UD K 91:371.12:371.3:(075.5) = 863 UDC 91:371.12:371.3:(075.5) = 20 UČITELJEVA PRIPRAVA NA POUK Slavko Brinovec 1. Pomen pripravljanja na pouk Vsaka človekova dejavnost ima svoj c i l j . Če hočemo le cilje doseči, jih mo- ramo načrtovati. Pouk geografije ima svoje cil je in naloge, zato moramo realizacijo teh ci l jev in nalog tudi planirati. Programiranje vzgojnoizobra- ževalnega dela predstavlja osnovo za uspešno realizacijo nalog. Programi- ranje pomeni postaviti didaktično osnovo učnega procesa in storiti vse, kar je neobhodno potrebno, da ta proces teče sistematično in organizirano, i z - hajajoč iz načel pravilnosti in zakonitosti, ki jih ima geografija v svojem obsegu dela. Pouk je zapletena družbena dejavnost pri vzgoji in izobraževanju mladega človeka v času njegove rasti. Uspeh tega dela je v mnogočem odvisen od načina in kakovosti učiteljevega pripravljanja na pouk. Pripravljanje na pouk geografije je permanenten proces, ki ga izvajamo hkrati z delom v razredu in je v bistvu njegov sestavni del. Učitelj se prične pripravljati na pouk že takrat, ko se usmeri v študij geografi je. Ko nastopi službo, s pripravami nadaljuje, vključuje vanje novosti na področju stroke. Tako pripravljanje traja toliko časa, dokler učitelj dela v svojem poklicu (1-182). Zaradi i z - jemnega pomena za vzgojnoizobraževalno delo morajo biti priprave stalna skrb strokovnih organov šole in vsakega učitelja posebej (2-178). Pripravljanje na pouk za prihodnje leto sega v počitnice. Takrat učitelj pr i - pravi načrt za letno pripravo, ki je osnova za pripravljanje na posamezne tematske sklope. Iz tega izhaja pripravljanje na posamezno učno uro. Med poletnimi počitnicami učitelj temeljito prouči vse sestavine načrtovanja, s katerimi bo poskušal doseči najboljše rezultate pri vzgojnoizobraževalnem delu. Učitelji z dolgoletnimi izkušnjami in solidnim strokovnim znanjem ne po- trebujejo temeljnega strokovnega in metodičnega pripravljanja. Zadosti j e , da sledijo razvoju stroke in novostim na področju strokovnega dela. Mladi učitelji pa morajo poleg tega stalno in resno proučevati strokovno znanje, spremljati odgovarjajoče vsebine v literaturi in širiti splošno obzorje. Drez v v v mag. geog. , Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno mate- matične usmeritve, 64000 Kranj, Koroška cesta 13, glej izvleček na koncu Obzornika 9 načrtovanja pouka bi bilo učiteljevo delo in delo učencev manj uspešno, manj učinkovito in težje (3-75) . Za dobro učiteljevo delo v didaktični literaturi in praksi poznamo tri vrste pripravljanja. Letno pripravljanje - v njem učitelj opredeli temeljne vsebine, ki jih bo obravnaval med šolskim letom. Pripra- va na posamezno učno temo obsega tisti del učnega kompleksa, ki ga učitelj podrobno razdeli na več učnih enot. Tretj i , najpomembnejši del, pa je pri- prava na posamezno učno uro. Gre za pripravo na liste vsebine, ki jih "uči- telj obdela v eni učni uri (4-17) . 2. Letno pripravljanje Pripravljanje na pouk je širok pojem, ki vsebuje več elementov: od spozna- vanja učnega načrta, strokovne in metodične literature ter poljudno znanstve- ne literature za učence do poznavanja učil, s katerimi razpolaga šola, in okolja, v katerem je šola. V okviru splošnega pripravljanja učitelja zavzema vidno mesto študij učnega načrta. To je temeljni dokument, ki ga sprejme organ, ki je zadolžen za si- stem izobraževanja. V njem so temeljne vsebine za posamezno predmetno področje. Učni načrt vsebuje štiri dele. Najprej so našteti smotri, zaradi katerih je geografija vključena v program posamezne šole. Temeljni smotri, ki jih zasledujemo pri pouku geografi je, so, da učenci spoznajo vlogo geo- grafskih dejavnikov v naravnih in