KAŠČA V LETU 1995. KAMNI V NJEJ IN OKOLI NJE Leta 1995 je znamenita Kašča na Lon- trku, Spodnjem trgu dobila novo na membnost. V zgornjih dveh nadstropjih so postavljena na ogled umetniška dela Franceta Miheliča, v pritličju ima po slovalnico Nova Ljubljanska banka, v kleti pa je Andrej Karlin uredil gostinski lokal. Za to priložnost je pri Muzejskem društvu, v zbirki Doneski, meseca junija izšla knjiga Loka, avtorja Franca Pokor na, kar je prenatis »Krajepisno-zgodo- vinske črtice« iz revije Dom in svet leta 1894. V spremni besedi so med drugim predstavljeni tudi kamni, iz katerih je bila zgrajena Kašča. Ker pa je bilo po tem v Kaščo in okoli nje vgrajenih še precej različnih vrst domačih in tujih kamnov, si kamne v Kašči sami in okoli nje oglejmo na novo. Kot je bilo v knjigi že omenjeno, je po grobi oceni v Kašči nekako 115.000 kam nov, ki tehtajo približno 2.800 ton. Velika večina kamna v Kašči pripada škofje loškemu ploščatemu apnencu z rožen- cem triadne starosti. Iz tega, svojčas zelo čislanega, gradbenega kamna, ki so ga pridobivali predvsem v kamnolomu »Za brajdo«, je v veliki meri zgrajena vsa Pretim Ijena mestna kašča v Škofji Loki 207 Loka, njene hiše z gradom in obzidjem vred. V Kašči so iz tega kamna, ki se ploščato lomi v različnih debelinah in velikostih, zgrajene vse stene, obok kleti ter ostanek obrambnega obzidja na njeni vzhodni strani. Iz tega kamna je bil na rejen tudi novi. sedaj glavni vhod v Ka- ščo z vzhodne strani nasproti klavnice. Velja opomniti, da je skrajni del restav- riranega obzidja zgrajen na novo. Stebri v notranjosti Kašče, okviri 39 oken in devetdelni ločni portal starega vhoda v južni steni Kašče so iz škofje loškega konglomerata oligocenske sta rosti. Kamnina v Kašči se nekoliko razli kuje od konglomerata, kot ga poznamo s Kamnitnika. Je svetlejša in skorajda brez rdečega odtenka, ki je značilen za Kamnitnik in njegov oligocenski kon glomerat, ki se od Gavžnika, mestnega in Prifarškega Kamnitnika razprostira do konca Trnja in se nato nadaljuje proti Pevnu oziroma Crngrobu. Tak svetlejši apneni konglomerat, ki ga opazujemo v Kašči, pa poznamo danes na prostoru za gradom in od tam proti Grebenarju. Ali so tu nekje daleč nazaj lomili ta kamen ali pa so bili skladi na delu Kamnitnika. ki ga več ne poznamo, včasih drugačni kot danes, za zdaj ne vemo. Mogoče še ta podatek, da je ta konglomerat nastajal pred več kot dvajsetimi milijoni let na obrežju nekdanjega Pontskega morja, ki je segalo do vznožja takratnih loških hribov. Pri vzdrževanju Kašče so v njene stene v različnih obdobjih vgrajevali kamne, ki so bili pri roki, ponajveč so to prodniki iz struge mimo tekoče Selške Sore. Če smo pozorni, lahko po teh kam nih spoznamo del bogatega geološkega razvoja Selške doline. Opazimo siv in rjavkast kremenov konglomerat in peš čenjak ter skrilavec karbonske starosti, vijoličasti grodenski peščenjak, ki je puščavskega nastanka, nadalje različne triadne karbonatne kamnine pa tudi mor da kak kos vulkanskih oziroma mag matskih kamnin, kot so temni diabazi in rjavi ali zelenkasti keratofirji, porfirji in porfiriti. Te kasnejše vložke najdemo predvsem na severni zunanji steni Kašče. V to steno je vzidan celo en kos lehnjaka, ki pa z veliko zanesljivostjo izvira iz Jezerskega. Pri adaptaciji pritličja so ob vhodu v banko vgradili radialne pobrane kamnite stopnice z vgrajenimi protidrsnimi tra kovi. Narejene so iz sivega oziroma rah lo rožnatega horaveljca. iz tega je tudi pult za stranke, katerega rob je zaobljen v tako imenovanem profilu C. Ta značil ni in iskani kamen iz kamnoloma v Ho- tavljah. ki je zelo primeren za moderno notranjo opremo, je triadne starosti in je nastal kot plitvomorska grebenska tvorba. V kleti, takoj pod stopnicami pred gar derobo, je strojno obdelana kamnita mi zica iz sinjskega apnenega konglome rata. Iz tega dalmatinskega kamna s fan tazijskim imenom multikolor je izdelan tudi vhodni portal v restavracijo. Portal je štokan in peskan. Nivojska talna po lica je tudi iz tega kamna, je brušena in peskana. Ta material je bil izbran zato, ker je kolikor toliko podoben kamnu v stebrih in okenskih okvirih oziroma ker originalnega, to je domačega konglo merata