu bosta danes ob 18. uri svečanost uvedla glasbenika Mirko Masuda in Annamaria Viciguerra. Sledil bo nagovor Giorgie Polli, nato bodo dijakinji Mary Sorgo in Gioia Macorini ter gledališka igralka Ni-kla Petruška Panizon prebirale besedila iz del Ane Frank, Trudi Birger in Marca Co-slovicha. Večer bosta sklenila glasbena točka Veronice Bortot in Dragane Gajic ter nastop ženskega pevskega zbora Multifa-riam iz Rude pod vodstvom Gianne Vi-sintin in ob klavirski spremljavi Rosselle Fracaros. V gledališču Bergamas v Gradišču bo danes ob 21. uri predstava o deporta-ciji Judov iz Gorice in Furlanije Julijske krajine. Pesmi bosta prebirala Maja Monza-ni in Mario Milosa, za glasbeno kuliso bodo poskrbeli violinistka Mariko Masuda, pianistka Cristina Cristancig in pevec Lorenzo Tomasella. Predstavo bodo ponovili jutri ob 20.30 v občinski sejni dvorani v Šlovrencu, ko bo pevca nadomestil Goriški komorni zbor. Dan spomina bodo obeležili tudi v Gradežu, kjer bo v dvorani občinskega sveta danes ob 17. uri govor o Sebastianu Scaramuzzi in o njegovem prizadevanju zoper predsodke in diskriminacijo na račun Judov. Po zaključku srečanja, ki ga prirejata gradeška občina in goriška pokrajina v sodelovanju s centrom za raziskovanje Sebastiano Scaramuzza, bo pokrajinska svetnica Elisabetta Medeot položila venec v spomin na gradeške Jude v parku Oranz. (av) 1 6 Sreda, 27. januarja 2016 MNENJA, RUBRIKE / vrh - Kulturna prireditev z aktualnim sporočilom Tudi domačini so bili begunci Čas begunstva je bil naslov dogodka pri kulturnem društvu Danica na Vrhu, s katerim so obeležili tudi dan slovenske kulture. V Daničin center je prireditev priklicala lepo število domačinov in obiskovalcev tudi od drugod. Uvodoma je bilo povedano, da so se ob stoletnici prve svetovne vojne želeli spomniti na krajane, ki so odšli v begunstvo. Vrhovci so bili namreč med prvimi, ki so morali na vrat na nos zapustiti domove ter se odpraviti v tuje kraje neznani usodi naproti. V dvorani, kjer je na ogled fotografska in dokumentarna razstava o Vrhu med prvo svetovno vojno, je pevsko dobrodošlico pripravila občinstvu ženska vokalna skupina Danica, ki jo vodi Jana Drassich. V počastitev kulturnega praznika so pevke najprej zapele Prešernovo Zdravim v Vrabčevi priredbi, v spomin na vojne čase izpred sto let pa še ponarodelo Oj ta sov-daški boben. Mladinska in otroška skupina, ki deluje v okviru društva, je v nadaljevanju v besedi in podobi prikazala trpljenje otrok, ki doživljajo vojno. Besedilo izhaja iz obdobja druge svetovne vojne in pripoveduje o prestrašenih otrocih, ki se klatijo po poljskih gozdovih. »Ali ni žalostno, da je besedilo tudi danes aktualno?,« so se spraševali mladi recitatorji in spodbudili razmislek o tem, kam vodijo vojne in vsako nasilje. Kulturni delavec in publicist Vili Prinčič je v drugem delu večera predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom V Bruc-ku taborišču ...1915-1918. Tudi mnogi Vrhovci - v glavnem matere z otroki - so begunstvo preživljali v avstrijskem tabo- Družina Devetak z Vrha v Brucku rišču v kraju Bruck an der Leitha nedaleč od Dunaja. Domačini se še spominjajo zgodb svojih babic in tet, ki so pripovedovale o bednih razmerah v velikem barakarskem naselju. Pred občinstvo je stopila tudi kulturna in družbeno politična delavka Aleksandra Devetak, ki je po rodu z Vrha, živi pa v Gradišču. S seboj je prinesla vrsto oru-menelih družinskih fotografij iz begunskih časov. Povedala je marsikatero zanimivo zgodbo, ki jo je pred leti slišala od očeta in drugih sorodnikov, zaznamovanih z begunstvom. Med drugim je prikazala fotografijo, ki je nastala pri fotografu Ferbus v Brucku leta 1916 in jo objavljamo ob današnjem poročilu o vrhovskem dogodku. Na posnetku je družina Devetak - brez očeta Jožefa, ki je bil v vojski - z mamo Terezijo Vižintin in s šestimi otroki; najmlajši med njimi je še niti štiriletni Romano, kasnejši oče Aleksandre Devetak. Tudi zbor Jezero na odprtju prenovljene cerkve Po koncu obnove so delovni oder odstranili Bonaventura Doberdobski moški pevski zbor Jezero pod vodstvom dirigentke Zulejke Devetak se je v nedeljo udeležil koncerta, s katerim so obeležili zaključek obnovitvenih del v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. V zadnjih mesecih so v cerkvi povsem obnovili električno napeljavo, ki je bila dotrajana in ni več ustrezala novim zakonskim predpisom, in izvedli še nekaj drugih vzdrževalnih del. Poleg doberdobskega moškega pevskega zbora Jezero so koncert oblikovali glasbeno združenje iz Fare pod vodstvom Annalise Clemente in Chiare Spessot, otroški pevski zbor Le note allegre iz Ronk, ki ga vodi Marta Furlan, ronški zbor Soul Circus Gospel Choir pod vodstvom Mas-sima Devittorja in mešani pevski zbor filharmoničnega orkestra Giuseppe Verdi iz Ronk, ki ga vodi Francesca Mo-retti. Koncerta so se udeležili številni domačini, ki so vse nastopajoče nagradili s toplim aplavzom; moški pevski zbor Jezero se je predstavil z nekaterimi pesmimi iz slovenske partizanske in ljudske zakladnice, ki že tradicionalno spadajo v njegov repertoar. gorica - Razpis za udeležbo na festivalu In\VisibleCities Druga izvedba »po katastrofi: mesto, spremembe, spomini« Po lanski izvedbi prvega festivala urbane multimedije In\VisibleCities, ki je junija odstrl ne/vidne prostore Gorice, Trsta, Nove Gorice in Mirna ter jih prežel s spomini in refleksijo o prvi svetovni vojni, je že v pripravi nova edicija. V okviru dogodka, namenjenega raziskovanju odnosov med vidnimi in nevidnimi urbanimi prostori s pomočjo digitalne umetnosti, multimedije in interaktivnosti, je izšel razpis za rezi-denčne in nerezidenčne evropske umetnice in umetnike. Trije tedni delavnic, multimedijskih instalacij, performansov in seminarjev bodo zaznamovali drugo izvedbo mednarodnega festivala, ki bo v organizaciji združenja 47|04 iz Gorice ter v sodelovanju s pokrajino Go- rica, z društvi Lucide (Gorica), Hommelet-te (Trst) in PiNA (Koper) ter Zona (Poreč) potekal v Gorici od 6. do 29. maja. Tokratna prireditev bo ponujala refleksijo na temo Po katastrofi: mesto, spremembe, spomini. Ustvarjalci, umetniške skupine, kolektivi, produkcijski studii in drugi zainteresirani se najkasneje do 29. februarja lahko prijavijo na razpis, ki je objavljen na spletni strani www.in-visiblecities.eu. Konec marca bo objavljen tudi razpis za prostovoljke in prostovoljce, ki bodo po ustrezni pripravi festival soustvarjali kot pomočniki pri organizaciji. Festival finančno omogočajo dežela Furlanija Julijska Krajina, občina Gorica, goriška Gospodarska zbornica in podjetje Acegas-Aps-Amga. Majda Pušnar FOTO K. M. goriška - Zagovorniki blažijo stisko Da se v postopkih razvez staršev sliši tudi otrokov glas Od leta 2007 je v Sloveniji prisoten pilotski proj ekt Zagovornik - glas otroka, ki se izvaja v okviru institucije varuha človekovih pravic. Trenutno je aktivnih 51 zagovornikov, ki otrokom, katerih starši so v postopku ločitve, največkrat gre namreč za te primere, »dajo glas«. Zagovorniki otroku na podlagi pogovorov pomagajo, da izrazi svoje mnenje, ki ga potem ustrezne institucije znotraj uradnega postopka tudi upoštevajo. Na Novogoriškem so med letoma 2008 in 2016 zagovorniki pomagali sedemnajstim otrokom, na ravni države pa se je številka od leta 2007 povzpela na 500. Pilotni projekt naj bi sprva trajal dve do tri leta. »Na žalost pa se še danes ukvarjamo z njim. Na srečo lahko rečem, da se kaže pot, da bomo projekt konec tega leta ali v naslednjem letu zaključili in zagovorništvo institucionalizirali pri varuhu človekovih pravic. Z ministrstvom za delo družine in enake možnosti ter z ministrstvom za pravosodje smo dogovorjeni, da skupaj pripravimo potrebne spremembe zakona o varuhu človekovih pavic, ki bo projekt institucionaliziral, kar je ves čas naš cilj,« pravi Tone Dolčič, namestnik varuhinje človekovih pravic in vodja projekta Zagovornik - glas otroka. »Leta 2013 je varuh človekovih pravic pripravil o zagovorništvu posebno poročilo, ki ga je predal tudi v Državni zbor. Tam so poročilo obravnavali in še istega leta sprejeli sklep, naj vlada pripravi poseben zakon o zagovorništvu. Danes tega zakona še ni. Pričakujemo pa, da bo do konca leta pripravljen in naslednje leto sprejet,« dodaja Dolčič. V času trajanja projekta so približno 500 otrokom po vsej državi postavili zagovornika. »Izraz morda ravno ni najbolj posrečen, ker jih nič ne zagovarja, ampak ta oseba ojača njihov glas v postopku. Otroci imajo po konvenciji pravico, da se njihov glas sliši, njihovo mnenje upošteva. Ugotovili smo, da v praksi to ne teče tako, kot bi bilo treba, ravno zato je nastal ta projekt. V večini primerov, ki smo jih obravnavali, je šlo za postopke razveze zakonske zveze, določanje stikov s staršema, skratka za družinsko problematiko, kjer običajno vsi tisti, ki odločajo, posvetijo vso pozornost enemu in drugemu staršu, otroka pa nekako pozabijo. Tukaj želimo, da se otroka sliši, da pove svoje mnenje in da se ga tudi upošteva v skladu z zakonodajo, zrelostjo otroka,« pojasnjuje Dolčič. V okviru projekta trenutno deluje 51 zagovornikov, vsako leto se na novo usposobi nekaj novih. Izobraževanje, ki je dokaj obsežno in se tudi stalno nadgrajuje, bo potekalo tudi letos. Kako torej poteka delo zagovornika v praksi? »Zagovornik naj bi skrbel za to, da otroku na ustreznih institucijah prisluhnejo. On je prvi, ki se z njim sestaja v rednih srečanjih, ga spoznava, pridobi njegovo zaupanje in skupaj z njim odkriva, kakšne so njegove želje, potrebe, kako se on počuti v postopkih, ki tečejo in mu potem pomaga tudi predelati čustva, ki jih ima v povezavi s tem. Skupaj nato napišeta oz. zagovornik opolnomoči otroka, da sam napiše izjavo - gre v bistvu za mnenje otroka -, ki jo potem posredujemo institucijam in ljudem, ki odločajo, pa tudi staršem oz. tistim odraslim, za katere je pomembno, da se seznanijo z mnenjem otroka,« pojasnjuje Jasna Vunduk, strokovna vodja projekta. Pri tem velja omeniti še, da zagovorniki niso zaposleni pri varuhu oz. omenjenem projektu, gre namreč za prostovoljce, ki pa so za svoje delo nagrajeni. Na območju Nove Gorice, Ajdovščine, Idrije