GRADISOV
VESTNK
GLASILO DELOVNIH LJUDI OZD GIF GRADIS
Leto XXII
Ljubljana, december 1980
št. 271
Jubilejno leto je za nami. Zdi se nam kot,da ni minilo 366 dni, ko smo si lani ob tem času stisnili roko in drug drugemu zaželeli »Srečno«. Ta večno ponavljajoči se konec in začetek leta, je vselej prelomnica med tistim kar je že minilo in tistim, kar v prihodnjem letu moramo in smo dolžni storiti. Za nami ostanejo sadovi našega dela saj povsod kjer delamo ustvarjamo zase in za našo socialistično skupnost. Prebrodene težave pozabljamo, za tiste, ki so nam še ostale ali pa bodo v prihodnjem letu nastale, pa smo trdno prepričani, da jih bomo, kot že tolikokrat doslej, znali složno premagati. Up in vera v lastne sile in v našo samoupravno socialistično skupnost je velika —to pa je moč, ki je neizčrpna.
Naš lepši jutrišnji dan in boljše življenje vsakega izmed nas zavisi od nadaljnjega utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov, krepitve materialnega in duhovnega bogastva, naših hotenj, pa če bo
potrebno tudi v odrekanju nerealno velikih želja, teženj, ambicij in privilegijev. Svetovna gospodarska gibanja so neusmiljena, ker tudi mi ne moremo izolirano živeti izven teh dogajanj, je racionalnost v gospodarjenju in vsi na 15. seji CK ZKJ sprejeti ukrepi, še toliko bolj potrebna. Prihaja torej čas, ko se bomo morali hitreje sporazumevati, ko se bodo morali naši sklepi in akcije hitreje izvrševati ter odgovorno sprejemati in izvajati vse postavljene naloge. To niso več fraze, to so dejstva mimo katerih ne bo mogel nihče več iti.
Naj bo praznično razpoloženje in novoletni »srečno«, ki ga bomo opolnoči izrekli našim najdražjim in vsem prijateljem in znancem, odraz najčistejše človeško občutene želje, ki jih ima lahko samo človek do sočloveka. Naj ta srečno velja tudi za vse naše delavce in njihove družine ter za vse poslovne sodelavce in prijatelje Gradisa.	LO/ZE CEPUŠ
Iz 8. seje predsedstva konference
O številnih aktualnih problemih je razpravljalo predsedstvo na svoji redni 8. seji. Na dnevnem redu je bila analiza poslovanja in analiza osebnih dohodkov za obdobje ja-nuar-september 1980, problematika minimalnih osebnih dohodkov v Gradisu, osnove gospodarskega načrta za leto 1981 in pa spremembe in dopolnitve Poslovnika o športni aktivnosti v OOZS — GIP Gradis.
Analiza
poslovanja in OD
Iz obeh analiz je razvidno, da obstajajo možnosti za isplačilo višje vrednosti točke v mesecu novembru in decembru, saj kaže razlika med dovoljenimi in razporejenimi OD 39,736.807 din. Zato predsedstvo poziva tozde, da dano možnost realizirajo. Povečanje izplačanih osebnih dohodkov pa ne sme presegati višine, ki je določena z Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
Zaradi visokega padca realnih osebnih dohodkov v Gradisu, bi morali spremeniti razmerje delitve čistega dohodka in sicer v korist osebnih dohodkov na račun skladov.
Na predsedstvu je bilo ugotovljeno, da se pri določanju akontacijske vrednosti točke ne izvajajo določila Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka... (člen 34 — vrednost točke se spreminja skladno z gibanjem dohodka v tozd) in Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo (27. in 28. člen — med letom se vrednost točke izračunava po periodičnih izračunih). To pomeni, da bi se akontacijska vrednost točke morala sproti prilagajati gibanju dohodka, ter na ta način ne bi prihajalo do tako velikih razlik med možno in dejansko izplačano višino sredstev za osebne dohodke, kot je razvidno iz zgoraj omenjenega zneska. S tem bi preprečilo klasično delitev dobičkov, ki so pravzaprav rezultat skupinskih uspehov. Zato OOZS ne bi smele dopustiti, da se tudi v bodoče zanemarjajo in ne izvajajo sprejeti omenjeni samoupravni akti.
Minimalni osebni dohodki
Za november in december mesec letos je z Uradnim listom SRS — 26/80 določena višina minimalnega osebnega dohodka v znesku 4.430,00 din. Sedaj imamo 76 takih delavcev, vendar bi ob izplačilih razlike osebnih dohodkov za november in december tudi ti prešli določeno mejo minimalnega OD, tako da bi s tem tudi rešili problematiko najnižjih OD v Gradisu.
OOZS
Za prihodnje leto se predvideva, da bo določen minimalni OD okoli 5.300,00 din in da bomo imeli nekaj delavcev, ki bodo imeli OD nižji, kot je minimalno določen. Zastavlja se vprašanje, kako v prihodnje reševati problematiko naj nižjih OD, ki so pod določeno višino minimalnega OD. Tem delavcem bomo morali pokriti razliko med njihovimi OD in minimalnimi OD.
Predsedstvo poudarja, da za reševanje problematike najnižjih osebnih dohodkov ne smemo uporabljati možnosti, ki so v nasprotju z nagrajevanjem po delu. Take nepravilne ali celo nedovoljene možnosti so: razvrstitev na višji delokrog, ki ne odgovarja dejanskemu delu delavca ali pa povišanje presežka, ki ne pomeni dejanskega učinka delavca.
Premalo narejenega za boljše vrednotenje fizičnega dela
Na predsedstvu je bilo tudi ugotovljeno, da tudi za boljše vrednotenje fizičnega dela nismo naredili dovolj. Za takšno stanje so še zlasti odgovorni vodilni delavci in družbeno politične organizacije v tozdih. Zato morajo OOZS v tozdih zagotoviti, da bo izveden postopek za spremembe in dopolnitve pravilnikov o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo glede na spremembe Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah..., ki so bile sprejete maja 1980. Spremembe se nanašajo predvsem na višje vrednotenje fizičnega dela. Obravnavane spremembe je nujno sprejeti z referendumom še letos, da bi jih lahko uporabljali takoj prihodnje leto.
OGNza leto 1981
Osnove gospodarskega načrta delovne organizacije za leto 1981 je nakratko obrazložil tov. Ivan Polak. Opozoril je, da v letu 1981 ne smemo načrtovati padanje realnih osebnih dohodkov, ne na ravni tozdov, ne na ravni delovne organizacije. Delegati v SIS naj zastopajo stališče, da prispevki za SIS v strukturi ne smejo biti večji kot v preteklem obdobju. Tako stališče naj bi podprl tudi sindikat.