družbenogeografskih pojavih in procesih, da razvijajo uporabo virov in proučevalnih geografskih metod, razvi jajo sposobnost za samostojno delo, spoznajo nujnost načrtnega gospodarjenja z naravnimi viri in okoljem, spoznajo značilnosti sveta in njegove probleme ter iščejo načine za njihovo reševanje. Ugotovijo in vrednotijo sodelovanje posameznih držav ter spoznajo vlogo in položaj Jugoslavije v svetu. Drugi del učnega načrta geografije opredeljuje vsebine vzgojnoizobraževalne- ga dela. Te vsebine so drugačne za osnovne in drugačne za srednje šole. V osnovni šoli se geografija pojavi v šestem razredu s proučevanjem obče- geografskih pojmov in Evrope, v sedmem razredu s proučevanjem ostalih kontinentov in v osmem razredu Jugoslavije. V srednji šoli pa se geografi- ja pojavi najprej kot splošnoizobraževalni predmet v vseli programih izobra- ževanja. Temeljna vsebina je obča geografija in nekatere temeljne vsebinske vloge in položaj Jugoslavije. V nekaterih drugih bolj zahtevnih programih se geografija pojavi kot stro- kovni predmet. V drugem tematskem sklopu je opredeljena vloga držav v razvoju in razvitih držav, v tretjem tematskem sklopu je proučevanje doma- če regije in Slovenije, v četrtem pa Jugoslavije. Učne vsebine ae v vzgojno- izobraževalnih programih razlikujejo in so v različnem obsegu z različno zahtevnostjo. V tretjem delu učnega načrta so navodila, kako naj učitelj obravnava dolo- čene vsebine, da bo dosegel smotre, s katerimi so bile posamezne vsebine 10 vključene v vzgojnoizobraževalni program. Za osnovno šolo navodila zahte- vajo od učitelja obravnavo vsebin predvsem na informativni ravni; medtem ko za srednjo šolo učitelj te vsebine razloži na višji spoznavni ravni. Vlogo posameznih naravno in družbenogeografškili dejavnikov ne samo opredeljuje ampak jih tudi vrednoti. Na ta način naj bi učenci razvili celostno geograf- sko mišljenje. V tem je tudi velika razlika med obravnavo geografije v osnovni in srednji šoli. V srednji šoli naj geografija omogoča razumevanje sodobnih geografskih procesov. Na spoznavanju vseh teh procesov je graje- na vsa družbena geografija od prebivalstva do razumevanja potrošnje. Geo- grafija ima tudi svojo vzgojnq funkcijo. Pouk naj bo problemski, kar pomeni da je naloga učitelja, da posamezna tematski jedra postavlja v obliki proble mov, ki jih učenci poskušajo reševati. Velik poudarek je tudi na samostoj- nem delu učencev. Zato so v osnovno šolo uvedeni delovni l isti, v srednjo šolo pa delovni zvezki. Omogočajo naj samostojnejše in aktivnejše delo učencev. Veliko vlogo imajo nekatere druge oblike poglabljanja znanja, predvsem ekskurzija, terensko delo in še mnoge dejavnosti, ki se uveljav- l jajo ob pouku geografi je. Da bi lahko realizirali učni načrt, mora učitelj spoznati in pripraviti izbor strokovne literature in virov. To dela zaradi lastnega izpopolnjevanja in aktualizacije učnih vsebin. Ko spoznava literaturo, se sam odloči, kaj od tega je namenjeno njemu, kaj pa učencem, kaj bodo učenci sami spoznali, iz česa bodo črpali še dodatna spoznanja. To je zlasti pomembno za tiste učence, ki imajo poseben interes za geografi jo. Izbor literature opravi uči- telj v obliki izpisa najpomembnejših in najaktualnejših vsebin za posamezno učno uro. Nato preveri , kaj ima na razpolago v šolski strokovni in dijaški knjižnici. Če je potrebno, da pobudo za nakup geografske literature, ki jo bo v novem šol ste ni letu še posebej potreboval. Iz lega izvirajo tudi prizadevanja, da bi se vsi učitelji včlanili v zvezo geo- grafskih društev Slovenije in se hkrati naročili tudi na Geografski vestnik in Geografski obzornik. Tako bi bili lahko na tekočem z novostmi v geogra- f i j i in na področju