in Tolmina so med letoma 2007 in 2016 vzpostavili 26 primerov zagovorništva. »Otroci so bili največkrat v stiski zaradi razvez, dodelitve ali glede stikov z enim od staršev. Največ zagovornikov je bilo postavljenih v Novi Gorici, in sicer sedemnajst. Izobraževalo se je dvanajst zagovornikov, aktivni so štirje. Zelo velik osip je, kar je večina projekt zapustila največkrat zaradi osebnih razlogov. Se pa je zagovorništvo doslej tudi na tem območju izkazalo za zelo potrebno, zato bomo v letošnjem letu imeli novo izobraževanje. Za naše območje sta namreč predvidena dva nova zagovornika,« pravi Majda Pušnar, koordinatorica projekta za goriško območje in dodaja, da največ pobud po zagovor-ništvu otrok prihaja s strani staršev ali Centra za socialno delo, več pobud v bodoče pričakujejo tudi s strani šol ali zdravstva. Katja Munih gorica - Remo Uria Mulloni Našteli 1.134 darovanj krvi in sto novih članov Cilj je pomlajevanje članstva - V ponedeljek občni zbor Tone Dolčič FOTO K. M. V lanskem letu so skupno našteli 1.134 darovanj krvi, novih krvodajalcev je bilo približno sto, kar je spodbuden podatek, članstvo pa želijo še dodatno pomladiti. To je glavna skrb goriškega krvodajalskega združenja Remo Uria Mulloni, ki je pred občnim zborom podala lanski obračun. Med vsakoletnim zasedanjem, ki bo potekalo v ponedeljek, 1. februarja, z začetkom ob 20. uri v sejni dvorani stavbe v Ulici Duca dAosta 111 v Gorici - tam so dobile sedež različne organizacije prostovoljnega dela -, bodo odborniki krvodajalske sekcije predstavili članom predvsem na- črte za prihodnost. »Posebno pozornost bomo namenili študentom in mlajši populaciji,« napoveduje predsednica goriškega združenja Patrizia Zampi. Novi krvodajalci, ki so pristopili v lanskem letu, so namreč večinoma starejši od trideset let, pri združenju pa bi radi privabili medse in spodbudili k darovanju krvi tudi dvajsetletnike. »Čeprav je demografska slika Gorice neobetavna, se lahko tolažimo s spodbudnim podatkom, da so mladi vse bolj solidarni in jih je torej lažje približati krvodajalstvu,« ugotavlja Patrizia Zampi. (av) Instalacija na Travniku foto r. bernetč / GORIŠKA Četrtek, 28. januarja 2016 15 GORICA Slovenski jezik v šoli V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri ob 20. uri javno srečanje na aktualno temo »Slovenski jezik v šoli«. Potekal bo ob skorajšnjem dnevu slovenske kulture in ga bodo sooblikovali profesorji na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici Maja Melinc, Marija Kostnapfel in Adrijan Pahor. Večer »pod lipami« bo vodil Julijan Čavdek, prirejata ga center Bratuž in krožek Anton Gregorčič. GORICA Pomoč najstnikom Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bo jutri med 17.30 in 19. uro srečanje, ki je namenjeno staršem, profesorjem in vzgojiteljem, ki se ukvarjajo z najstniki. Večer prirejajo v sklopu pobude »What's up?«, pri kateri sodelujejo goriška pokrajina, Fundacija Goriške hranilnice in goriško zdravstveno podjetje. O pomoči mladim na poti odraščanja bosta spregovorili strokovnjakinji Claudia Dominguez in Gaia Godina. (av) GORICA O nasilju nad ženskami O nasilju nad ženskami v luči novoletnih dogodkov v Kolnu bo govor v vili Ritter v goriških Stražcah jutri ob 17.30. Srečanje prireja visoka šola Ciels, predaval bo direktor ustanove Simone Borile, ki ga bo predstavila Tiziana Bertogna. (av) GORICA Goriška roža in kultura V restavraciji Hendrick's v Mazzini-jevi ulici v Gorici bo nocoj ob 20. uri potekalo še zadnje eno-gastronom-sko srečanje s pokušnjo goriške rože in prebiranjem odlomkov iz kulinaričnih knjig. Spregovorila bo zgodovinarka Serenella Ferrari. Ker za današnji večer ni več razpoložljivih mest, bodo v restavraciji Hendrick's poskrbeli za tovrstna srečanja tudi v prihodnjih mesecih. (av) POSTANI NAŠ SLEDILEC @primorskiD NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD oglasni oddelek Primorskega dnevnika GORICA Ul. Garibaldi 9 I. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka S00 912 775 [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. ~M Koncerti V TRŽIČU: v lokalu II Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 prireja združenje Nuovo Corso iz Tržiča koncert v sklopu niza »Jazz in Progress«: danes, 27. januarja, ob 21. uri bo koncert dua Enrico Sartori in Giovanni Maier; informacije in rezervacije po tel. 0481-46861; več na www.ilcarsoincorso.it. GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK: v četrtek, 28. januarja, ob 20. uri bo koncert pianistke Mete Faj-diga; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 0038653354016; blagajna@kulturnidom-ng.si. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 5. februarja ob 20.45 Flamencason; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. GLASBENI VEČERI V BUKOVICI: v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri bosta igrala duo Luca Ferrini in Črtomir Šiškovič ter trio flavt Trije letni časi. Vstopnice uro pred koncertom v avli Kulturnega doma Bukovica. Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v soboto, 30. januarja, bo ob 20. uri premiera komedije »Pokojna gospejina mama«, nastopa dramski odsek PD Štandrež v režiji Jožeta Hrovata (ponovitev 31. januarja ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo ali po tel. 0481-20678, 3286669048 od 12. do 14. ure. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA« - NAGRADA MACE-DONIO: v Kulturnem domu v Gorici bo v petek, 29. januarja, ob 20.30 predstava v furlanščini »Divine Comme-die«, nastopa skupina I Trigeminus; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v soboto, 30. januarja, ob 20.45 gledališka predstava »Sogni e bisogni«, režija: Vincenzo Salemme. Več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 28. januarja koncert Ensembla Scherzi musicali in baritona Nicolasa Achtena. 31. januarja ob 17. uri »Hansel e Gretel«. 10. in 11. februarja »La scuo-la«; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.0019.00), tel. 0481-494664; več na www.tea-tromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo danes, 27. januarja, ob 20. uri gledališka predstava »Hura, Nosferatu!«. V četrtek, 28. januarja, ob 18. uri »Mineštralala«; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so v teku gledališke predstave za otroke od 6. leta dalje: v soboto, 30. januarja, ob 16.30 »Sto-rie del Buon Dio«, v izvedbi gledališke skupine Teatro Causa; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). fl Razstave KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ pripravlja, ob svetovnem dnevu žena, skupinsko likovno razstavo ženskih portretov pod naslovom »Ženski obrazi in izrazi«. Za obogatitev razstave organizatorji naprošajo zasebnike, ki imajo v lasti kakšen ženski portret, da posodijo delo za obdobje razstave; informacije po tel. 0481-531445. Likovna dela bodo zbirali do 12. februarja. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 21.15 »Revenant - Redivivo«; 19.50 »Quo vado?«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 - 20.30 »The Eichmann Show - Il processo del seco-lo«; 22.10 »La corrispondenza«. Dvorana 3: 17.00 - 22.00 »Quo vado?«; 18.40 - 20.15 »Ti guardo«. KULTURNI DOM: 17.30 »Il fronte di fronte«; 21.00 »Guerra in montagna« (»MontiFilm-Cinema & montagna«). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 21.15 »Revenant - Redivivo«; 19.45 »The Pills -Sempre meglio che lavorare«. Dvorana 2: 17.00 »The Eichmann Show - Il processo del secolo«; 20.15 - 22.10 »Quo vado?«; 18.45 »The Pills - Sempre meglio che lavorare«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Steve Jobs«. Dvorana 4: 16.45 »Piccoli brividi«; 18.30 - 20.15 - 22.15 »Se mi lasci non vale«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Point Break«. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 13. februarja, krajšo ekskurzijo za obisk in ogled spomenika na Cerju nad Mirnom. Odhod z lastnimi sredstvi ob 14. uri s parkirišča tržnice v Mirnu. Obvezna prijava do konca januarja. Po obisku bo valentinovo večerno srečanje udeležencev. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni izlet od 23. do 29. avgusta na Nizozemsko in Flandrijo; informacije in vpisovanje do konca februarja po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 5. marca, ob praznovanju dneva žena v Istro, Grožnjan, Motovun, Livado in Vodnjan, kjer bo kosilo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (gostilna Peric), 0481-78398 (trgovina Mila) in 380-4203829 (Miloš) do 20. februarja oz. do zasedbe mest. SPDG prireja v nedeljo, 31. januarja, izlet na Kojco (1303 m). Informativni sestanek bo v četrtek, 28. januarja, ob 19. uri na društvenem sedežu; informacije in prijave: andrej@spdg.eu in tel. 3201423712 (Andrej). H Šolske vesti PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v šolah: Župančič, Ul. Brolo v Gorici danes, 27. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja). DNEVI ODPRTIH VRAT - OTROŠKI VRTCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici danes, 27. januarja, ob 17. uri. AD FORMANDUM vabi na dan odprtih vrat Gostinske šole v ponedeljek, 1. februarja, od 14. do 16.30 v hotelu Best Western Palace (Korzo Italia 63 v Gorici). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivno- sti Gostinske šole predvsem pa triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, s katerim lahko pridobijo potrdilo o poklicni usposobljenosti za kuharja ali natakarja. Starši in dijaki bodo imeli priložnost, da spoznajo dejavnost Gostinske šole, da si ogledajo učilnice in laboratorije, spoznajo učno osebje in pridobijo dodatne informacije o izobraževalni ponudbi za šolsko leto 2016-2017. TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481533495 v popoldanskih urah. VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST Univerze v Novi Gorici organizira 12. in 13. februarja informativne dneve za akademsko leto 2016-17 v prostorih visoke šole v palači Alvarez v Diazo-vi ulici 5 v Gorici: Digitalne umetnosti in prakse (prva stopnja) v petek, 12. februarja, ob 10. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 10. uri; Medijske umetnosti in prakse (druga stopnja) v petek, 12. februarja, ob 13. uri in v soboto, 13. februarja, ob 11. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo informativni sestanek za vpis v nižjo srednjo šolo v Doberdobu za družine iz Romjana danes, 27. januarja, ob 18.00 in za družine iz Doberdoba v petek, 29. januarja, ob 17.30. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici danes, 27. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30. V ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu bo 30. januarja od 15.30 dalje dan odprtih vrat v šoli in vrtcu; informacije po tel. 0481-67496 ali educarewal-dorf.fvg@gmail.com. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo dan odprtih vrat v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu v torek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. Informacije po tel. 0481-78009. Ü] Obvestila GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urad za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8.30 in 13. uro, ob sredah med 10. in 13. uro in med 15. in 18. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro; informacije po tel. 0481-586810. MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo k sodelovanju na pustnem vozu; informacije in naročilo pustnih oblek po tel. 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). SEKCIJA VZPI ANPI VRH vabi člane na občni zbor v četrtek, 28. januarja, v centru Danica na Vrhu s pričetkom ob 20.30. SPDG obvešča, da bo sedež na Korzu Verdi 51 int. v Gorici v četrtek, 28. januarja, od 19. do 20. ure posebej odprt za poravnavo članarine. 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bosta danes, 27. januarja, ob 18. uri Graziella Coni in Marzia Fabro predstavili knjigo »La danza di cielo e terra«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 27. januarja, ob 19. uri pogovor Z Vikijem Grošljem, predavanje s projekcijo in predstavitev knjige »Viki Grošelj: 40 let mojih soočanj s Himalajo«. Za koncert skupine Siddharta 30. januarja so vstopnice razprodane; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.0012.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagaj-na@kulturnidom-ng.si. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ (Strada Colombara, 11) v Fari vabi v četrtek, 28. januarja, ob 20.30 na predavanje geologa Livia Sirovicha z naslovom »Tra geofisica e storia: il ricalcolo delle faglie-sorgenti di terremoti antichi. Due casi del XVI e XVII secolo in Italia e i terremoti della Valle del Giordano dai tempi biblici al 1929«. Vstop prost; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481-888540. MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE vabi na potopisno predavanje »Kolesarjenje ob Loari (Francija) in delu Normandije« v četrtek, 28. januarja, ob 10. uri v prostorih središča, Gradnikove brigade 33 v Novi Gorici. Predavanje bo vodil Ivo Nanut; vstop prost. V GORICI v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, bo v četrtek, 28. januarja, ob 18. uri Srečanje z avtorji na temo »...Se je 3. svetovna vojna že pričela?«. Gosta večera bosta zgodovinar Jože Pirjevec in Miro Simčič, avtor knjige »Preden listje odpade, bomo doma - Slovenci v prvi svetovni vojni (1914-1918)«; informacije po tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it. »REVIJA PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE 2016« v Kulturnem domu Deskle, bo od petka, 29. januarja, ob 20. uri ter v soboto, 30. in nedeljo, 31. januarja, s pričetkom ob 18. uri. Pobuda v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Območne izpostave Nova Gorica. Več informacij na www.jskd.si. V KNJIGARNI ANTONINI na Korzu Italia 51 v Gorici bo v petek, 29. januarja, ob 18. uri predstavitev romana Maurizia Platanie »Bauhaus«. »PRAZNIK MIRU« V KRMINU bo v soboto, 30. januarja, v župnijski dvorani Trevisan za mlade od 15. ure dalje in za odrasle od 16. ure. Ob kulturnem programu bo med drugimi gosti tudi novinar Mitja Volčič; ob zaključku bo maša, ki jo bo daroval nadškof msgr. Redaelli in ob 20.45 bo v občinskem gledališču koncert skupine The Sun. Koncert je brezplačen, nujna pa je predhodna najava na naslov thesuncormons@gmail.com. Prireja organizacija Azione Cattolica iz Gorice. SREČANJA Z AVTORJI V SOVODENJ-SKI KNJIŽNICI: v torek, 2. februarja, ob 18. uri bo Ferruccio Tassin orisal zgodovino taborišča v Viscu. V torek, 1. marca, pa bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem. V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sklopu računalniških delavnic »Z nami po e-znanje« srečanje o spletnih straneh za hrambo dokumentov v torek, 2. februarja, med 17. uro in 18.30; več na www.ng.sik.si. Mali oglasi PRODAM dve diatonični harmoniki H, E, A in B, ES, AS vsako po 1000 evrov; tel. 335-5387249. PRODAM kmečko zemljišče v Sovodnjah; tel. 0481-21601. Pogrebi DANES V DOBERDOBU: 13.00, Ludmilla (Milica) Lakovič vd. Lakovič (iz goriške splošne bolnišnice ob 12.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 9.00, Giuliano Zan-domeni (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 11.00, Bruno Papez, blagoslov v bolnišnici, pokop na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.30, Domenico Ca-ridi s pokopališča v cerkev Sv. Odreše-nika, sledila bo upepelitev; 12.15, Elsa Tomadin vd. Pin iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa ob 12.30, sledila bo upepeli-tev. DANES V VILEŠU: 14.00, Giorgetto Mo-rich (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 14.00, Maria Za-marian vd. Trevisan (iz Palmanove) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 6 Sreda, 27. januarja 2016 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Denarne nevihte in politične luknje Ace Mermolja Tokrat bom pisal o denarju. Gospodarske, finančne in seveda denarne teme niso v izključni domeni ekonomistov, ampak so tudi predmet državljanske debate. Vprašanja o denarju, o kapitalih, o zaslužkih in dolgovih so bistvena tema demokracije. Če ne razpravljamo o tem, koliko denarja je, kje je in kdo ga ima, kako ga uporabljamo itd., razpravljamo o vsem mogočem, razen o tem, kdo plača. Menim, da je to pomembno vprašanje. Leto 2016 se je pričelo v znamenju denarnih neviht, ki begajo državljane in zastavljajo vprašanje: kaj bo z nami jutri? Moje razmišljanje ima sicer relativno veljavo, vendar bom nekaj trditev le zapisal v brk dilemi, če lahko pesniki pišejo o denarju. Vetrovi finančnih kriz čudijo, ker obstajajo vsaj trije elementi, ki so tradicionalno naznanjali dobre čase. Petroleja, nafte in alternativnih energetskih virov je trenutno v izobilju in še poceni so. Ni potrebno naznanjati energetske krize in nedeljskih pešačenj, kot se je to dogajalo v Italiji v sedemdesetih letih. Denarja je prav tako v izobilju, saj so v teh letih centralne banke tiskale ogromne količine bankovcev, kar posledično pomeni cenena posojila. V Evropi so obresti državnih obveznic v povprečju na ničli, kar naj bi pomenilo stimulacijo za vlaganje v delo in ne v rente. Država pa prihrani. Tehnologije imamo skoraj preveč in ni več v lasti le nekaterih najbolj razvitih držav. Dolgoletna gospodarska kriza naj bi se nekako popravljala, kar je precej običajno: nevihti sledi sončno vreme. Očitno ni tako. Zakaj? Ob začetku 21. stoletja beležimo nekatere prav nič vzpodbudne težnje. Kot prvo bi omenil, da po povojnem obdobju, ki je zaznamovalo velik vpliv srednjega sloja, statistike beležijo ponovno in nevarno koncentracijo kapitalov. V »demokratičnem« svetu je večino kapita-lov in torej narodnih bogastev v zasebnih rokah, države pa so praviloma zadolžene (ene manj, druge bolj). Državni vir dohodkov so davki in nato državna posojila, ki jih kupujejo državljani v obliki obveznic. Država postane dolžnik državljanov, skratka, del državljanov plačuje obrosti na posojila drugemu delu državljanom. Banka je posrednik pretoka. Razlike in težave nastanejo, ko ima vedno manjše število državljanov vedno večje porcije narodnega bogastva, večina pa ima vedno manj. Kot naslednjo negativnost bi omenil pomanjkanje prozornosti kapitalov in denarnih tokov. Koncentracija ogromnih kapitalov v rokah enega odstotka ali celo pol odstotka zasebnikov dejansko zagotavlja neprozornost, ki se izkazuje v neplačevanju davkov, v naložbah v davčnih oazah in celo v temnih in vzporednih borznih trgih. Ob tem ne obstajajo vsaj minimalni in mednarodni davki na kapitale, ki bi omogočili nekoliko večjo prozornost in posledično demokratično razpravo. Borzne nevihte pomenijo kapitalske premike, v medijih pa bo deset ekonomistov podalo zanje deset različnih razlag. To je razumljivo, saj se med nenavadnimi premiki dogajajo špekulacije, ki niso transpa-rentne, špekulanti pa razpolagajo z vsotami, ki so enake državnim BDP. Nesorazmerna koncentracija kapi-talov nesorazmerno pogojuje finančna tržišča, medijsko sporočanje in nenazadnje gospodarstvo in delo. Kolikšen je danes donos kapitalov napram delu? Vedno večji je. Kot tretjo ali prvo bi omenil pomanjkanje politike. Kapitali brez uzd niso vedno racionalni. Zaslužek je edino gonilo, politika pa naj bi pridobila urejevalno moč, ki naj bi preprečila neracionalna kopičenja, navzdržno višanje razlik in denarne vojne. Primer šibke politike imamo kar doma. Skupina evropskih držav si je izmislila »banko brez države-ECB« in nadnacionalno valuto-evro. Banke pa ni opremila s politično strukturo, ki jo imajo vse državne banke na svetu. Mislim na finančno ministrstvo, na ministrstvo za delo, na ministrstvo za razvoj in socialo in še na kakšno. V kratkem obdobju smo videli tragične rezultate bančnega poslovanja brez osnovnih političnih in demokratično izvoljenih struktur. ECB je slabo in drago nastopila ob ciprski krizi, ob grški krizi, ob drugih krizah in se znajde v dilemah, ko je potrebno gasiti kak bančni krč, kot je italijanski. Hitri in odločni ukrepi so učinkoviti in cenejši. Države-ustanoviteljice ECB pa so raje kot avtonomno gospodarsko politiko izbrale kup rigidnih pravil in sistem neskončnih sej, ki rojevajo mučne kompromise. Ko bi tako delal, bi vsak podjetnik faliral. Za pozno in neučinkovito politiko banke ni kriv predsednik Draghi, ampak so krive države, ki nočejo prozornega