PREDVOLILNE OBLJUBE IN REALNOST
O predvolilni lkampan/i, pogledih na delo v državaem zboru, poslanskih placaa, podrocjiJi., ki jih je treba tampiej urediti smo se poRovarjali s poslanko Demokratske sfnanke Danico Simšič in poslancem Liberalno demokratske stranke Janezom Jančarjem. Oba sta bila izvoljena v državni zbor v voliinih okrajih naše občime.
Mnogi mislijo, da vas je v parla-ment pripeljala popularnost televi-zijske novinarke?
Simšič: »Najbrž ni čisto tako, če-prav sem imela ntekaj prednosti pred drugimi kandidatii, ker sem bila lju-dem pač znana. T;'ako se mi volilcem, ko sem jim delila ssvoje letake, ni bilo treba predstavljatii, saj je skoraj vsak povedal, da me poazna. Stik z volilci je bilo tako lažje vzpoostaviti, kot bi bilo sicer. Vendar to. da si javno znana osebnost lahko p<'Otneni tudi minus. V času predvolilme kampanje se na televizijskih zaslomih nisem pojav-ljala. Znani so zzapleti, ko mi niso dovolili delati. zaito se mi je zdelo najbolje vzeti neplačan dopust.«
S politiko se prej niste ukvarjali. Zakaj ste se odločili prav za Demo-kratsko stranko?
Simšič: »S politiko sem se ukvarjala na drug način, kot novinarka, zdaj pa. sem v politiki. Za demokrate sem se
odločila zato, ker mislim, da so v tej stranki ljudje, ki imajo neko politično in kulturno širino, izkazane sposob-nosti v najtežjih časih. Pomembno je tudi to, da moje kandidature niso omejevali s kakršno koli ideologijo. Tako sem se odločila, čeprav nikoli nisem mislila, da bom kdaj storila kaj takega. Na televiziji delam nekaj me-secev manj kot dvajset let in s tem medijem imam veliko dobrih izku-šenj. Toda zadnje čase, kot je znano, so razmere tarn postale vse bolj nevz-držne. Morebiti je kandidatura pome-nila tudi nekakšen upor zoper te raz-mere. Začelo se je z začasno prepove-djo mojega pravega dela, ki je bila sicer kasneje preklicana, vendar bi to lahko bil še en kamenček k omenjeni odločitvi. Pred nekaj leti na kaj ta-kega nisem niti pomislila.«
Vam je dejstvo, da ste bili občinski župan, pripomoglo k izvolitvi?
Jančar: »Pošteno povedano, najbrž ¦ mi je, toda hkrati je bila moja kandi-datura toliko bolj tvegana. Lahko bi dobil (pre)malo glasov, kar bi razu-mel kot nezaupnico mojemu delu in moje županovanje bi se gotovo kon-čalo. kajti če nimaš zaupanja ljudi
preprosto ne moreš biti njihov župan. Res pa je, da sem kot predsednik občinske skupščine dobro poznal pro-bleme in želje ljudi;.saj sem se z njimi neposredno srečeval več kot dve leti. V teh letih smo storili veliko, vendar bi lahko še več. Zlasti pri komunal-nem urejanju, cestah, povečali smo število telefonskih priključkov, skratka precej tega, kar Ijudje potre-bujejo za tazvoj. Najvež pozornosti smo usmerili na primestne krajevne skupnosti, saj je tja odšlo kar 90 od-stotkov razpoložljivega denarja. Slej ko prej nas to čaka tudi v mestnih krajevnih skupnostih. da bi te ne zao-stale preveč. Znano je, da z mestom nismo v preveč dobrih odnosih in smo del denarja, ki naj bi združevali, zadr-žali v občini.«
Mislite, da se bo z novimi voli-tvami v mestu kaj premaknilo na bo-Ije?
Jančar: »Mislim, da same volitve ne bodo prinesle rešitve, morda na-slednje, ko bo lokalna samouprava zares zaživela. V tem trenutku so po-zicije posameznih ljubljanskih občin toliko v nasprotju z mestno, denimo okrog delitve premoženja v novi bo-doči ureditvi mesta in primestnih ob-čin, da je težko pričakovati ureditev odnosov v kratkem času. Tudi sicer mislim, da kanijo novo ureditev močno centralizirati, kar pa po mo-jem ni dobro.«
Se vaše predstave in pričakovanja o delu v parlamentu skladajo z doz-dajšnjimi dvemesečnimi izkuš-njami?«
Simšič: »Ne čisto. Predvsem setn mislila, da vsa gradiva, ki so potrebna za odločanje, poslanci dobijo prej in
(nadalj. na 4. strani)
PREDVOLILNE OBLJUBE IN REALNOST
(nadaljevanje s 1. strani)
imajo tako dovolj časa za tehten raz-mislek in njihovo obdelavo. Zavedam se, da za zdaj bolj pospravljamo v prejšnji skupščini nedokončane za-deve in upam, da bo v prihodnje bo-lje. Mislim, da bo treba veliko več posvetovanj, ne le v poslanskem klubu, temveč s strokovnjaki s posa-meznih področij in seveda prisluhniti tudi volilcem, kaj mislijo o posamezni zadevi. Skratka nisem za odločanje na hitrico, ampak se je treba stvari lotiti stopničko za stopničko, korak za ko-rakom.«
Jančar: »Mislim, da se skladajo. je pa velika razlika med delom občinske skupščine in državnega zbora. V ob-čini imamo za odločanje bistveno manj časa, delegati so vsi redno zapo-sleni, tudi položaj izvršnega sveta je drugačen od vlade. Manj je časa za usklajevanje nasprotnih stališč v de-lovnih telesih, delo se odvija enkrat do dvakrat mesečno popoldne. Prav zaradi tega mi bolje razumemo težave prejšnje trodomne skupščine in verje-mite mi. glede na okoliščine je nare-dila veliko. Zdaj so z enodomnim si-
stemom neskončna usklajevanja bi-stveno krajša in učinkovitejša.«
Zdi se, da bolj kot vsebina dela državnega zbora prevladuje pole-mika o vaših plačah?