metodike in didaktike njenega pouka. Učitelj se mora temeljito seznaniti z učbenikom in celotnim didaktičnim kompletom. Na ta način vidi, kje so v posameznih vsebinah težji deli, kje bo potreboval dodatne vsebine, kako bo uporabljal učbenik ter kakšne aktiv- nosti bodo z njim v zvezi . Večina geografskih učbenikov je koncipirana kot delovni učbenik. V njih je vsebina opredeljena na več načinov. Poseben tisk imajo temeljne vsebine. S posebnimi znaki so opredeljene informativne vse- bine. Posebej so označene tiste vsebine, ki so namenjene učencem, ld ima- jo interes za geografi jo. Večina učbenikov uvaja učence v delovne naloge z atlasom in karto. Zahtevajo tudi, da učenci zbirajo podatke ali opravijo do- ločene analize. Za vse to delo učitelj potrebuje ustrezno izobraževalno tehnologijo. Prva skrb mu je pripraviti učilnico tako, da bo lahko uporabljal v njej vsa učna 11 sredstva, ki jih ima na razpolago. Pozanimati se mora, ali so v razredu tiste stenske karte, ki jih bo pri pouku geografije potreboval. Pregledad mora, ali je med učenci zadostno število atlasov. Prekontrolirati mora, ali ima učna sredstva od diaprojektorja, grafoskopa do televizi je. Če teh sred- stev ni, je njegova dolžnost, da zaprosi organe šole, da mu pomagajo pri opremljanju učilnice. Hkrati mora pregledad vsa učila, ki so na razpolago v geografskem kabinetu. Vided mora diapozidve, seznaniti se mora z vse- bino posameznih posne tkov. Pregledad mora prosojnice, proučiti način nji- hove uporabe. Spoznad mora diateko, videoteko in napravid seznam kart, ki jih bo pri svojem delu potreboval. Za nekatere programe so vsi d elementi že sestavni del didakdčnega kom- pleta. Tega ni potrebno pregledovati posebej. Podrobna seznanitev z vsemi učnimi sredstvi in učili služi kot program na- bav in nakupov novih učnih sredstev in učil. Sistematično nakupovanje didak- tičnega materiala mu omogoča, da bo v nekaj letih opremil geografsko učil- nico tako, da bo laže dosegel smotre, ki jih postavlja učni načrt za pouk geografi je. Izdelavo učnega načrta začnemo z določitvijo ur za posamezne vsebine. N a j - prej določimo število ur za posamezne tematske sklope. Na tej osnovi raz- vrstimo učne teme v logične enote. Za učno temo določimo število ur, hkrad pa za vse tudi posamezne vire znanja. Večina šol je vpeljala za izdelavo let- nega učnega načrta obrazec. V njem so poleg zaporedne številke učne ure opredeljene učne teme in učne enote. Za vsako učno enoto opredelimo temelj- ne učne srrfotre, določimo učilo in opredelimo pojme. V zadnji prostor piše- mo opombe, kako smo posamezne učne enote real iz iral i . Na tej osnovi lahko za prihodnje šolsko leto pripravimo letni delovni načrt. Časovna razporeditev učne snovi Program Razred Predmet Izdelal Učbeniki Mesec Ura Učni kompleks in tema Učna enota Učni smotri Učila Pojmi Opombe Pedagoški svetovalci pripravijo vzorec za časovno opredelitev učne snovi. Ti 12 I vzorci ne morejo veljati za letni delovni načrt učiteljevega dela, ker ne upo- števajo posebnosti listih, katerim so namenjeni. Taki načrti ne upoštevajo predznanja različnih profilov učencev, ki se bodo po lem načrtu vzgajali in izobraževali, ne njihovih različnih izkušenj in posebnosti. Centralni vzorec časovne razporeditve je lahko samo izhodi- šče, na podlagi katerega izdela učitelj na začetku šolskega leta svoj letni delovni načrt. V letnem delovnem načrtu učilfelj posveča posebno pozornost času, ki je po- treben za uvajanje in pripravljanje učencev, času za uvajanje novih učnih vsebin in predvidi čas za urjenje in preverjanje. Tako naj bi se izognil kampanjskemu preverjanju ob koncu redovalnega obdobja. Raziskave kažejo, da na začetku šolskega leta ali novega ocenjevalnega