Po predvidevanjih bo angažiranost v tujini v prihodnjem letu enkrat večja kot je bila letos, pogoji za pridobivanje dela v domovini pa bodo izredno težki. Zato je tudi predvidena manjša stopnja rasti v prihodnjem letu.
Načrtujemo porast celotnega prihodka nominalno za 19%, kar pomeni realno za 1 %. Kljub omejevanju investicijske porabe bi tako rast bilo mogoče uresničiti, če bi uspeli
zadrževati inflacijo ter porast cen.
Za 1 % bomo v letu 1981 znižali tudi materialne stroške, ki naj bi znašali 70% celotnega prihodka,
letos pa so bili 71 %.
Kljub temu, da planiramo 5 % počasnejšo rast osebnih dohodkov od dohodka, čeprav se za leto 1981 predvideva 10% počasnejša rast OD od dohodka, se bo delež osebnih dohodkov v dohodku še naprej zni-
ževal.
Obveščanje delavcev v tujini
Glede na spremenjeno organiziranost bivšega tozda v Frankfurtu, sedaj je to delovna enota in ob pove-
čanju gradbišč v tujini oz. ustana' ^ Ijanju delovnih enot v tujini, Pffr< trebno je tem delavcem zagotow obveščanje, kot ga imajo delavci1. domovini. Zato predsedstvo Konf£ | renče opozarja OOZS, da morajo^ | svojih tozdih zahtevati, da bodo J hovi delavci, zaposleni v delovfl*1 enotah v tujini, enako obveščeni k£ delavci v domovini. Obveščeni mc rajo biti o vseh vprašanjih, ki zad( | vajo njihov samoupravni družbe neekonomski položaj. Predvsem F| je treba informirati o planih tozde) o rezultatih poslovanja, omogoč1' jim je treba sodelovanje pri spre]1" manju samoupravnih splošnih akt°
itd.	J
CVETO PAVLI
5i!!?Sw
Tudi osebni doprinos vseh delavcev bo prispeval k temu, da na seznamu z minimalnimi OD vse manj delavcev
Tudi železokrivci se pridružujejo mnenju, da bo potrebno
b o\f
vrednotenje fizičnega dela
Delegati Gradisa aktivnejši
Ob zaključku leta smo obiskali ^dsednike občinskih skupščin, kjer so sedeži naših temeljoih orga-v l^zacij združenega dela. Želeli smo 6 ve de ti kako se naše TOZD, ozi-jfr°iria delavci vključujejo v samou-
l
J^jan Moškrič — predsednik !*°pšČEie občine Ljubljana Moste-p<%
Pravni delegatski sistem občinskih j*upščin in sploh v gospodarsko prodna dogajanja na terenu.
Povsod smo bili lepo sprejeti. */edsedniki občinskih skupščin pa o ^javnosti Gradisa mislijo naslednje:
Marjan MOŠKRIČ, predsednik občinske skupščine Ljubljana
Moste:
. Gradis se mora s svojimi strokov-bolj aktivno vključiti v gospo-. rsko in družbeno politično žhflje-p"** občine.
Smisel, da Gradis skoncentrira Sv°je sile ljubljanskega območja Prav v naši občini, se je v konkretni ' Praksi izkazala za zelo pozitivno. Gradis je druga največja delovna ^rganizacija na teritoriju občinske skupščjne Ljubljana Moste, kizozi-r°m na svojo velikost in pomen v *fch vidikih gospodarskega in družbenopolitičnega delovanja vpliva na lvljenjein dogajanja v občini, kajti UsPehi ali problemi Gradisa so za-radi svojega obsega in pomena tudi ^sPehi ali problemi občine. Delež gradbeništva je v naši občini izredno e*>k in ker največji del tega odpade Gradis smo za nadaljni razvoj in a naše skupno delo še kako zainteresirani.
.Že v letošnjem letu smo se na vseh Področjih soočili z zaostrenimi po-®oji gospodarjenja, ki se bodo v letu še povečali, zato bomo potre-P°vali veliko dela voljnih in stro-t ovnih ljudi, ki se bodo preko delegatskega sistema aktivno vključevali dogajanja v občini. V Gradisu pa
teh kadrov ne manjka, zato bi se moral vpliv Gradisovih delavcev še veliko bolj čutiti kot doslej. Moram pa reči, da so bdi delegati Gradisa tudi do sedaj aktivni, žal jih je pa dosti premalo. Skozi delegatski sistem moramo še proglobiti nadaljno uveljavljanje samoupravnih socialističnih odnosov, ki bodo omogočali delavcem še več ustvarjalnega dela, tako v Gradisu, kot pri nadaljnem razvoju naše občine.
Jože MAROLT, predsednik občinske skupščine Celje:
Gradis se je v Celju že uveljavil
Gradbeništvo je promemben člen celjskega gospx>darstva in družbenopolitičnega življenja, je uvodoma dejal tov. Marolt, saj brez te veje gospodarstva tudi Celje ne bi bilo to kar je. Moram reči, da se je Gradis v Celju uveljavil in tako postal del nas samih.
Zlasti je v zadnjih letih doživel hiter vzpon in se tako vključil med uspeš nejše organizacije našega območja. Z dobrimi delavci, kvalitetnim delom, zlasti sodobno organizacijo in tehnologijo, dosega vedno lepše dosežke. Hkrati pa moram reči, da se je Gradis preko svojih delegatov ustvarjalno in odgovorno vključil v življenje občine.
Gradbeništvo čakajo težke haloge tudi v prihodnjem planskem obdobju. Predvideva se sicer nekoliko px>-čašnejša rast investicijske prolitike,
toda sledilo bo razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti, zlasti pa mislim tu na industrializacijo stano-
Jože Marolt — predsednik skupščine občine Celje
vanjske gradnje in posodabljanje tehnologije v gradbeništvu. Izvršiti pa bo potrebno tudi kvaliteten premik v pogledu organiziranosti gradbene oporative, delitvi dela in vzpostaviti zadostnih kapacitet za zaključna dela bolj po se bo moralo gradbeništvo vključevati tudi na tuja tržišča.
Da Gradis vse to zmore smo se že neštetokrat prepričali in takšen naj bi bil tudi v bodoče. V vsakem primeru pta želimo še več sk upnega dela
pri izvajanju ukrepov za doseganje ciljev ekonomske stabilizacije.