poslovanja in vsiljujejo svoja hotenja v hodnikih bruseljskih palač. Draghi kvečjemu rešuje probleme, ki bi jih morala politika. Naslednji primer odnosa med denarjem in slabo politiko je Kitajska. Komunistično-kapitalistično cesarstvo je zavilo svoje posle in premoženje v bubo neprodorne skrivnosti. Tako so lahko mednarodni investitorji najprej »napihnili« vrednost cesarstva in bogateli na realni in hipotetični rasti. Ob prvih potresnih sunkih pa so pričeli bežati in povzročili borzne padce. Tudi sedanja naftna razprodaja ni sad gole ekonomske računice, ampak je posledica politično-vojških sporov med arabskimi proizvajalci. V ta okvir bi si upal postaviti celo terorizem, ki ne bi mogel živeti brez podpor, orožja in hrane. Razprava o denarju je torej nujno tudi politična. Če o tem ne govorimo in ne zahtevamo jasnosti, izgubljamo demokracijo. Neracionalno se bohoti le kapital, ki pa lahko brez ureditve požre samega sebe. Ko postanem sam gospodar vsega, me to vse požre. Ugodni pogoji za rast in razvoj se paradoksalno spremenijo v krizo, državljani pa izkubimo nadzor nad lastno usodo. O nas odloča elita, ki živi neko drugo življenje. ljubljana - Mednarodni sejem na Gospodarskem razstavišču Vse kar morate vedeti o aktivnem zelenem turizmu, pa tudi Sejmi okusov LJUBLJANA - V Ljubljani bo danes vrata odprl mednarodni sejem za aktivni oddih v naravi Natour Alpe-Adria, na katerem se bo predstavilo več kot 300 turističnih akterjev iz 12 držav. Sejem so letos usmerili v ponudbo zelenega, aktivnega turizma in ji pridružili butično poslovno borzo Natour, so sporočili iz Gospodarskega razstavišča. Na sejmu Natour Alpe-Adria se poleg akterjev iz Slovenije in bližnjih sosednjih držav predstavljajo še razstavljalci iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Nemčije in daljnih Nepala, Indije, Tunizije in Jordanije. »Med slovenskimi razstavljavci je mogoče najti vse pomembne protagoniste - od Slovenske turistične organizacije (STO), turističnih agencij, Turistične zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije, Turizma Ljubljana do zdravilišč, turističnih vodnikov, raznih lokalnih društev in drugih,« so poudarili na Gospodarskem razstavišču. Dogajanje v razstavnih dvoranah bo sicer tudi letos spremljal bogat program s potopisnimi predavanji, predstavitvami ter okroglimi mizami. Tako bodo danes sogovorniki, kot so v. d. generalne direktorice direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar, v. d. direktorice STO Maja Pak, predsednik uprave družbe Postojnska jama Marjan Batagelj, predsednik uprave Sava Hoteli Andrej Prebil ter direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek med drugim razpravljali o tem, kako «podtalna vojna svetovnega terorizma spreminja formo in vsebino človekovega oddiha in preživlja- nja prostega časa« ter kako se pripraviti na nove razmere ter jih izkoristiti. Na isti dan bodo tudi podelili nagrado Jakob za turistično kakovost in odličnost v regiji Alpe-Adria. Letos bo nagrada podeljena za uresničene inovativne turistične projekte in programe v naravi. V četrtek se bo na sejmu odvila predstavitev Zelene sheme slovenskega turizma Slovenia Green. Gre za sistem oziroma certifikacijsko shemo, ki združuje prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom ponuja orodja za oceno in za izboljšanje trajnostnega delovanja in obenem to zeleno delovanje tudi promovira. Znak Green Accommodation je že prejelo šest ponudnikov, med destinacijami pa je znak Green Destination kot prva prejela Ljubljana, še 15 destinacij je v procesu certificiranja. Na isti dan se bodo udeleženci razprave spraševali, zakaj Slovenija ni gorski kolesarki raj. V številnih hribovitih in gorskih občinah je namreč kolesarjenje strateški turistični proizvod, vseeno pa se Posočje, Koroška, Gorenjska in druge regije v svojih prizadevanjih za razvoj zelenega turističnega proizvoda v obliki gorskega kolesarjenja soočajo s številnimi težavami. V istem terminu od 27. do 30. januarja se na Gospodarskem razstavišču že tradicionalno odvijajo tudi - letos jubilejni deseti - Sejmi okusov - Gastexpo s področja gastronomije, pijače, kave, slaščičarstva, pekarstva ter gostinsko-hotelske opreme ter sejma Sladoled in Vino v organizaciji Primorskega sejma. Z eno vstopnico je mogoče obiskati vse sejemske prireditve. (sta) Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu PREJELI SMO Zakaj Slovenci nimamo konservatorija V soboto 9. januarja je Primorski dnevnik na prvi strani objavil naslov »Prispevek za glasbila (a ne za naše učence)«; na četrti strani pa izjavo ravnatelja šole Glasbene matice pod naslovom »Še ena krivica za slovensko manjšino«. In vendar novinar Primorskega dnevnika v članku jasno pove, da zakon predvideva »enkratni prispevek ... za nakup novih glasbil, ki ga lahko koristijo študentje konservatorijev ali drugih javno priznanih glasbenih ustanov...«. Zato se mi zdi bolj umestno vprašanje: zakaj Slovenci nimamo konserva-torija ali enakovredne ustanove? Na občnem zboru Glasbene matice leta 1981 je predsednik prebral iz svojega poročila: »Ko smo leta 1977 - po odločitvi SKGZ - odklonili takojšnje po-državljenje naše šole v smislu naše prošnje na prosvetno ministrstvo, ki smo jo naslovili nanj 1971, smo si bili na jasnem, da se naši ustanovi obetajo hudi časi.« (Citat je točen, ker sem takrat v tajništvu GM dobil fotokopijo poročila). Zakaj taka odločitev SKGZ? O tem lahko le ugibamo. Ugibam: o denarju, ki bi prišel iz Rima bi bilo potrebno dajati obračun, Beograd po vsej verjetnosti obračuna ni zahteval. Profesorji (in ravnatelj) morebitnega konservatorija bi bili izbrani v skladu z veljavnim italijanskim zakonom, in »naši« bi pri tem ne imeli nobene besede. (Kolikor je meni znano, je Glasbena matica enkrat samkrat sestavila strokovno komisijo, da izbere med kandidati za delovno mesto. Politiki so potem odločili v diametralnem nasprotju z mnenjem strokovne komisije). Pred časom sem prebral ogorčeno izjavo našega uglednega politika, češ da je bila njegova krovna organizacija izigrana, ker druga krovna organizacija ni sprejela njihovega kandidata. Nastopila je pač »pluralnost« in dvojni »naši» morajo imeti vsak svojo ustanovo in popolno kontrolo nad njo. Za dvojno glasbeno ustanovo pa ni nobenega glasbenega razloga. Da se ta absurd odpravi, pa je moral poseči italijanski politik (Gianni Torrenti). Kako bosta krovni organizaciji rešili ta problem? Stvar dobre volje? Razumevanja tozadevne zakonodaje? Ver- jetno še prej mentalitete. V zadnjem času večkrat berem o želji po »dogovarjanju«- a v tako rešitev ne verjamem. Dokončna rešitev problema našega glasbenega šolstva je možna le, če sprejmemo tozadevno državno zakonodajo. (Poleg nastavljanja profesorjev je tu še vloga, ki jo na konservatoriju ima profesorski zbor, medtem ko pri nas o vsem odloča ravnatelj. Ravnatelja na primer na konser-vatoriju izvolijo - za omejeno število let - profesorji, pri nas pa so ravnatelji »do penzije«). Odkar ne poučujem na kon-servatoriju, nisem več na tekočem glede raznih novosti, a bivši kolegi mi pravijo, da glede konservatorija ni nič novega, razen tega, da je konkurenca vedno večja. Precej novega je pa na področju glasbenih licejev. O tem se lahko prepričamo na spletu pod geslom »licei mu-sicali pareggiati«; kdor bi želel rešiti problem našega glasbenega šolstva bi tu moral iskati rešitve. Dvomim pa, da si državno glasbeno šolo želijo tisti, ki za poučevanje na državni glasbeni šoli ne izpolnjujejo pogojev. Kot na konservato-riju, je tudi na glasbenem liceju velik poudarek na umetniški dejavnosti; na primer: za poučevanje na glasbenem liceju prinese diploma največ 12 točk, umetniška dejavnost pa največ 66 točk. Mislim, da je v današnjih razmerah bolj verjetno, da se italijanski glasbenik nauči slovensko, kot pa da bi slovenski glasbenik, ki je zrasel v našem ambientu, dosegel primerno umetniško dejavnost. Naš način zaposlovanja, ki ne upošteva italijanske zakonodaje, onemogoča, da bi Glasbena matica v sedanjem stanju postala državna šola; po drugi strani pa ima skrajno negativne učinke na našo glasbeno kulturo. Mladi glasbeniki, ki si prizadevajo, da koncertirajo čim več, posredno vplivajo na glasbeni okus občinstva. Nam to manjka. In tako naš Radio proslavlja 70letnico s popevkami. Novoletni koncert Gledališča in Glasbene matice - pop glasba. Božični koncert v priredbi ZCPZ s priznano pevko in dvema slovenskima zboroma, a z mednarodnim instrumentalnim ansamblom. (Tudi to je lahko upravičena izbira, a v tem slučaju ne potrebujemo slovenskega konservatorija!). Če govorimo o slovenski glasbi ne moremo mimo ugotovitve, da naš? Radio ne pozna slovenske glasbe. Popevke, ameriške, balkanske, ita- Ma lijanske, redkeje slovenske; a vedno popevke, vedno komercialna glasba. Vem, da naši predniki kmetje niso igrali Mozarta ali Beethovna; a imeli so svojo lepo ljudsko glasbo. Glasbo, ki je predstavljala dušo slovenstva in ki nam je pomagala, da smo preživeli v težkih časih. Zdaj smo Slovenci (Slovenceljni?) brez duše: celo na Dragi, temu najvišjemu izrazu slovenstva pri nas, v odmorih popevke (na nedeljo Avsenik!). (Marko Mu-nih: - P.d. 20. januarja - »Če se bomo udinjali množicam, ki so jim všeč samo na-rodnozabavna glasba, nizke popevke ... in podobno, je konec z narodom«). V svetu fotografije poznamo ljubitelje fotografije in ljubitelje fotografske opreme. Podobno poznamo pri Slovencih ljubitelje slovenščine in slovenstva in ljubitelje prispevkov za Slovence. Ko poslušam naš? radio, se spominjam, da so nekoč govorili o kulturnem poslansvu - takrat so bili pod vprašajem prispevki. Ko je to mimo, sledi ustanova smernicam, ki so značilne za komercialne radijske ali televizijske postaje. (S to razliko, da bi privatna komercialna ustanova bolj pazila na slovenski jezik). A še kaj o glasbi. Združitev obeh glasbenih šol ne bi smela biti problematična: vsak profesor bi obdržal svoje učence in poučeval v istih učilnicah kot do zdaj. Problem lahko nastane pri ravnatelju. Se bosta krovni organizaciji dogovarjali, pogajali, izigravali? Rešitev bi bila razpis mesta za novega ravnatelja za novo skupno šolo. A izbrati bi ga morala komisija sestavljena iz profesorjev kon-servatorija. Le tako bi bila to legitimna izbira v skladu z državnimi zakoni. To bi bil dober začetek in če bi temu sledilo nastavljanje novih učnih moči po istem kriteriju, bi lahko nekoč imeli tudi slovenski konservatorij. V nasprotnem slučaju bo tako, da bodo »ljubitelji prispevkov« še naprej živeli od slovenstva (s slovenščino kot jo slišimo), ljubitelji slovenstva pa bodo še naprej plačevali ukovino in glasbene instrumente. Miloš Pahor 17 Sreda, 27. januarja 2016 ŠPORT / ACH KO v Modeni MODENA - Odbojkarji ACH Volleyja so v tekmi zadnjega kroga skupine F lige prvakov v gosteh izgubili proti Modeni z 0:3 (-20, -23, -17). ACH je izgubil pričakovano izgubil svojo peto tekmo v ligi prvakov, a tega, kar je v Modeni pokazal, se nima za sramovati. Še tretjo tekmo zapored je dokazal, da se krivulja forme vzpenja, velik del tekme je bil tekmecem enakovreden, predvsem velja to za prva dva niza. Jernej Terpin (na fotografiji) je dosegel 8 točk. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Znanih pet kandidatov ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza je mesec dni pred volilnim kongresom, ki bo 26. februarja v Zürichu, potrdila pet kandidatov, ki se bodo borili za predsedniško mesto (namesto Blatterja). Delegati bodo izbirali med 39-letnim predsednikom jordanske nogometne zveze, princem Alijem bin al Husseinom, predsednikom azijske nogometne zveze, 49-letnim Salmanom bin Ebrahimom al Khalifo, 57-letnim Francozom Jeromom Champagnem, 45-letni generalnim sekretarjem Uefe, Švicarjem Giannijem Infantinom, ter Južnoafričanom Tokyom Sexwalejem. ¿Primorski ~ dnevnik nogomet - Poklicni nogometaši in predsedniki klubov A-lige v vrtincu nove afere Bolan nogomet Ivan Ezequiel Lavezzi, Gabriel Paletta, Diego Alberto Milito, Ciro Immobile: le nekaj najbolj znanih imen nogometašev vpletenih v afero davčna utaja ansa nogomet - Pokal Milan zmagal šele po enajstmetrovki TURIN - Presenečenja ni bilo. Velikan je le premagal palčka, čeprav se je moral pošteno potruditi. Na prvi polfinalni tekmi državnega pokala je Milan na olimpijskem stadionu v Turinu tesno z 1:0 premagal Alessandrio, ki vodi na lestvici C-lige. Odločilni Milanov zadetek je padel šele po kazenskem strelu v 43. minuti. Z bele točke je bil uspešen Mario Balotelli. Zgodba pa še ni končana, saj bo povratna tekma šele čez dober mesec v Milanu. Drevi bo na sporedu še drugo polfinalno srečanje v Turinu med Juventusom in Interjem. smučanje Slovenec Skube do prvih slalomskih točk SCHLADMING - Norvežan Henrik Kristoffersen je zmagovalec slaloma v Schladmingu. Po šestih ničlah je prve slalomske točke slovenske moške ekipe v tej sezoni osvojil edini slovenski finalist Matic Skube. Sedemindvajsetletni Škofjeločan se je v finale tekme pod žarometi prebil s 26. časom prve vožnje, v finalu pa z zaostankom 2,56 sekunde osvojil 19. mesto. Finalna vožnja nočnega spekta-kla na progi Planai je postregla s pretresljivim razpletom. Avstrijski adut Marcel Hirscher, ki je na prvi progi vpisal komaj 22. čas, z zaostankom 2,59 sekunde, se je v finalu zavihtel na stopničke, na kar drugo mesto. Ob prihodu v cilj je z naskokom skoraj ene sekunde prevzel vodstvo, nato pa prvo mesto zadržal vse do nastopa vodilnega slalomista Henrika Kri-stoffersena, tretjega na prvi progi, ki je Salzburžana premagal za 61 stotink sekunde. Tretje mesto je pripadlo Rusu Aleksandru Horošilovu, četrtemu na prvi progi. OLIMPIJA - Košarkarji Unio-na Olimpije so v evropskem pokalu doživeli nov poraz. V četrtem krogu drugega dela so morali na gostovanju v Rusiji premoč priznati Nižne-mu Novgorodu, ki je zmagal z 81:74 (30:18, 45:38, 63:58). Sinoči: Klaipeda - EA7 Milano 73:74. ROKOMET - Evropsko prvenstvo: Španija - Madžarska 31:29, Švedska - Danska 28:28. RIM - Italijanski nogomet ne pozna mirnih obdobij. Ko se poleže neka afera, se odpira druga. Italijanska policija je včeraj odprla preiskavo proti številnim italijanskim nogometnim klubom iz A- in B-lige ter posameznikom, med njimi podpredsedniku Milana Adrianu Gallianiju in nekdanjemu odličnemu argentinskemu napadalcu Hernanu Crespu, zaradi domnevnega utajevanja davkov. Preiskovalci so v Neaplju odprli preiskave zaradi domnevnega utajevanja davkov in napačnega prikazovanja računov. Sile javnega reda preiskujejo 64 ljudi, med njimi so Galliani, predsednik Napolija Aurelio De Laurentiis, prvi mož Lazia Claudio Lotito, zastopnik nogometašev Alessandro Moggi, sicer sin nekdanjega uradnika Juventusa Luciana Moggija, ter Crespo, zdaj trener Modene, ki je večino igralske kariere preživel v Italiji, in argentinski reprezentant Ezequiel La-vezzi, trenutno član francoskega PSG. Preiskovalci so začeli preiskovati 20. januarja 2012. Takrat so prisluškovali telefonskemu pogovoru med »El Pochom« Lavezzijem in njegovim agentom Alejandrom Mazzonijem. Argentinski nogometaš je spraševal, kako bi odprl račun na neki švicarski banki. Preiskovalci sumijo, da naj bi Galliani utajil davke v višini milijona evrov, predsednik Lazia Lotito 140 tisoč evrov, takratni predsednik Juven-tusa Blanc 187 tisoč, predsednik Pa-lerma Zamparini 190 tisoč, Enrico Preziosi 300 tisoč, Andrea Della Valle 350 tisoč, De Laurentis 400 tisoč, nogometaš Ciro Immobile okrog 230 tisoč, zvezni igralec Milana Nocerino 922 tisoč, branilec Paletta 356 tisoč, Lavezzi 900 tisoč, Denis 696 tisoč in Mutu nad 200 tisoč evrov. Obtoženi so se včeraj oglasili in so zanikali, da bi bili vpleteni v kakršnokoli kaznivo dejanje. tenis - Odprto prvenstvo Avstralije Reprizi Williams - Šarapova in Dokovic - Federer MELBOURNE - Ameriška teniška igralka Serena Williams je brez težav dobila ponovitev lanskega finala odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu proti Rusinji Mariji Šarapovi s 6:4 in 6:1 in se prebila v polfinale. Njena nasprotnica bo Poljakinja Agnieszka Rad-wanska, ki je s 6:1 in 6:3 ugnala Španko Carlo Suarez Navarro. Prva igralka sveta Williamsova je imela v četrtfi-nalu nekaj težav le v prvem nizu. Šarapova je začela izredno odločno in Williamsovi že v uvodu vzela servis, a že po štirih igrah je lanska zmagovalka izenačila na 2:2. Sledil je razburljiv tenis, pri čemer je Šarapova zapravila kar nekaj priložnosti, da morda dobi prvi niz, Wil-liamsova pa je bila uspešnejša in ga po 55 minutah tudi osvojila. V drugem nizu je vse kazalo na to, da je Šarapova izgubila samozavest in upanje, da lahko dobi prvi dvoboj z Williamsovo po 12 letih in 17 zaporednih porazih. Po uri in 32 minutah je bilo dvoboja konec, Williamso-va pa je naredila nov korak proti 22. zmagi na turnirju za grand slam, s čimer bi na večni lestvici ujela Nemko Steffi Graf. Kljub temu je bila Williamsova vesela, da se je prebila v polfinale, saj je bil dvoboj vendarle doslej osrednji obračun uvodnega grand slama v sezoni. »Dvoboj je bil zelo intenziven. Ob tem sem imela zares težave z zastrupitvijo, kije stara že nekaj dni. Posebej hudo je bilo včeraj, danes pa je šlo bolje,« je po tekmi v Rod Laver Areni dejala Američanka, ki je ni ustavila niti lažja zastrupitev s hrano. »Vedno sem dodatno motivirana, kadar igram z njo, saj igra na drugem nivoju od ostalih. Vedno poskrbi, da si daleč od mreže in da moraš ves čas trdo delati,« pa je menila Rusinja, ki seveda še ni izgubila upanja, da bo v medsebojnem dvoboju v prihodnje prišel tudi njen dan. Ze pred tem je bila na avstralski državni praznik igrišču Radwanska. Zmagovalka sklepnega turnirja WTA v sezoni 2015 je za zmago nad Španko potrebovala vsega 88 minut. Zdaj jo čaka zahtevna naloga v dvoboju z Williamsovo, ki je v dozdajšnjih osmih dvobojih ni premagala še nikoli. »Morala bom pokazati svoj najboljši tenis, da bom imela upanje na uspeh,« pred pol-finalom pravi Poljakinja. Srbski teniški igralec Novak Dokovič ansa V polfinale teniškega turnirja v Melbournu se je uvrstil tudi Švicar Roger Federer. Za 12. nastop v pol-finalu Avstralije, je tretjepostavljeni Švicar ugnal Čeha Tomaša Berdycha po 2:16 ure igre s 7:6 (4), 6:2 in 6:4 in obdržal možnosti, da prvič po Wimbledonu 2012 spet zmaga na enem od četverice najmočnejših turnirjev na svetu. Federerju bo v polfinalu nasproti stal prvi igralec sveta Srb Novak Dokovic, ki je s 6:3, 6:2 in 6:4 odpravil sedmopostavljenega Japonca Keia Nishikorija. Srbsko-švicarski obračun za finalno mesto bo njun 45., trenutno je izid v zmagah 22:22, sicer pa se bosta Dokovic in Federer na turnirjih za grand slam pomerila tretjič v pol leta; srečala sta se že v Wimbledonu in New Yorku, vedno je bil uspešnejši Srb. »Kei in jaz sva odigral že nekaj dvobojev, ne boji se stopiti na igrišče in igrati agresivno. Moral sem ga umiriti, počakati in čakati na priložnost. V pomembnih trenutkih sem bil dober,« je dvoboj proti Japoncu poko-mentiral Dokovic. (sta) košarka - V Turinu Kvalifikacije za OI: »azzurre« čaka težka naloga ŽENEVA - V Ženevi so izžrebali skupine košarkarskih kvalifikacij za olimpijske igre v Riu, v katerih pa Slovenije zaradi slabe uvrstitve na evropskem prvenstvu ne bo ne pri moških ne pri ženskah. V obeh konkurencah bodo trije kvalifikacijski turnirji, moški jih bodo igrali v Beogradu, Torinu in Manili. Na vsakem izmed turnirjev bo šest reprezentanc igralo v dveh skupinah, najboljši dve iz vsake se bosta uvrstili v polfinale, v Rio pa bo odpotoval le zmagovalec turnirja. V Beogradu bodo v skupina A igrale reprezentance Srbije, Angole in Portorika, v skupini B pa reprezentance Češke, Japonske in Latvije. V Torinu bodo skupino A sestavljale Grčija, Mehika in Iran, skupino B pa Italija, Hrvaška in Tunizija. V Manili bodo v skupini A Turčija, Senegal in Kanada, v skupini B pa Filipini, Francija in Nova Zelandija. Kvalifikacijski turnirji bodo od 4. do 10. julija. Smučarski veliki slam? KITZBÜHEL - Nekateri prireditelji tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju so znova začeli razmišljati, da bi tudi v smučanju po vzoru tenisa in golfa pripravili tekmovanja za grand slam. Omenjene tekme bi potekale na znanih, ustaljenih prizoriščih, kot sta na primer Kitzbühel in Wengen, točke pa bi štele dvojno. Omenjeni turnirji bi poleg večje bere točk prinesli tudi bogatejše denarne nagrade za najboljše. Prireditelji razmišljajo, da bi velika četverica ali peterica tekmovanj privabila tudi več gledalcev. Poleg Kitzbühla in Wengna so se pogovarjali tudi o Beaver Creeku, Bormiu in Garmisch-Par-tenkirchnu. Bi pa ob tem vsa prizorišča, ki bi prišla v poštev, morala globlje seči v denarnico. Zaenkrat bogatejši denarni sklad nudi le Kitzbühel, drugje so skladi nižji. Po predpisih Fisa je na tekmah po navadi na voljo le najnižji, obvezen nagradni sklad, ki znaša za vse tekmovalce skupaj 100.500 evrov. Za primerjavo, vsak poraženec prvega kroga teniškega turnirja v Melbournu prejme 24.560 evrov. 