obdobja prevladujejo učne ure z obravnavo novih vsebin, na koncu redovalnega obdobja pa ure spraševanja in preverjanja. Tak sistem bi morali odpraviti, zavedajoč se, da bi morali približno 10% vseh ur uporabiti za uvajanje, 40% na osvajanje novih vsebin, 34% na urjenje, 10% na ponavljanje in 6% na preverjanje. Čas za posamezne učne etape je predviden le približno. Uskladiti ga je potrebno s potrebami učenja, vendar ne tako, da posamezne etape zanemarimo. Pri izdelavi letnega načrta moramo doseči večje sodelovanje učiteljev geo- graf i je , da bi učni načrt uskladili. Hkrati pa se je potrebno povezati z osta- limi predmetnimi področji, da odpravimo dnevno šolsko preobremenjenost učencev. Na mnogih šolah se učitelji skupaj pripravljajo na šolsko leto. Taka praksa je koristna le , če so ustrezno strokovno vodeni in organizirani. Učna praksa zelo redko zajema vse temeljne stopnje v eno učno uro. Zapo- redje strukturnih komponent se od ure do ure spreminja, da se izognemo monotonosti. Strukturo učne ure narekuje tudi uporaba didaktičnih oblik. V sistemu neposrednega poučevanja zajamemo več komponent kot pri samo- stojnem delu učencev. Število, zaporedje, trajanje in medsebojno usklaje- vanje didaktičnih komponent kaže grafikon (po Tomičevi ) : Uvajanje Osvajanje učne vsebine Urjenje Ponavljanje Ponavljanje Osvajanje učne vsebine Ponavljanje in urjenje Uvajanje Osvajanje učne vsebine Ponavljanje Preverjanje Uvajanje Preverjanje in ocenjevanje Uvajanje Samostojno delo učencev Preverjanje samostojnega dela 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100% Letne delovne načrte je potrebno predstaviti tudi učencem, da jih pritegne- mo k delu. Učenci bi lahko sodelovali s predlogi o kraju pouka. Predlagajo lahko, kaj bodo pripravili kot seminarsko nalogo, ali kaj bo s skupinskimi projekti. Na ta način učence motiviramo za delo in dosežemo večji interes za njihovo soudeležbo pri izobraževanju. 3. Tematska priprava Časovna razporeditev učne ¡snovi je osnova za pripravo na pouk med šolskim letom. V letnem delovnem načrtu ni nujno, da so posamezne učne teme raz- členjene na učne enote. To delo lahko opravi učitelj med šolskim letom ne- posredno pred tem , ko jih obravnava z učenci. Pri tem mora biti učitelju jasno, katere vzgojne in izobraževalne naloge izvirajo iz učne teme. Zato je ob vsald učni temi treba določili globalne ali tematske smotre, ki opre- deljujejo vsebino učne teme. Ni pa nujno, da učitelj te smotre določi tako podrobno, da bi jih lahko imenovali operativne. Iz teh smotrov bodo v vsaki učni enoti izpeljani konkretni smotri. Od vsega začetka mora biti učitelju jasno, kaj hoče doseči s poukom, na kaj bo potrebno paziti in čemu se bo izogibal. Tematska priprava je podrobnejša in natančnejša od letne. Zaradi hitrega razvoja znanosti je potrebno vnašati v učne vsebine nove elemente, poprav- ljati zastarele podatke, konkretizirati vsebine učne ure z novimi primeri . Ne gre za to, da bi k starim vsebinam dodajali nova spoznanja, temveč da bi nove vsebine nadomeščale stare, ki niso več aktualne. Pri tematskem pripravljanju mora učitelj misliti tudi na učence, zlasti na individualizaci- jo pouka, pripraviti mora naloge za učence s posebnimi interesi, ki hočejo poglobiti učne vsebine. Ob tako razčlenjenih vsebinah učitelj predvidi obli- ke in metode dela ter opredeli delež med posameznimi učnimi oblikami. Načrtovanje tega dela pa narekuje učna vsebina. Določiti je potrebno tudi čas za preverjanje uspešnosti dela. Ob obsežnejših učnih temah je potrebno navesti tudi vire in uporabo izobraževalnih sredstev. Ob tem delu učitelj načrtuje ekskurzije, oblike terenskega dela in različne dejavnosti učencev. (Se nadaljuje) 14