Oba predsednika sta ob zaključku razgovora izrazila željo, da v imenu obeh občin zaželita Gradisovim delavcem sečno in veselo 1981.
Peter Petrič, predsednik IS skupščine občine Škofja Loka:
Gradisov utrip na območju naše občine je dovolj močan, tako da ga je čutiti na vseh področjih. Predvsem je razveseljivo to, da so nastali vidni premiki v poslovnem kot samoupravnem smislu tudi v sami industrijski coni na Trati, ki se odražajo tudi v širšem prostoru.
Korak, ki sta ga napravila tako Gradis kot Jelovica je pomemben za oba dejavnika, prav tako pa tudi za naše gospodarstvo. Smatram, da bi kvalitetna sprememba na samoupravnem področju, tako v eni kot drugi delovni organizaciji kot celoti, verjetno omogočila drugačno samoupravno organiziranost in še tesnejše povezovanje obeh.
V obstoječem stanju pa je smotrno, da obe delovni organizaciji stremita za skupnimi nastopi na tržišču, za dogovarjanjem in še boljšim sodelovanjem. To p>a je porok za še boljše poslovanje, gospodarjenje in v neki meri tudi doprinos k stabilizaciji, saj bi predstavitev skupnega programa združila in izboljšala že do sedaj uveljavljene kvalitete obeh organizacij.
LOJZE CEPUŠ
Kakšen bo Gradis v letu 1981?
Brez revolucionarnih sprememb — bo pa vendar marsikaj drugače
Pred dobrim letom dni ali celo še pred nekaj meseci smo morali zaposlovati precej kooperantov — delavcev zunaj Gradisa. Jutri oziroma v letu 1981, pa ne bomo mogli zaposliti niti vseh svojih delavcev, vsaj v (ožji) domovini ne.
V	domovini bomo zaposlili nekaj manj delavcev kot lani, pač pa se v tujini, predvsem v Zvezni republiki Nemčiji in Iraku, planira dvakrat več delavcev.
V	letu 1981, ki predstavlja prvo leto naslednjega srednjeročnega obdobja, bomo v bistveno večji meri in hitreje kot doslej uveljavljali dohodkovne odnose, pa naj gre za pridobivanje skupnega prihodka, združevanje sredstev in dela, delitev dohodka in osebnega dohodka ali pa za odnose med posameznimi organizacijskimi enotami Gradisa.
Na področju organizacije, kjer že daljši čas nismo uspeli s kakšno korenitejšo izboljšavo, kanimo v letu 1981 in v prihodnje uveljaviti take
spremembe, ki bi omogočile našo večjo učinkovitost. V tem okviru bomo morali izoblikovati tudi učinkovitejše skupne službe in uprave TOZD.
Veliko enot planira manjše število nadur in izostankov, predvsem neupravičenih in bolezenskih. Osrednje vprašanje bodo torej kadri, tudi zaradi prehoda na usmerjeno izobraževanje in s tem v zvezi tudi spričo zahteve pro nenehnem strokovnem in družbenem izproprolnjevanju vseh vodstvenih in strokovnih delavcev.
Kako bomo ob promanjkanju del — predvideva se realno zmanjšan obseg del (v domovini) — zagotovili zadosten dohodek tako za osebne dohodke kot za akumulacijo in druge protrebe, to bo najpomembnejše vprašanje, v letu 1981, na katerega bomo morali odgovoriti. Kako? Prejkone z (malo) drugačnim delom kot doslej.
Dohodek bo nominalno prorasel za 22—27 %, (prodat ki še niso zbrani
pro vseh TOZD), osebni odhodek pa prav tako. Pri manjšem provečanju realizacije nam bo tolikšen prorast usp>el z zboljšanjem ekonomičnosti proslovanja, pri katerem ima varčevanje z materiali in sredstvi velik promen. Približno enako povečanje osebnih dohodkov kot dohodka bo v Gradisu možno spričo zelo gospro-darnega razprorejanja dohodka v preteklih letih, saj smo dosegli skoraj za 10% nižji delež osebnih dohodkov v dohodku od večine gradbenih organizacij v Sloveniji.
Produktivnost in realni osebni dohodki bodo pro planskih predvidevanjih dosegli skromen porast
1—2%.
Akontacijska vrenost točke, ki znaša letos v Gradisu v poprečju 24,5 par, naj bi znašala v začetku leta 1981 blizu 27 par, kasneje, ob začetku sezone pa se bo ta vrednost
(Nadaljevanje na 4. strani)
Iz Večera
Vukašin Ačanski na potresnem območju na jugu Italije
Hud potres je 23. novembra, nekaj po pol osmi uri zvečer zajel jug Italije. Takoj naslednji dan je Jugoslavija ponudila Italiji pomoč, saj je ta katastrofalni potres zahteval veliko življenj in povzročil ogromno materialno škodo. Italija je ponu-deno pomoč sprejela šele v sredo, ko je iz Italije prišel poziv za pomoč. Na slovenskem Republiškem štabu za civilno zaščito so že imeli pripravljena imena članov reševalne ekipe, ki je bila v hipu zbrana, saj so vsi čakali samo na poziv iz Italije, ki pa je proti pričakovanju, kot smo že povedali, prišel šele v sredo. Med 47-člansko reševalno ekipo, v kateri je bilo tudi 30specialistov geofonistov, ki naj bi z zelo občutljivimi aparati iskali zasute je bil tudi direktor našega tozda Biroja za praj. Maribor tov. Vukašin Ačanski, kot vodja mariborskega voda geofonistov.
Odhod mariborskega dela slovenske reševalne ekipe je bil v četrtek
27.	novembra ob 2. uri zjutraj, kompletna ekipa pa je nadaljevala pot na jug Italije iz Ljubljane ob 6. uri. Kolono osmih kombijev je do Neaplja spremljala italijanska policija. V Salerno so prišli v petek ob 8. uri zjutraj, po izredno naporni vožnji.
Nadaljevanje z 3. strani
v primeru zadovoljivega obsega del in pričakovanega uspeha povečala še za kakšno paro. Celotna vrednost točke naj bi v drugi polovici leta 1981 znašala nekaj čez 36 par. Takšen osebni dohodek bo predstavljal v poprečju Gradisa okoli 9.500 din neto na mesec, kar naj bi predstavljalo komaj zadosti, da realni osebni dohodki ne bi še naprej nazadovali.