18 Sreda, 27. januarja 2016 ŠPORT / Paraolimpijski športi V soboto bodo v okviru tečaja za usposabljanje trenerjev v paraolimpijskem veslanju (FIC FVG) organizirali predavanja na temo športnikov s posebnimi potrebami. Prostorih Dežele FJK v ulici dell'Orologio 1 v Trstu bodo predavali: Marinella Ambrosio (ob 9.30), Fabio Lo Faro (10.00), Paolo Tavian (10.20, na temo smučarji s posebnimi potrebami), Berti Bruss (10.50), Nicola Zulian (11.25), Egi-dio Carantini in Tullio Muller (11.55), Paolo Magrin (12.25), Cristina Ansaldi (12.55). Med športniki, ki promovirajo predavanja, je tudi namiznoteniški igralec zgo-niškega ŠK Kras Ettore Malorgio. nogomet - Trener Krasa Žlogar v pričakovanju derbija »Preveč nihanj« Balinarji pri Briščikih Danes ob 18. uri na pokritem balinišču Ervatti pri Briščikih bo na sporedu prvi letošnji (drugi v zimski sezoni) balinarski turnir, ki ga organizira balinarska komisija ZSŠDI. Na prvem turnirju decembra je slavila zmago trojka Skupek-Leban-Di Giorgio pred Doljakom-Kramarjem-Viscontijem. Tudi danes se bo na turnirju trojk pomerilo devet ekip. Do konca zimske sezone bodo organizatorji organizirali še en turnir. Trener Krasa Tonči Žlogar je bil po zmagi proti Lumignaccu dobre volje. Kako ne bi bil, saj so njegovi varovanci premagali prvouvrščenega na lestvici: »Zmagali smo zasluženo. Rad bi čestitalfantom, ker so se tokrat res potrudili. Mogoče smo odigrali v letošnji sezoni, v obrambni fazi, taktično najbolj zrelo tekmo. Zelo disciplinirano in kompaktno. To nas je očitno nagradilo. To sem odfantov tudi zahteval in upoštevali so vsa moja navodila. Danes (v nedeljo) smo igro prilagodili bolj rezultatu kot sami lepoti igre. Zmaga je lepa popotnica za naprej,« je ocenil Žlogar. Injekcija samozavesti tudi pred sobotnim derbijem z Vesno ... Derbi je derbi in kot tak bržkone pomeni več kot tri točke. Doslej smo že dokazali, da lahko premagamo vsakogar. V Križu bomo seveda ciljali na novo zmago. Ali pogrešate kako točko več na lestvici? Sigurno. Imamo zelo mlado ekipo in kot taka ima določene vzpone ter padce. Taka nihanja so normalna. Je pa tudi res, da smo danes (v nedeljo) imeli prvič na razpolago vse nogometaše. Grujic se je vrnil po poškodbi. Tomizza se šele uigrava. Ko smo v popolni postavi, imam več možnosti in mi je lažje. Dino Stančič je bil tokrat »man of the match« (gol in izsiljena enajstmetrovka). Dino je igral odlično. Boril se je za ekipo. Ne bi pa izpostavljal posameznikov, saj so se vsi potrudili. Kam lahko cilja Kras? Če bi bili od vsega začetka v popolni postavi, bi se lahko celo borili za sam vrh. Igralski kader, ki ga imamo, je precej ozek. Na začetku sezone pa smo izbrali druge smernice: naša naloga je, da igra čim več mladih in se ti uveljavijo v tem zahtevnem prvenstvu. Želimo si, da bi čimprej prišli do 40 točk. Ko bomo to dosegli, bom mladim še povečal minutažo. Ali je Lumignacco glavni favorit za napredovanje? So dobra ekipa, ki kontinuirano dosega dobre rezultate. Polena pod noge jima lahko vržeta še Cordenons in Torviscosa. Ali bo sobotni derbi nek mejnik za obe moštvi (Kras in Vesna)? Vplival bo bolj na okolico, navijače, ki nestrpno pričakujejo to tekmo. Fante bom do sobote maksimalno motiviral. V primeru zmage se ne bomo fotografirali okoli, kot so to počenjali drugi. Želim si, da bo to predvsem lep praznik nogometa. (jng) DANES OB 14. URI V Bazovici Zarja - Crvena zvezda Nogometna ekipa bazovske Zarje, ki nastopa v prvi amaterski ligi, bo danes popoldne ob 14. uri v Bazovici igrala prijateljsko tekmo proti beograjski Crveni zvezdi. Ekipa iz srbske prestolnice se namreč mudi na pripravah na slovenski Obali in doslej je odigrala že dve prijateljski tekmi, proti slovenskemu prvoligašu iz Kopra in dru-goligašu Ankaranu. Za varovance trenerja Davorja Vituliča bo odličen trening, medtem ko bo vodilni v srbski ligi bržkone preizkušal različne taktične variante. Mladinci: iztrgali bi lahko kaj več Sovodnje - Cormonese 1:3 (1:2) Strelec za Sovodnje: 9. J. Visintin. Sovodnje: Ferro, Lutman, G. Visintin, Clancis (Antonini), Komjanc, Persoglia, Markovič, De Fornasari (Terpin), Čavdek, Falcone (Trevisan), J. Visintin (Varlez). Trener: Cijan. V ponedeljek zvečer so mladinci Sovodenj (pokrajinsko prvenstvo) izgubili proti moštvu iz Krmina, ki je bilo po prvem delu prvo na lestvici. Gostje so po nerodni napaki domače obrambe povedli že v 5. minuti. Cijanovi fantje so hitro reagirali in štiri minute kasneje je bilo 1:1. Ekipa iz Krmina je znova vodila v 22. minuti po zaslugi enajstmetrovke. V drugem delu so Sovodenjci vzpostavili ravnotežje. Ustvarili so več priložnosti za gol. V zadnjem delu srečanja pa so gostje dosegli še tretji odločilni zadetek. Če bi belo-modri igrali bolj zbrano v obrambni fazi, bi prav gotovo odščipnili točko. TRIESTE VERONA C, güTU ■■ Tif^'ril ta» I A-IIJUC. Ii j riu*sf«.!'JdD S-L.jaj- + Lfe Hü y+Mfc, CV+ raí un i vi h ■ Hyj TJW4 P i HUM, !M ■: i rt Iké efctffart ¡ri l-ÜT-Í»+. Ua Verona in kriška Vesna V društvenem biltenu, ki ga izdaja nogometni prvo-ligaš Hellas Verona, so poročali o sodelovanju na mladinski ravni s tržaškima kluboma ŠD Vesna iz Križa in SS Sistiana. »Vrata nam je odprl trener mladinskih ekip, Tržačan Massimo Pavanel. Poskusili smo sodelovati z Udi-nesejem, pri katerem pa smo naleteli na gluha ušesa,« je za bilten povedal odbornik Vesne Giancarlo Zoffoli. Trener Krasa Tonči Žlogar se je na klop Krasa usedel konec septembra 2014 (v D-ligi). Pred tem je bil nogometaš ekipe repenskega društva fotodamj@n v ospredju - Košarkarica Darma Milič Po poškodbi kolena stopnjuje formo V dresu tržaške Ome je konec tedna največ točk (18) dosegla repen-ska košarkarica Darma Milič (letnik 1989), ki brani barve tržaške ekipe že celih osem let. Tržačanke so v tržaškem pokrajinskem derbiju ženske košarkarske B-lige premagale miljski Interclub (50:44). »Od vedno sem bila zvesta openskemu Poletu, pri katerem sem začela igrati košarko kot otrok. Žal je ženska članska ekipa Poleta propadla, tako da sem morala nadaljevati drugje,« je svojo košarkarsko pot opisala Miličeva, ki se pri Omi počuti dobro: »Klapa je dobra in dekleta se razumemo. Nekatere boljše košarkarice so letos sicer zapustile našo ekipo in igrajo v Miljah. Prav v nedeljo pa smo jih premagale.« Darma Milič igra v vlogi beka. V lanski sezoni je morala prekiniti igranje zaradi poškodbe kolenskih vezi. »Znova sem se na igrišče vrnila novembra lani. Na začetku mi ni šlo hitro od rok. V zadnjih krogih pa igram vse boljše. Tudi na predzadnji tekmi sem dosegla 18 točk,« je povedala Darma in dodala: »Letošnji cilj je čimprejšnji obstanek v ligi. Zasedamo mesta v spodnjem delu lestvice in skušale se bomo izogniti play-outu. V B-ligi igra še tržaška ekipa Sgt in miljski Interclub, ki sta peta oziroma četrti na lestvici. Obe moštvi imata večje ambicije od nas. Na lestvici trenutno vodi videmski Del-ser pred tržiško ekipo Monfalcone. Iz naše dežele je še Baloncesto Isontino iz Fo-gliana. Vse druge ekipe pa so iz Veneta, kamor redno hodimo na gostovanja.« Tržaška Oma igra domače tekme ob nedeljah v telovadnici Don Milani na Judovcu (Altura). Konec tedna bodo gostile ravno ekipo iz Fogliana. Darma o letošnji ligi pravi ... »Je precej kakovostna. Nekatere ekipe so zelo dobre in ciljajo v A2-ligo. Razlika med ekipami je precejšnja. Lani smo se sicer uvrstile v play-off. Igrale smo tudi v Toskani. Letos pa bo drugače.« Tržaško Omo vodi tržaški košarkarski strokovnjak Pino Masala, ki je dolgo Košarkarica Darma Milič let deloval pri tržaškem klubu Palla-canestro Trieste. Miličeva in soigralke trenirajo trikrat tedensko. »Zaposlena sem v znanstvenoraziskovalnem središču pri Padričah. Urniki pa so dobri, tako uspem usklajevati službo in športno dejavnost. Edinole nisem več aktivna skavtinja,« je še povedala Miličeva, ki obenem ne uspe več v živo spremljati naših košarkarskih peterk. Po televiziji pa spremlja evroli-gaškim tekmam. »Všeč mi je, kako igra moskovski CSKA in njen srbski branilec Miloš Teodosic.« (jng) □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 31. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: 3405814566 (Valentina). & rl karin puzzer Društveni kiosk in potovanja V kiosku Krasa ob repen-skem nogometnem igrišču se vsakič zbere veliko ljudi. Skoraj vsi so v glavnem moškega spola. Zaslugo imajo (predvsem) punce, ki strežejo. Odgovorna za društveni kiosk je Karin Puz-zer (letnik 1977), ki pri društvu pomaga od sezone 2013/14. »Ko smo igrali v D-ligi, je bilo vsekakor bolj zanimivo. Tudi bolj pogosto sem hodila na gostovanja, saj smo navijači odpotovali na tekme z avtobusom,« je dejala Puzzerjeva, ki je zaposlena v tržaški turistični agenciji. Celih deset let pa je bila zaradi službe v Milanu. »Bila je lepa izkušnja, čeprav je življenjski standard višji, vse je dražje,« se milanskih časov spominja Karin, ki je takrat sestavljala predvsem kataloge. »Zdaj se pa v glavnem posvečam strankam in po željah posameznika pripravljam poto-valniprogram.« Kaj bi vam zdaj svetovala? »Zaradi groženj terorističnih atentatov bi odsvetovala Egipt. Za zimski čas je primerna in varna destinacija Du-baj, ki ima toplo in suho podnebje ter lepe plaže. Dubaj niso samo hoteli s sedmimi zvezdicami. Dobri se za vse žepe. Pa tudi letalske karte trenutno niso drage. Klasika pa so Kanarski in Zelenortski otoki, čeprav na Atlantiku v tem obdobju stalno pihlja,« svetuje Puzzer-jeva, ki je pred zaposlitvijo končala turistično smer ekonomske fakultete v Gorici. Na vprašanje, kam se bo letos odpravila na potovanje, je Karin odločno odgovorila: »Na špansko Ibizo. Še nikoli je nisem obiskala, čeprav sem tja pošiljala veliko strank. S prijateljicami bomo otok obiskale poleti.