Simšič: »Plača je v primerjavi s prejšnjo res dobra. Vendar me napi-hovanje te teme, zlasti še različna podtikanja in objavljanje lažnih po-datkov zelo moti. Nevzdržno je javno objavljati, da bo poslanska plača kljub znižanju 4000 mark, izjavljati na televiziji, da bo povprečna plača zna-šala pet do sedem tisoč mark, prepro-sto ni pošteno. To je morda bruto, se pravi, da bo toliko moral za poslanca odriniti proračun, ne pa da bo toliko denarja poslanec vtaknil v svoj žep. Na drugi strani so dejavnosti, ki po plačah prav niL ne zaostajajo, vendar se na njih nihče ne spravi. Tudi ni točno, da smo take plače mi sprejeli, zakon je sprejela prejšnja skupščina, ker je delo poslancev očitno visoko cenila. Naj ne zveni ceneno, vendar je treba reči, da je čas naš gospodar in ne obrnjeno. Nikoli ne vem za en dan naprej, kaj me čaka. Denimo ta teden me ne bo niti en večer doma. Verje-mite mi, da poslansko delo vzame veliko časa in energije.«
Jančar: »V primerjavi z mojim prejšnjim delom so razlike, če hočete odgovornost je večja, delo je razpo-tegnjeno čez cel dan. Lahko se na veliko polemizira o tem, ali so plače velike ali ne, vendar bo samo naše delo pokazalo, kdo ima prav. Če vza-tnete vse v obzir, plače s tem 20 od-stotnim zmanjšanjem niso pretirane. Tudi v primerjavi z nekaterimi dru-gimi plačami 124 tisočakov osnove ni
Danica Sintšic
pretirana vsota. Strinjam pa se, da bomo morali ves sistem plač, ki jih dobivamo iz državnega proračuna, te-meljito prevetriti in zastaviti trdnejše podlage.«
Čemu vi dajete prednost v držav-nem zboru?
Jančar: »Najprej je treba dati go-spodarstvu ustrezno injekcijo, saj se nova vrednost tam ustvarja. Vse ostale stvari so tudi pomembne, ven-
dar brez gospodarskega razcveta ne pomenijo veliko. Zato dajem gospo-darstvu prednost.«
Simšič: »Parlament čaka veliko dela in časa je malo. Še letos mora z novo ustavo uskladiti vse zakone in seveda sprejeti kup novih. Vsaj naj-nujnejši temelji pravne države so naša poglavitna naloga. Mislim, da je kar prav, da je zbor začel pri normativ-nem urejanju gospodarstva, ker le tako lahko preprečimo sklepanje ne-poštenih poslov in omogočimo, da go-spodarstvo zadiha. Težava je v tem, da samo zakon navadno ni dovolj, sprejeti je potrebno še vrsto podza-konskih aktov, da ga je sploh mogoče uresničevati. Toda, če nam to ne uspe denimo v letu dni, potem bomo po-stali prava mafijska država.«
Slišijo se glasovi, da vas bo opozi-cija kandidirala za podpredsednico državnega zbora?
Janez Jančar
Simšič: »Sliši se vse mogoče, no, res v Ženski iniciativi obstajajo take zamisli. Toda treba je vedeti, da je opozicija zelo neenotna in najbrž ne bo zmogla doseči soglasja okrog tret-jega podpredsednika, ki naj bi ji pri-padal. Tudi moja stranka dokončnega stališča o tem še ni sprejela.«
Če bi vam volilci želeli kaj sporo-čiti, kje vas najdejo?
Simšič: »Zaenkrat v našem poslan-skem klubu, tudi po telefonu na šte-vilki 161-073, prav zdaj pa se dogo-varjamo za manjšo sobico v krajevni skupnosti Novo Polje. Ko bo zadeva urejena, boste, upam, objavili tudi tisto telefonsko številko in kdaj v me-secu bom tam.«
Jančar: »V poslanskem klubu LDS v parlamentu, številka je 161-222. Mojim volilcem je bila poznana tudi moja številka doma (484-364) in tudi zdaj ni nobena skrivnost. Dozdaj je ni nihče zlorabljal in najbrž je tudi v pri-hodnje ne bo.«
J. M.