Tak znesek bi dosegli ali celo presegli, če se bo celotni prihodek v domovini približal desetim milijardam (seveda novih) dinarjev; iz tujine pa dosegli takšen priliv, ki nam bi omogočil nadomestiti akumulacijo zaradi spremenjenega razmerja v delitvi dohodka v prid osebnim dohodkom. Osebni dohodki bi tedaj znesli okoli 1,3 mia din pri 2,8 mia din dohodka in okoli 0,7 mia din ostanka čistega dohodka. Naš glavni kazalnik uspešnosti — dohodek na pogojno uro — D-ph bi moral znašati najmanj 80 dinarjev.
Razlike med TOZD se bodo predvidoma v letu 1981 še povečale, saj bodo nekatere TOZD stežka dosegle 60 din dohodka na pogojno uro, druge pa sorazmerno lažje presegle 100 din. Zagotovo, bo razmerje med najuspešnejšo in najmanj uspešno TOZD znašalo blizu 2 : 1. Pri tolikšni razliki bodo dokaj ra-
O začetku reševanja je tov. Ačanski povedal tole: »Razporedili so nas v Avellino, ki šteje okoli 40.000 prebivalcev in je bil prav tako precej poškodovan, v petek popoldne pa so nam sporočili, da naj se odpeljemo v Calabritto, približno 80 kilometrov daleč. Po gorski in zatrpani cesti smo se vozili štiri ure in ko smo prispeli smo brž videli, da je mestece z okoli 8.000 prebivalcev skoraj povsem porušeno. Povedali so nam, da je okoli 700 mrtvih in veliko pogrešanih, in zato smo se čudili, da nas niso potrebovali že prej. Bili smo prva organizirana ekipa, ki je pomagala reševati in iskati pogrešane v Cala-brittu. Za nami so prišli Francozi z šolanimi psi.
Calabritto je staro mestece, hiše so bile grajene pred 200, 300 ali več leti. Na hribovitem terenu so in tesno stinjene kot ob naši obali v starih primorskih mestih. Potres, tukaj je bil epicenter zelo blizu, je imel moč med deveto in deseto stopnjo po Mercalijevi lestvici in je trajal kar 90 sekund, torej celo večnost. Zidovi so marsikje ostali celi, zato pa so popustili stropi in strehe. Vse skupaj je z ljudmi vred zgrmelo v pritličja in v kleti. Vse te hiše bodo morali porušiti, nekaj novejših, ki so
zlični tudi osebni dohodki. V TOZD, v katerih bodo zategadelj imeli večje število delavcev z nizkimi OD, bomo morali že zdaj upoštevati politiko, ki bo na eni strani zagotovila minimalni življenjski standard vseh (nelenih) delavcev na eni strani pri tem pa ne bo načela sistema nagrajevanja po rezultatih dela na drugi strani. Bilo bi slabo namreč, če bi najnižji predvideni nivo v letu 1981 5400 din (4430 din za leto 1980) poskušali doseči z »razrednim bojem« ali neupravičenimi presežki.
Delavec, ki je dosegel najmanj 100 % učinek bo moral pri polnem delovnem času^v TOZD, ki je dosegla planiran uspeh (D-ph), dobiti najnižji OD, to je razliko med najnižjim OD in njegovim (še nižjim) OD iz mase doseženih OD TOZD ali iz sklada skupne porabe v obliki OD iz solidarnosti.
Na koncu naj povemo, da smo imeli letos v oktobru le nekaj deset (manj kot 1 %) delavcev pod najnižjim nivojem 4430 din, katerih število bo ob koncu leta še manjše.
Ce se resnosti časa zavemo že zdaj in če bomo v letu 1981 res kaj spremenili — tudi v naših glavah — potem ob letu ne bomo tolikanj zaskrbljeni, niti za rezultate poslovanja niti za življenjski obstoj najbolj ogroženih delavcev.
STANE UHAN
bile ustrezno projektirane in grajene, pa bodo lahko sanirali. Podatki o številu žrtev so bili različni, vendar po tem kar smo videli sklepam, da je potres terjal od tri do štiri tisoč žrtev.«
Slovenska reševalna ekipa v Italiji je bila dobro opremljena. S sabo so imeli hrano, vodo, oblačila, vse potrebne aparature, zdravila in druge pripomočke. Spali so v avtomobilih, ker je bilo vreme izredno neugodno. Ves čas je snežilo in deževalo, pihala je burja, vsepovsod je bilo veliko blata, ruševin in razne navlake in razmere vse bolj kot primerne za bivanje v šotorih. Slovenske geofoniste so zaradi slabe organizacije reševanja na delo razporedili šele v petek okoli 14. ure, nato pa so delali še v soboto in nedeljo.
Po mnenju slovenskih izvedencev bi morali začeti iskati zasute takoj, ker bi dva ali tri dni po potresu našli precej preživelih. Tako pa jim je uspelo šesti dan po potresu rešiti samo starejšega prebivalca, To je bil Nicolo Matia, ki je bil zasut v nepoškodovanem prostoru, a ni mogel sam odpreti vrat ali oken. Ves srečen je objemal svoje reševalce in se je stežka pustil odpeljati v bolnišnico. Bil je brez prask vendar zaradi zime in lakote precej sestradan. Če bi Italijani pravočasno, to je takoj po potresu, poklicali našo reševalno ekipo, bi takšnih in podobnih srečnih trenutkov bilo še več, tako pa je
rešeno samo eno življenje, vendarza vse reševalce tudi to pomeni ogromno.
O reševanju v Italiji je tovariš Ačanski povedal tudi nekaj kritik na račun slabe organizacije reševanja s strani Italijanov samih: »Lokalne oblasti nam niso dovolile, da bi iskali na najbolj nevarnih krajih, ker so se bale za našo varnost. Kljub temu smo preiskali precej ruševin; žal m bilo slišati nobenega klica ali zvoka-
O organizaciji pomoči ob tem potresu raje ne bi preveč govoril. Bil3 je slaba, prekasna in neusklajena-Ne vem, zakaj so Italijani toliko zavlačevali preden so nas poklicali. Ko smo se mi v nedeljo vračali domov, je bilo nekoliko bolje. Ponesrečencem so pripeljali prikolice, hrano, oblačila in zdravila, toda to je je obliž na izredno globoko rano, ki j° je potres prizadejal jugu Italije.