« V društvenem kiosku pomagata Karin še Romina in Gabriela. »Obiskovalci tekem v zimskem času največ naročajo kuhano vino. Navijačice pa čaj. Pred tekmo je običaj, da najprej popijejo kavo. Vino je na vrsti šele ob prvem polčasu, ko je pravi naval na kiosk. V bolj toplem obdobju pa raje spijejo pivo ali pa kozarec vina. V kiosku se večkrat zavleče do poznega. Še posebno, ko naši (Kras op. av.) zmagajo,« je dodala Karin, doma s Katina-re. Puzzerjeva v prostem času obiskuje fitnes. »Približno trikrat tedensko. Ko pa sem doma, brskam kaj po spletu ali preberem kako knjigo.« (jng) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. januarja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 10.55 Proslava ob dnevu spomina 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Nogomet: Tim Cup, polfinale 23.10 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.15 Serija: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 21.15 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.20 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? RAI4 12.45 Heroes 14.20 Fairy Tail 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Streghe 17.45 Novice 17.50 Rookie Blue 19.20 Web Series Collection 19.25 Supernatural 20.10 Ghost Whisperer Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.55 Film: Flipper contro i pirati (pust., '64) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Naked Among Wolves - Il bambino nella valigia (dram.) 23.30 Dok. film: Senza via di scam-po - La vera storia di Anna Frank _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Film: Immaturi - Il viaggio (kom., It., '12, i. R. Bova) 23.30 Matrix _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.55 Serija: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Una notte al museo (fant., '06, i. B. Stiller) 23.35 Film: Role Models (kom., '08, i. P. Rudd) _IRS_ 13.00 Film: Bagnomaria (kom., It., '99) 14.50 Film: Finché c'e guerra c'e speranza (dram., It., '74, r. in i. A. Sordi) 17.15 Film: Made in America (kom., '93, i. W. Goldberg) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 20.55 Film: Colpo di fulmine - Il mago della truffa (kom., '09, i. J. Carrey, E. McGregor) 22.50 Storie di cine- 21.10 L'ispettore Coliandro 23.00 Fargo _RAI5_ 14.40 Un anno nelle terre selvagge 15.35 Human Planet 16.30 Nilo re dei fiumi 17.25 0.40 Novice 17.3019.45 Passepartout 18.00 I tesori dell'architettura 19.00 Divini devo-ti 20.30 Toscanini: Il coraggio della musica - Un concerto per la vita 23.05 Lo sta-to dell'arte 23.35 Frank Zappa: Does Humor Belong in Music? RAI MOVIE 14.10 Film: Monsieur Batignole (dram., Fr., '02) 15.55 Film: L'amore non basta mai (dram.) 17.35 Novice 17.40 Film: Le pistole dei magnifici sette (vestern, '69) 19.30 Film: Festa di laurea (kom., It., '85) 21.15 Film: Arrivederci ragazzi (dram., Fr., '87, r. L. Malle) 23.05 Movie.Mag 23.35 Film: Vento di primavera (zgod., '10, i. J. Reno) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: II maresciallo Rocca 13.25 Nad.: Le ragaz-ze di piazza di Spagna 14.00 15.55 Nad.: Perlasca - Un eroe italiano 15.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 17.45 Novice 17.50 Nad.: Il paradiso delle signore 18.45 Nad.: Pasión prohibida 19.35 Nad.: Terra nostra 20.20 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Nad.: Un'altra vita 23.10 Serija: Lady Cop _RETE4_ 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: CIELO 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Tiny House - Picco-le case per vivere in grande 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: San Andreas Quake (zf) DMAX 23.15 Film: Blow (krim., '01, i. J. Depp, P. Cruz) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 0.45 Tagada 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia _LA7D_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 12.55 0.50 Serija: In Treatment 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Jacob il bugiardo (dram., '99, 1. R. Williams) 23.30 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 21.00 Az-zurro Italia 23.30 Film: Furia bianca (dram., '54) _LAEFFE_ 11.00 14.00, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.05 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara in Italia 15.55 David Rocco: Dolce vita 17.00 Jamie: Ricette a 5 euro 18.55 Il re dello street food 21.05 Serija: Annika - Crime Reporter 22.50 Film: Conspiracy - Le origini della Shoah (voj., '01, i. S. Tucci, C. Firth) 12.30 Property Wars 13.20 Storage Wars 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Nudi e crudi XL 15.55 Matto da pescare 16.50 Airport Security 17.45 Affari a quattro ruote 18.35 I maghi delle auto 19.30 22.55 Te l'avevo detto 21.10 Citta ai raggi X 22.00 Come e fatto il cibo SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.45 Platforma 12.15 Nad.: Trpljenje mladega Igorja 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Prava ideja 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Dok. film: Moja hči Ana Frank 21.35 Kino fokus 22.00 Odmevi 23.05 Film: Marcel Reich-Ranicki - Moje življenje (biogr.) SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.45 Točka 9.50 10 domačih 10.50 eRTeVe 11.05 Dobro jutro 13.45 Vikend paket 15.10 Dok.: Jejmo, postimo se, živimo dlje 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Rokomet: liga prvakinj, PGE - Cal-cit 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bučke 20.20 Čas za Manco Košir 21.20 Dok.: Sence preteklosti 21.55 Odd.: Bleščica 22.30 Arit-mični koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Me-ridiani 15.25 Dok.: Šport brez meja 15.50 Odbojka: liga prvakov, Modena - ACH Volley 17.10 Avtomobilizem 17.25 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Alpe Jadran 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Ana Ahmatova, življenje in poezija 22.15 City Folk 22.40 Najlepše besede 23.15 Dok.: K2 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.30 9.40, 11.00, 12.30 TV prodaja 8.45 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 10.10 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.15 Velika angleška pekarija 12.45 Dr. Oz 13.45 Serija: Zdravnica malega mesta 14.40 Nad.: Plamen v očeh 16.45 18.55, 21.50 Novice in vreme 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Preden se stegneva (kom., '07, i. J. Nicholson, M. Freeman) 22.25 Serija: Na kraju zločina - New York _KANAL A_ 7.0018.00, 19.50 Svet 7.5512.45 Serija: Odbita rodbina 8.20 Serija: Mrhi za šankom 8.45 Risanke 9.25 Top Gear ZDA 10.20 11.35, 13.10 Tv prodaja 10.35 18.55 Serija: Komisar Rex 11.50 17.05 Serija: Nikita 13.40 Nan.: Vice v predmestju 14.10 Film: Camille (rom.) 16.10 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Vulkan (akc., '97, i. T. L. Jones) 22.55 Film: Rajski otok (kom.) PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.30 23.25 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.05 El- _ S d 27 . j VREDNO OGLEDA HM Sreda, 27.januarja - Lm Rai movie, ob 21.15 Arrivederci ragazzi (Au revoir les enfants) Francija 1987 Režija: Louis Malle Igrajo: Gaspard Manesse, Raphaël Fejto, Francine Racette, François Négret in Irène Jacob Prvi film, takrat dvajsetletne Irène Jacob, ki se je v prejšnjih dneh udeležila letošnjega Trst Film Festivala, je film, s katerim se je Louis Malle spominjal dogodka, ki ga je doživel v najstniških letih v karmeličanskem zavodu v okolici Pariza. Zgodba pripoveduje o Julienu Quentinu, fantu, ki je obiskoval zavod v Fontainebleauju, kamor je nekaj mesecev kasneje prispel tudi vrstnik Jean Bonnet. Jean se sploh ni obnašal lepo in Julienu je bil precej antipatičen, ker pa je zgledal zelo zaprt in skrivnosten, je Julien nekega dne na skrivaj pregledal njegovo omarico in pri tem spoznal, daj je Jeanovo pravo ime Jean Kippelstein, da je židovskega rodu, in da je prispel v zavod, da bi ga skrili pred nacisti. Tako sta Julien in Jean postala velika prijatelja, a hude okoliščine so privedle do tega, da so naposled nacistične oblasti odkrile v tistem zavodu tri Jude in jih odgnale v koncentracijsko taborišče. Naslov, Au revoir les enfants, se pravi Fantje, nasvidenje, je pozdrav direktorja zavoda, ko s fantoma poslavlja od ostalih dijakov. Film je na beneškem festivalu zmagal najpomembnejšo nagrado, zlatega leva. len 15.20 22.10 Serija: Preiskovalci na delu - N.C.I.S. 16.10 Nad.: Esperanza 17.10 Film: Miza za tri (kom.) 19.00 21.50 Danes 19.25 22.55 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Film za zmenke (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Ana Praček Krasna - Slovenka v Ameriki; 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiste mrzle januarske noči; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 13. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Ob dnevu spomina bo v oddaji Studio D po 11.00 poklon vsem tistim, ki so v obdobju druge svetovne vojne doživeli hude in pretresljive trenutke v svojem življenju.....Ena od teh je prav gotovo sedaj že pokojna gospa Gabrijela Tomsič, ki je takrat kot sedemnajstletno dekle preživela dva meseca v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Pogovor je leta 2006 posnela Luana Grilanc za niz Moje zgodbe. Ta konec tedna bo v Begunjah na Gorenjskem 10. - jubilejno tekmovanje harmonikarjev, ki ga prireja glasbena šola Avse-nik. Ob tej priložnosti se bo voditelj oddaje Iz domače zakladnice Aleksi Jer-cog ob 13.20 pogovoril z ravnateljem šole Mitjo Mastnakom. Tudi Mladi val po 15.00 bo obeležil Dan spomina na žrtve holokavsta. V studiu se bo voditeljema Valentini Sancin in Jerneju Ščeku pridružil Tomaž Susič, ki že dolgo spremlja dijake na Vlaku spomina, v nadaljevanju pa bo Ines Pahor spregovorila o odprtju razstave Holokavst v MC Podlaga v Sežani. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 28. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Obširen anticiklon s toplim zrakom v višinah bo še naprej pripomogel k nastanku temperaturne inverzije. V četrtek bodo v nižjih plasteh ozračja od jugozahoda začeli dotekati šibki tokovi, ki pa bodo prenašali zelo vlažen zrak s Padske nižine proti naši »obali in nižini, težje pa do hribovitega sveta. Dopoldne bo sprva še jasno vreme, po nižinah bodo možne meglice ali ponekod megla. Podnevi bo zmerno oblačno in proti večeru se bo oblačnost zgostila. Pojavljale se bodo izrazite temperaturne inverzije. Danes bo pretežno jasno z nekaj koprenaste oblačnosti, popoldne pa se bo na Primorskem oblačnost povečala. Dopoldne bo po nekaterih nižinah lahko nastala megla. Čez dan bo začel pihati zahodni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo -4 do 0, ob morju do 3, najvišje dnevne od 9 do 14 stopinj C. Jutri bo v nižinskem in priobalnem pasu prevladovalo vlažno in oblačno vreme. Pojavljale se bodo meglice in lahko tudi megla. Zlasti ob morju in na Krasu bo možna slana. V hribovitem svetu bo vreme lepše: v notranjih predelih bo le zmerno oblačno, v predalpskem pasu pa spremenljivo. V nižjih plasteh ozračja bo še vedno prisotna temperaturna inverzija. Jutri bo v vzhodnih krajih deloma jasno, drugod pa pretežno oblačno. Na zahodu bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo veter zahodnih I ¡2 Sonce vzide ob 7.32 in zatone ^g ob 17.03 o Dolžina dneva 9.31 Luna vzide ob 20.48 in zatone ob 9.32 r=iz 1952 - V večjem delu Slovenije je Ino močno snežilo, do jutra naslednjega dne je v 24 urah po- nekod zapadlo več kot pol metra snega. Pri Domu na Komni so izmerili 65 cm, v Kočevski Reki 62 cm, v Poljanah nad Škofjo Loko in Žireh pri Slovenskih Konjicah 60 cm, v Ljubljani 53 cm in na Zgornjem Jezerskem 52 cm novega snega. Danes: ob 5.09 najnižje -20 cm, ob 10.45 najvišje 32 cm, ob 17.19 najnižje -51 q Morje je mirno, o cm, ob 23.56 najvišje 40 cm. S temperatura 2 Jutri: ob 5.41 najnižje -18 cm, ob 11.08 naj- morja 10 stopinj višje 25 cm, ob 17.41 najnižje -44 C. cm. Kanin - Na Žlebeh . . . .75 Piancavallo......"......25 Vogel..................33 Forni di Sopra.........30 Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............30 Krvavec...............40 Trbiž...................40 Cerkno................../ Osojščica..............45 Rogla..................40 Mokrine...............60 Volilni poziv mačku AUCKLAND - V novozelandskem Aucklandu so mačku poslali pismo, v katerem so ga pozvali, naj se registrira v volilni imenik. Tiana Lyes, lastnica mačka z imenom Predsednik Mijav, ni vedela, zakaj bi pravico, ki jo sicer imajo ljudje, dobil njen hišni ljubljenček. Kasneje je ugotovila, da bi bil lahko vzrok za to menjava naslova prebivališča. Oblasti so sporočile, da pisma s pozivom avtomatično pošljejo vsem naslovnikom s seznama tistih, ki so spremenili naslov. Kljub temu, da so oblasti do Predsednika Mijava, ki je ime dobil po nekdanjem kitajskem voditelju Mau Zedongu, zelo pozorne, ga lastnica že dva tedna pogreša. »Predsednika pogrešam že dva tedna. Verjetno je nekje med našim novim in starim prebivališčem. Upamo, da še vedno raziskuje,« je dejala. Putin še hrani partijsko izkaznico MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin še vedno hrani člansko izkaznico komunistične partije nekdanje Sovjetske zveze. »Članstvo v partiji zame ni bilo obvezno. Ne morem reči, da sem se popolnoma strinjal s komunistično ideologijo, vendar pa cenim (izkaznico),» je izpostavil ruski predsednik, ki je kot agent sovjetske obveščevalne službe KGB, deloval v nekdanji Vzhodni Nemčiji. »Komunistične in socialistične ideale še vedno visoko cenim. Močno spominjajo na tiste iz Biblije,« je še dejal Putin. Ruski predsednik pa je kritiziral Vladimirja Ilijča Lenina, ki ga je okrivil za umor ruskega carja Nikolaja II. in njegove družine leta 1918. tokio - Olimpijske igre 2020 Priložnost za gospodarski razvoj Posnetki najvišje ločljivosti K8, taksiji brez voznikov, mobilno omrežje pete generacije, a brez megalomanskega stadiona TOKIO - Olimpijske igre v Tokiu leta 2020 ne bodo le izziv za športnike in navijače. Dežela vzhajajočega sonca si od iger obeta tudi novo gospodarsko rast. Eno ključnih vlog bo prevzelo gospodarstvo na področju visoke tehnologije, ki pa je dobra štiri leta pred velikim izzivom. Japonci obljubljajo novo mobilno omrežje pete generacije, super ostre posnetke tekmovanj v formatu 8K, taksije, ki bodo brez voznikov peljali športnike in navijače na tekmovanja. Če bodo Japonci uresničili vse načrte, bodo svetu ob igrah ponudili tudi pravi šov visoko razvite tehnologije. Kako uspešni bodo, se bo pokazalo čez štiri leta. Tokio je igre že gostil pred 52 leti. A leta 1964 je bilo vse enostavneje, kot bo to leta 2020. Leta 1964 so gospodarsko rast na Japonskem beležili z dvomestnim številom. Veliki in-frastrukturni projekti, pa naj bodo to avtoceste ali pa hitri vlak Shinzen, so bili takrat načrtovani in izpeljani ne glede na mnenje ljudi in brez skrbi za okolje. Takrat so igre dale cvetočemu gospodarstvu novo moč. Uspešno je bilo tudi gospodarstvo na področju zabavne elektronike, kateremu so igre tako rekoč omogočile preboj in dokončno uveljavitev na svetovnem trgu. Tudi doma so Japonci množično razgrabili barvne televizije, ki jih je proizvajalec Sony kupcem sicer ponudil že leta 1958, a prav igre so bile razlog za menjavo črno-belih ekranov za barvne. Težava niso bili le TV-sprejem-niki, tudi prenosi so bili do takrat le delno v barvi in z iger v Tokiu so v takrat novi tehnologiji in z barvnim prenosom gledalci lahko videli odpr- Projekt milijardo vrednega stadiona so zavrnili tje in sklepno slovesnost in le nekatere od športnih tekmovanj. Dve leti kasneje je prvo barvno sliko gledalcem ponudila tudi TV Slovenija, prve olimpijske igre, ki so si jih navijači po svetu lahko v celoti ogledali v barvah, pa so bile igre v Ciudad de Mexicu leta 1968. A leta 1964 so bila podjetja v bistveno lažjem položaju kot danes. Razlike med barvno in črno-belo televizijo ni bilo treba pojasnjevati nikomur. Manj jasna pa je razlika v kakovosti slike med današnjim Ultra HDTV (4K) in prihajajočim novim standardom Super Hi-Vison (8K). Že standard Full HD (2K) ponuja resolucijo 1920 x 1080 slikovnih točk, tehnologija 4K jih ponuja 3840 x 2160, zadnja različica 8K pa 7680 x 4320. Same številke sicer ponujajo veliko razliko, a večina gledalcev razlike v kakovosti slike med tehnologijo 4K in 8K ne opazi, saj človeško oko že pri tehnologiji 4K skoraj ne zaznava več slikovnih točk. Tehnologija ponuja izredno ostrino na zelo velikih ekranih, a vsaj v Tokiu se bo pri večini pojavila že težava z velikostjo dnevne sobe, kamor bo te ekrane težko namestiti. Poznavalci nove tehnologije menijo, da je razlika opazna šele pri televizorjih, ki imajo diagonalo ekrana večjo od dveh metrov. Nova tehnologija pa ob prenosih zahteva tudi zmogljivejši prenos podatkov. Japonska televizija NHK bo satelitske prenose v tehnologiji 8K zato prvič preizkusila že letos. Tamkajšnji strokovnjaki so mnenja, da jih do pravih neposrednih prenosov z iger pri obdelavi in pošiljanju množice podatkov čaka še kar nekaj izzivov. Več pozitivnih učinkov pa tehnologija zanesljivo ponuja tudi pri ekranih, namenjenih oglasom, izobraževanju, pa tu- di video konferencam na področju medicine in znanosti. Manj dela bo z novim ultra hitrim mobilnim omrežjem pete generacije, ki ga gradi japonski telekomunikacijski gigant NTT DoCoMo. Japonci obljubljajo do 100-krat hitrejši prenos podatkov kot doslej in omrežje, ki ga množica obiskovalcev ne bo mogla pripeljati do zastoja. To bodo obiskovalci in udeleženci iger nedvomno pozdravili, kako pa bo omrežje vplivalo na rast prodaje prenosnih telefonov japonskih proizvajalcev, pa je drugo vprašanje. Strokovnjaki so mnenja, da bodo z omrežjem ta cilj na Japonskem težko dosegli. Konkurenca iz Azije, Evrope in Amerike ne počiva. Na priložnost čaka tudi avtomobilska industrija. Trenutno odlično posluje Toyota, a Japonci se želijo dejavno vključiti tudi v področje avtomobilov brez šoferja, ki jih trenutno razvijajo predvsem v ZDA, močno pa jih podpirajo tudi tehnološki koncer-ni Google, Uber in Apple. Japonci se zato vneto ukvarjajo predvsem z razvojem umetne inteligence, a je vprašanje, ali je časa do iger 2020 za ta projekt res dovolj. Drugače bo z olimpijsko infrastrukturo. Japonska vlada je že lani poleti ustavila gradnjo novega olimpijskega stadiona, ki naj bi imel pomično streho in bil klimatiziran. Ocena stroškov projekta, ki ga je načrtoval zvezdniški arhitekt Zaha Hadid, je presegla milijardo evrov, kar je bilo tudi za snovalce olimpijskih iger preveč. To pa je tudi v skladu z zahtevami Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki se v zadnjih desetletjih trudi, da stroški pri pripravi iger ne bi popolnoma ušli izpod nadzora. los angeles Na drugi del Avatarja treba še počakati LOS ANGELES - Produ-centi drugega dela filma Avatar v režiji Jamesa Camerona so sporočili, da bo treba na film še malo počakati. Sprva je bilo predvideno, da bi nadaljevanje Avatar-ja v kina prišlo do božiča 2017. Britanski BBC piše, da je morebiti prav sprememba datuma izida drugega dela Avatarja botrovala odločitvi, da producenti Vojne zvezd določijo božič 2017 za lansiranje drugega dela trilogije Sila se prebuja. Pri Twentieth Century Fox zadeve zaenkrat še niso komentirali, jasno pa je, da bi enak datum začetka projekcij dveh filmskih spektaklov na koncu obema škodoval. Filma sta že od nekdaj v konkurenci. Na začetku meseca je film Vojna zvezd: Sila se prebuja v režiji J. J. Abramsa postal najdonosnejši film v ZDA in prevzel prvo mesto Avatarju. Kljub vsemu Avatar za enkrat ostaja film z največjim zaslužkom od prodaje vstopnic na globalni ravni. Minuli mesec je Cameron povedal, da zaključujejo priprave za snemanje treh nadaljevanj filma, ki velja za prelomnega v rabi 3D tehnologije na filmu. Za Entertainment Weekly je dejal: »Leto in pol smo se ukvarjali z oblikovanjem. Vsi liki, scenografija in ostala bitja so bolj ali manj narejeni.« Po poročanju portala The Wrap drugega dela Avatarja še niso začeli snemati. Prav tako ni znano, kdaj naj bi bil po novem prikazan v kinih.