ni na razpolago. Bolj poznan rož nato rumeni do sivi različek tega dal matinskega kamna eocenske prominske starosti, ki ga pridobivajo blizu Dmiša, se imenuje rozalit. V restavraciji so v dekoracijske namene s kamnom oblo žili zahodno steno, nakazali z njim plitve pilastre na južni steni in obložili portal vhoda v sanitarije iz veže. Namesto škof jeloškega ploščatega apnenca z roženci so uporabili nekoliko temnejši spodnje- triadni psevdoziljski apnenec, po Koss- matu (1910) imenovan tudi drnovski, i/ brekovškega kamnoloma nad Žirmi. Poglejmo še nekoliko okoli Kašče. Plo ščad glavnega vhoda in stopnice nasproti klavnice so obložene z lomljenimi plo ščami blestnika, metamorfnega sljudna- 208 tega skrilavca z zreškega Pohorja. S Po horja, konkretno iz kamnoloma Josipdol so tudi sekane »granitne« kocke, s kate rimi je tlakovana ploščad pred Kaščo in okoli nje. Iz tega kamna, ki je v resnici tonalit, so tudi cestni robniki in zaporni pragovi kletnih lin. Iz enakega žaganega materiala je položen pravokotni talni okvir na ploščadi. Diagonala čez ploščad in središčni kvadrat sta iz rezanega zele nega pohorskega čizlakita. Ožji temnejši prečni pasovi med glavnim vhodom in domom obrtnikov so iz sivega apnenega peščenjaka eocenske starosti, imenova nega tudi ruda. iz Sečovelj. Vhod v banko je iz strojno štokanih kock sivega hotaveljca, iz katerega je tudi vhodni podest. Naj k temu dodamo še to, da je nizka zidna obloga Centra storitvenih obrti strojno praskan kredni apnenec smetanove barve s poreklom z Brača z nazivom adria grigio, ki je pri tleh dodatno obložen z bolj odpornimi brušenimi ploščicami pohorskega tona lita. Beli ploščici na obeh stavbah z ime nom izvajalca SGP Tehnik iz leta 1985 in 1988 pa sta iz poliranega makedon skega marmorja tipa kristalino oziroma čaška. Ob kašči. med cesto skozi Lontrk in med ploščadjo, je postavljenih šest kam nitih stebričkov iz pohorskega tonalita. Iz istega kamna je še pet stebričkov s stoječimi svetilkami na vzhodni strani Kašče. nasproti klavnice. Ne da bi razpravljali o smiselni aloh- tonosti in heterogenosti vgrajenih vrst kamnov pri adaptaciji Kašče in njene okolice, lahko v Kašči in okoli nje spo znamo dosti različnih vrst in tipov kam nov, njihov izvor in s tem tudi način Spomladi IW5 je bila ob kletnem oknu Kašče na južni strani skopana gradbena jama do nivoja kletnih tal. Pri tem so bili približno 0.75 m pod nivojem dvorišča odkriti obokani in ometani prostori, ki so bili zaradi nedovoljenega gradbenega posega nato zasuti 209 nastanka ter končno tehnologijo obde lave kamna včeraj in danes. Bralca v začetku navedene knjige naj opozorimo na dve napaki pri citiranju virov in literature na strani 81, kjer v prvi vrsti nemškemu spolniku manjka s, tako, da je namesto »de« pravilno »des«, pri zadnjem avtorju pod številko 22. pa je pravilen priimek Vilfan, namesto Wil- fan. Naj dodamo še informacijo, da sta ilustraciji na straneh 82 in 83 pomanjšan posnetek darilne listine, ki jo hrani arhiv Območne obrtne zbornice Škofja Loka. Morda še ena obrazložitev. V knjigi na strani 77 navajamo, daje po letu 1990 vsa usklajevalna dela pri obnovi Kašče prevzel Odbor za prenovo mestnih in vaških jeder občine Škofja Loka (OPMV), ki ga je sprva vodil Ivan Hafner, kasneje pa Jernej Prevc. Obrtna zbornica je za Kaščo določila gradbeni odbor, katerega sestavo tudi navajamo na strani 73. Ker smo bili opozorjeni, da je mogoče zaradi tega razumeti, daje bil samo ta zbornični organ pomemben za obnovo Kašče, ne pa OPMV, čutimo potrebo, da zaradi jas nosti navedemo celotno sestavo OPMV, ki nam prvotno pri pisanju spremne bese de ni bil na razpolago. Člani OPMV ozi roma novega koordinacijskega odbora za prenovo s predsednikom Jernejem Prevcem, ki jih je imenoval IS SO Škofja Loka na 10. seji 23. 10. 1990 in mi jih je posredoval predsednik sam, so naslednji: Jernej Prevc, Marjan Potočnik, Ivanka Bogataj. Vili Eržen, Ivan Hafner, Marjeta Mohorič-Peternelj. Jerneja Trlep, Tone Tavčar, Modest Erbežnik, Matevž Daga- rin, Franc Podnar, Franc Poljanec, Dušica Jurman, Janez Sušnik. Damjana Pediček in v februarju 1993 dodatno imenovani Aleš Hafner, Jernej Hudolin in Mateja Kavčič. A. Pavel Florjančič 210