Ne morem povedati vsega, kar smo tam videli — toliko obupani*1 ljudi, ruševin, krst in še marsikaj-*
Tudi naša reševalna ekipa je doživela eden manjši potres četrte ah pete stopnje, ki pa je na srečo bn kratkotrajen. Reševalci so odpotovali domov v nedeljo popoldan, kaj11 po več kot 160 urah po potresu, oziroma teden dni po potresu v tistih vremenskih pogojih, ki so bili takta1 na jugu Italije ni bilo več verjetnosti, da bi pod ruševinami našli še kakšnega preživelega prebivalca.
B. SKALICK*
Ob velikem jubileju tudi veliki uspehi Gradisovih delavcev
Kakor vsako leto tako smo tudi letos upokojenci TOZD KO Ljubljana proslavljali dan republike. Proslava je bila v letošnjem letu še posebno slovesna, saj je potekala v okviru proslave 35. letnice Gradisa.
Direktor TOZD KO tov. Jože Repše nas je seznanil z delom, uspehi, razvojem in težavah kolektiva, ki je še vedno tudi naš. Zelo nas je zanimala rast kolektiva, ki je na sedanji lokaciji na Šmartinski že oviran, zato nas je tembolj razveselila razlaga tov. Vinka Cotiča o novo gradnji KO na novi lokaciji na starem ljubljanskem letališču.
Po uvodnem delu proslave smo odšli z ostalimi delavci TOZD KO na gradbišče, kjer se bodo gradili novi obrati. Od tu pa smo se odpeljali v klub delegatov.
Proslave se je udeležil generalni direktor inž. Saša Škulj, kjer nas je
KO. torja
oktet zapel nekaj pesmi, nato pa ^ nam prikazali še film o 35-letih razvoja Gradisa.
Ponosni smo na razvoj kolektivav katerem smo delali tudi mi. Proslav0 smo nadaljevali s kosilom, ki smo g3 dobro razpoloženi zalivali z žlahtn0 kapljico, ki je razpoloženje še stopnjevala.
Lepo je srečanje z bivšimi sodelavci.
V imenu vseh upokojencev * zahvaljujem kolektivu TOZD za lepo popoldne, za pogostitev 1 obdaritev. Čestitamo za 35. letnic Gradisa, v novem letu pa želimo, d bi deloval kolektiv še nadalje tak3 uspešno kot do sedaj.
LUDVIK RUBEŽA
---- predsednik DS TOZP
Po slavnostnem govoru direk" Jožeta Repšeta je Korošk*

Desetmesečni rezultati poslovanja
Gradisa
Periodični obračun za mesec september je bil sestavljen obsežno in natančno, vseboval je veliko število podatkov in tako smo delavce lahko seznalili z uspehom poslovanja Gradisa. Kot je že navada, je skoraj vsak obračun, ki sledi periodičnemu, nekoliko manj natančen, predvsem kar se tiče obračuna stroškov. Poleg tega obsega manjše število podatkov in lahko le v grobih obrisih povemo, kakšen je obseg in uspeh poslovanja po desetih mesecih dela.
Obseg del se je v oktobru povečal
Do konca oktobra smo v Gradisu ustvarili za 6.714 mio din vrednosti proizvodnje. V primerjavi z lanskim obdobjem se je vrednost proizvodnje povečala za 20 % in trenutno dosegamo planirano vrednost za letošnje leto s 87 %. Samo v mesecu oktobru smo obračunali za 689 mio din vrednosti proizvodnje, kar je nekoliko več kot znaša poprečno obračunana vrednost proizvodnje v devetih mesecih letošnjega leta. Če zima le ne bo preostra, ker kot vidimo se je začela zelo zgodaj, bomo planirano vrednost proizvodnje dosegli.
Manj zadovoljivo je povečanje celotnega prihodka — vsega za 12%, pa tudi plan je dosežen v manjši meri — 79%. Tolikšna razlika med vrednostjo proizvodnje in celotnim prihodkom izhaja predvsem iz sorazmerno visokega deleža nedokončane proizvodnje in neplačanih del.
Poprečno nas je bilo zaposlenih 7.480 delavcev,'ki smo skupaj opravili 11.875 tisoč efektivnih ur dela, oziroma 159 efektivnih ur na mesec. Samo v mesecu oktobru je poprečno zaposleni delavec opravil 161 efektivnih ur.
Doseženi dohodek je dober
Spričo ocenjevanja stroškov v nedokončani proizvodnji je gibanje materialnih stroškov sporno. Materialni stroški imajo sorazmerno skromen indeks porasta — 108. Nižje naraščanje stroškov od celotnega prihodka daje ugodnejši porast dohodka — indeks 122, kar je celo več kot je porasla vrednost proizvodnje.
Naslednja preglednica nam prikaže doseženi dohodek in njegovo delitev v mio din.
Izjemen je porast obveznosti iz dohodka (indeks 132 in 96 % plana) so povzročile zlasti obresti, zavarovalne premije in bančne storitve.
Čisti dohodek, kot razlika med dohodkom in obveznostim je zaradi takega porasta obveznosti nižji (indeks 117 in 76 % plana). Čisti dohodek razporedimo na osebne dohodke in sklade (ostanek čistega dohodka).
Osebni dohodki so porasli v znesku za 15 %, kar predstavlja za 7 odstotnih točk počasnejšo rast od dohodka. Za osebne dohodke smo namenili 814 mio din. V DO Gradis smo osebne dohodke razporedili v skladu z določili dogovora, z izjemo petih TOZD, kjer so prekoračili ta merila, v nekaterih bolj, v drugih manj.
Ostanek čistega dohodka je zadovoljiv, saj ima nekoliko višji delež kot lani. Iz tega ostanka moramo najprej izločiti za stanovanjsko gradnjo približno 63 mio din, ostalo pa namenimo v sklade.
Kazalniki
Ker so mesečni obračuni, ki sledijo periodičnemu obračunu s številom podatkov skromnejši, lahko izračunamo le nekatere kazalnike.
Po osnovnem kazalniku — D/ph (dohodek na pogojno uro), ki znaša 68,54 din smo presegli lanski rezultat za 23 % in presegli planirano vrednost za 38 % in to po rebalansu gospodarskega načrta v dveh TOZD.
Nezadovoljiv je porast OD/ph z vsega 16 %, kar kaže na več kot 9 % pad realnih osebnih dohodkov.
Produktivnost, ki jo vedno prikazujemo z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro je 396 din. Lani je bila 326 din. Nominalno se je povečala za 22%, z upoštevanjem porasta cen za 29 % pa se je produktivnost realno znižala za 6 %.
Nasprotno produktivnosti pa se je ekonomičnost izboljšala. Lani smo na dinar porabljenih sredstev ustvarili 1,38 din celotnega prihodka, letos pa 1,43 din. To je izjemno dober rezultat, seveda ob predpostavki, da so vsi stroški zares obračunani.
Pomen desetmesečnega obračuna je med drugim tudi v tem, da nas še pravočasno opozori pred rezultati zaključnega računa. Rezultate v zaključnem računu morajo obrav-
I—X SO I—X 80
Ek. kategorija	1—X 79	% GN 1980		%	I—X 80	%	1—X 79	GN 80
Celotni prihodek	5.554	100	7.922	100	6.237	100	112	79
Materialni stroški	3.924	71	5.474	69	4.238	68	108	77
Amortizacija	90	1	150	2	125	2	139	83
Dohodek	1.540	28	2.298	29	1.874	30	122	82
Obveznosti	447	8	613	8	591	9	132	96
Cisti dohodek	1.093	20	1.685	21	1.283	21	117	76
Osebni dohodki Ostanek	711	13	1.063	13	814	13	115	77
čist.dohodka	382	7	622	8	469	8	123	76
navati v vsaki TOZD in v primeru, da v katerikoli TOZD pride do motenj v poslovanju (prenizka minimalna akumulacija, porast OD nad
dovoljeno višino) morajo v TOZD ugotoviti vzroke zakaj je do tega prišlo in sprejeti nadaljnje ukrepe.
ZORA VEHOVEC
Nove merske enote obvezne s 1. januarjem 1981
Novi zakon o merskih enotah in merilih, kije bil sprejet že 1. julija 1976, je do zadnjega dne letošnjega leta dopuščal nekakšno »prehodno obdobje« za postopno privajanje na zahteve mednarodnega merskega sistema enot Večina držav sveta, ki ima z zakonodajo urejen sistem merskih enot, je vzadnjih petih letih že bolj ali manj uspešno uveljavila sistem SI.
Tudi naš zakon vztraja na dosledni rabi mednarodno dogovorjenih merskih enot saj so kazenska določila za neizvajanje zakona izjemno stroga. Kazni za delovne organizacije so do 50 tisoč, za odgovorne posameznike pa do 10 tisoč din. Časa za prilagajanje novim enotam je bilo več kot dovolj. Vprašanje pa je, aK so povsod tam, kjer bi morali že začeti upoštevati določila zakona to tudi storili.
Pričakovati je, da se bodo pri uveljavljanju novih merskih enot pojavile na področju industrijske standardizacje velike težave, saj bo treba nekatere standarde izdelati povsem na novo. Opuščanje enot kolo-pond in pond odpira probleme v strojni in elektroindustriji, gradbeništvu in metalurgiji V vseh vejah industrije bo veliko težav z nadomeščanjem opuščenih enot kot so atmosfera (at in atm), Torr, mm Hg ter milimeter vodnega stolpca. Tudi uporabe nekateri drugih enot (kilo-pondmeter, kilokalorija), ki so že dolgo v rabi, se bo zelo težko odva-diti.
Najbrž je smiselno napraviti prehod preprosto in čim manj boleče, ter uporabiti tiste dovoljene enote, ki se od prepovedanih najmanj razločujejo.
Bolj podrobne tabele je mogoče dobiti v tehničnih revijah, za prvo silo pa naj pomaga tale preglednica:
Prepovedane enote	Nove ali izjemno dopustne enote
mikron (p) kilopond (kp) atmosfera
—	tehnična (at)
—	fizikalna (atm) kalorija (cal) konjska moč (KM) kilopond — meter (moment) kilopond — meter (delo) kilokalorija na uro
= mikromer (p.m) = 10_6m = 9,80665 nevvtonov (N) »ION % 1 bar % 105 Pa
= 0,980665 bar 98066,5 pascal (Pa) = 1,01325 bar = 101325,0 pascal (Pa) = 4,1868 joule (J)
= 735,498 W = 9,80665 Nm » 10 Nm = 9,80665 J * 10 J = 1,163 W
Poskušajmo novi sistem merskih enot »prenesti« v vsakdanji govor. Po novem bomo rekli »1 kg jabolk« in mislili na maso, namesto »10 nevvtonov jabolk«, kar bi morali reči, če bi mislili na težo. Zakon se je izognil besedici »teža« in določa, da je kilogram poslej enota »le« za maso. Rekli bomo »tlak v zračnici je 2 bara«, namesto »2 atmosferi«, lahko pa bi rekli tudi »200.000 pascalov«. Rekli bomo »človek mora dobiti na dan s hrano 8,4 megajoula« namesto »2000 kilokalorij«. Moč avtomobilskega motorja je 74 kilovatov in ne 100 konjskih moči
Novemu zakonu, ki stopi v popolno veljavo 1. januarja 1981 in je za vse obvezujoč, se bomo z nekaj dobre volje lažje prilagodili.
Marko Žontar

Vedno več strojev miruje
V drugi polovici letošnjega leta so se začeli ustavljati razni gradbeni stroji. Ustavljali so se zaradi pomanjkanja dela. To je bil tudi prvi signal, da so stabilizacijski ukrepi posegli v gradbeništvo.
Kljub temu, da je bilo že preje mnogo govora in raznih informacij o stabilizaciji, nas je taval dobil skoraj nepripravljene. Ko smo se že soočili z dejstvi, je del ljudi začelo razmišljati ter ukrepati, nekaj pa jih je še vedno ob strani in upajo, da bo šel ta vihar mimo brez večjih posledic.
Bitka za varčevanje se je začela nekje prej, nekje pozneje, toda vsak trenutek zamujenega časa prinaša še večje težave. Breme stabilizacije se podeljuje na hrbte nas vseh. Ne bo in ne more biti nobene izjeme za nikogar, neobstoja nobenega zavetja, kjer bi se posameznik rad skril in izmuznil. Kakor 'brez izjeme ima vsak rad blagostanje in čim več denarja'v žepu, tako se bo moral vsak spoprijeti z varčevanjem, da bo ostalo stanje vsaj tako kot je, če že ne boljše z vidika standarda.
Moledovanje in»kritiziranje ne bo pomagalo, ampak se vključimo vsak po svojih močeh na svojem delovnem področju v akcijo — izvrševanje delovnih nalog in dolžnosti.
Stoječa mehanizacija nam vse bolj manjša naš kos kruha. V zadnjih mesecih smo to že občutili, saj so samoupravni organi bili prisiljeni zmanjšati vrednost točke, kar pomeni zmanjšanje našega osebnega dohodka. Iz prognoz za naslednje leto, pa tudi ni nič obetavnega in bodo gotovi stroji še naprej mirova-
li.
Stroji, ki sedaj ne obratujejo pa imajo de lavca- upravi j alca, ki prav tako ne OBRATUJE (dela). Če stroj in njegov upravljalec ne delata, ne ustvarjata dohodka za skupni lonec, toda jemljeta pa oba iz njega. Za stroj moramo plačati družbi z zakonom določene dajatve, delavcu pa mesečni prejemek (plačo). Za oba se jemlje iz istega lonca, kar pomeni za ostale, ki ustvarjajo, zmanjšanje njihovega dohodka, oziroma celotnega kolektiva SPO. Tak način pa jasno nemore dolgo trajati. Pojavil se bo problem ljudi, ki niso zaposleni, ker stroji stojijo, oziroma ni dela za njih. Pričakovati je, da bo naslednje leto eno težjih povojnih let v našem gospodarstvu, ker bodo nastajali dokaj veliki problemi odvečne delovne sile.
Če se samo bežno ozremo na našo delovno področje in le to analiziramo, bomo lahko ugotovili, da obstaja široka paleta rezerv, ki so neizkoriščene ali zelo malo izkoriščene.
Na področju vzdrževanja strojev razen izjem, imamo dovolj velike rezerve. Imamo mnogo tujih strojev, za katere moramo odštevati
drage devize za nadomestne dele in popravila, zakaj, vsled malomarnega vzdrževanja in upravljanja stroja oziroma pogostih okvar.
Pri gorivih in mazivih bi se dalo tudi več prihraniti. Pravilno nastavljeni elementi za dovajanje goriva do motorja bi v seštevku naših gradbenih strojev in avtomobilov predstavljalo lepe denarje. Polivanje z gorivi, olji in ostalimi mazivi, kar se čestokrat dogaja nagradbiščih je tudi omembe vredna postavka prihranka.
Omembe vredne so tudi gume strojev in kamionov, z večjo pozornostjo pri vožnji na slabih voznih poteh. Odpadni materiali, kot so olja kovine in drugo je prispevek k varčevanju na eni in onesnaževanju okolja na drugi strani. Ni tudi za zanemariti osebnih zaščitnih sredstev. Rokavice, čevlji, obleke in še mnogo drugih predstavlja veliki izdatek, saj gre zopet iz skupnega lonca. Z malo dobre volje se tudi da prihraniti, če ta sredstva vzdržujemo in čuvamo. Našteto zaščitnih rokavic, ki so še uporabne so odvržene ali pozabljene na naših gradbiščih. Tudi boljši odnosi razne opreme in materiala ne glede čigava last, od katerega koli Gradisovega tozda predstavlja tudi večkrat lahko velik prihranek.
Eno izmed rakastih obolenj naše družbe je delovna disciplina in bolniški izostanki. V tem obdobju, ko se bije boj za vsestransko varčevanje je še vedno mnogo nediscipline in izostankov, kar predstavlja veliki izdatek. Ta denar se odteka med tiste, ki ga dejansko s svojim obnašanjem ne zaslužijo, k varčevanju pa ne prispevajo praktično nič.
Če bomo samo te rezerve izkoristili, bomo mnogo prispevali k varčevanju in stabilnosti naših osebnih dohodkov.
LUDVIK ŠNAJDER
Vedno dobre volje, pa čeravno je včasih tudi težko je tov. Ernest Moser, ki bdi nad stroji SPO-ja v Mariboru, da se vrtijo in hrumijo po gradbiščih
Že 20 let v vrstah ZK — franc Kositer
Novi člani ZK v Mariboru
OOZK TOZD Gradbena enota Maribor, je sprejela medse devet novih članov.
Na slavnostni seji, ki jo je vodil sekretar osnovne organizacije tov. Zorec, so bili sprejeti Cingesar An-drija, Čač Vlado,Hodjič Hasan, Ja-nušič Milivoj, Goričan Boris, Lovec Katica, Majcen Franc, Martinčič Damir ter Verhovščak Borut.
Novo sprejetim članom je najprej spregovoril sekretar tov. Zorec, nato pa še tov. Kavčič Zmaga iz OOZK Krajevne skupnosti Rotovž, kamor spada naša Gradbena enota.
Ob tej priliki je enajst članov, ki so v organizaciji že 20 let prejelo lepe knjige z naslovom »Prvo sreča-
nje s Titom«. Franc Bevk, Jože Bari, Janez Horvat, Ludvik Javornik, Franc Kositer, Slava Oberleit, Rajko Pernek, Jože Pukl, Franc Še me n, Jože Štingl ter Alojz Zorec, so prejeli čestitke svojih tovarišev.
Žal so tudi tokrat manjkali nekateri člani. O tem bo treba v prihodnje kritično spregovoriti, ter poklicati na odgovornost tiste, ki mislijo, da je dovolj, če so člani ZK samo na papirju. O tem je tekla beseda že na prejšnjih sestankih, sedaj pa bo treba to uresničiti.
Novo sprejetim članom in tistim, ki so člani ZK že 20 let naj veljajo tudi naše čestitke.
FRANJO ŠTROMAJER
Novosprejeti član ZK Vlado Čač
Pohvala
Podpisani Konrad Praznic iz Brezna 44, se vam pismeno zahvaljujem za poslano vabilo ter nagrado, katero sem prejel po pošti.
Še nekrat posebna hvala: Strojno prometnemu obratu TOZD Gradis, ki se velikokrat spomni na nas upokojence.
Opravičujem se, da se nisem udeležil svečane proslave, zaradi svoje dolgoletne bolezni, s katero sem odšel tudi od vas v pokoj.
Še enkrat lep pozdrav vsem mojim sodelavcem.
Prav tako vam želim Srečno Novo leto 1981.
KONRAD PRAZNIC
Rezultati izobraževanja
v letu 1980
Gradis že vrsto let daje posebno pozornost izobraževanju lastnih kadrov. Z izobraževanjem si zagotavljamo potrebne strokovne kadre. Že zaposlenim delavcem s tem omogočamo, da si pridobijo znanja za svoje področje dela. Izobraževanje je neločljivo povezano s kadrovsko politiko podjetja. Ta stremi, da bi se kvalifikacijska struktura zaposlenih v DO izboljšala, da bi imeli manj nekvalificiranih in priučenih delavcev. Vse več delavcev bi se moralo permanentno izobraževati in izpopolnjevati v svoji stroki. Da bi to dosegli, je Center za izobraževanje v letu 1980 pripravil dokaj pester program izobraževanja. Program je bil sestavljen glede na potrebe TOZD. Skušali smo v izobraževalni proces vključiti čim več kandidatov. Često smo bili primorani kako izobraževalno akcijo opustiti zaradi prostorskih stisk. Primanjkovalo nam je šolskih prostorov in delavnic. Zaradi tega smo se posluževali zunanjih šolskih inštitucij, kar pa je močno podražilo samo izobraževanje.
Center za izobraževanje je v letu 1980 posvetil posebno pozornost naslednjim izobraževalnim akcijam:
—	štipendiranju dijakov in študentov
—	organiziranje počitniške prakse za dijake in študente
—	izobraževanju učencev v poklicnih šolah
—	izobraževanju odraslih za pridobitev (PU in KV) kvalifikacije
—	dopolnilnemu izobraževanju odraslih
Štipendiranje je dolgoročna kadrovska politika Gradisa. Že vrsto let sistematično štipendiramo potrebne kadre.
Trenutno štipendiramo na srednjih, višjih in visokih šolah 211 dijakov in študentov. Letos je študij
VK tesar Matija Stražišnik
končalo 55 štipendistov, na novo pa smo sprejeli v tem letu 38 štipendistov.
Dosedanji zakon o srednjem in visokem šolstvu je predpisoval, da morajo vsi dijaki in študentje opraviti v DO obvezno počitniško prakso. V to prakso smo letos vključili vse naše štipendiste, nekaj pa je bilo tudi dijakov, ki niso Gradisovci, 4 študente smo sprejeli iz tujine. Skupno je v DO opravljalo počitniško prakso 325 dijakov in študentov.
Poklicno izobraževanje učencev je v dosedanjem izobraževanju v Gradisu imelo posebno mesto. Bilo je najbolj množična oblika izobraževanja. Trenutno obiskuje poklicne šole 813 učencev raznih strok. Letos je uspešno končalo šolanje in se zaposlilo v naših TOZD 279 učencev (tesarjev 114, zidarjev 64, železokrivcev 38 itd.).
Cilj izobraževanja odraslih je dvigniti strokovno raven že zaposlenih in omogočiti le tem napredovanje v poklicu. V tečaje vključujemo že zaposlene delavce našega podjetja. To izobraževanje opažamo se iz
leta v leto povečuje. V letu 1980 je razne tečaje za pridobitev poklica obiskovalo 440 delavcev podjetja v 36. raznih izobraževalnih akcijah.
Permanentno izobraževanje odraslih je v podjetju zastopano predvsem v dopolnilnem izobraževanju.
Raznih oblik dopolnilnega izobraževanja se je letos udeležilo 540 delavcev podjetja (seminarji, posveti, tečaji).
Ob delu aktivno študira na srednjih, višjih in visokih šolah 103 delavcev.
Iz kratkega povzetka o izobraževanju v letu 1980 lahko ugotovimo, da je bilo izobraževanje v DO dokaj razgibano, da se je raznih izobraževalnih akcij udeležilo veliko delavcev in da so bili uspehi zadovoljivi. V letu 1981 prehajamo v nov sistem izobraževanja. Prepričani smo, da bomo tudi v usmerjenem izobraževanju dosegli dobre rezultate, še posebno zato, ker zakon daje študiju ob delu in iz dela še posebno veljavo. Več o uvedbi zakona o usmerjenem izobraževanju v Gradisu pa v na-
Na gradbišču dela kot signalist pri žerjavu Svetislav Marič
slednjih številkah Gradisovega vestnika.
JAKA KLANČAR
Veliko uspeha tudi v prihodnje
Zaključujemo še eno poslovno leto, to je jubilejno, gradisovo 35. leto in vstopamo v leto 1981, ki obenem pomeni začetek novega srednjeročnega obdobja in nadaljevanje stabilizacijskih ukrepov, ki pomenijo vsestransko varčevanje v celotni družbi, pa tako tudi v gradbeništvu.
Za naše bralce je ob novem letu spregovoril o Gradisu, o njegovem delu v letošnjem letu, o nalogah, ki nas čakajo v naslednjem srednjeročnem obdobju in o mestu Gradisa v slovenskem gradbeništvu predsednik občinskega sindikalnega sveta ZSS Ljubljana Moste-Polje tovariš Andrija Vlahovič. »Mi v občini dajemo izredno velik pomen funkcioniranju Gradisa, saj kot druga naj večja organizacija združenega dela, vpliva tudi na dogajanja v občini.
Gradis je tudi v letošnjem letu opravil veliko koristnih stvari v naši občini, pa pri tem ne mislim samo na vse objekte, ki jih je zgradil, temveč na vse oblike skupnega življenja. Mislim, da bo tako tudi v bodoče, ter da bo naše sodelovanje še kvalitet-
nejše, predvsem zaradi povečanega obsega gradenj, ki jih bo Gradis v bodoče izvajal na področju stanovanjske gradnje v naši občini.
V novem letu in v naslednjem srednjeročnem obdobj u mi vendarle vidimo še precej velikih nalog pred Gradisom in pričakujemo, da se bo še hitreje vklopil v občinsko in mestno stvarnost.
Pričakujemo, da bo Gradis v vseh svojih tozdih naredil dodatne napore, da bi se še hitreje vključeval v družbene akcije, saj številni drugi delavci v gradbeništvu in nasploh gledajo kako se vede Gradis, tako da mnogokrat vedenja Gradisa, ki je naj večja delovna organizacija v naši občini predstavlja zgled drugim.
Menim, da bodo v Gradisu morali narediti večji napor pri reševanju skupnih družbenih akcij, kot so napr. samoupravni sporazumi, po drugi strani pa bodo preko svojih delegacij morali dajati močnejši ton na vseh ravneh političnega in skupš-činskeg delovanja. Le tako se bo razvila nova kvaliteta v našem medse-bojenm delovanju.
Glede na svoj pomen, ki ga Gradis
ima v slovenskem gradbeništvu, pa pričakujemo, da bo v naslednjem letu glede na svoje potencijale in razvojne možnosti Gradis dajal močnejše pobude za hitrejše povezovanje med gradbenimi delovnimi organizacijami, pri tem pa ne mislim le na fizično povezovanje, temveč tudi na primemo delitev dela med gradbenimi delovnimi organizacijami, saj se vsi moramo zavedati, da bo v naslednjih letih precej manj dela za le-te. Tako bi s svojimi pobudami Gradis za sabo potegnil tudi druge gradbene delovne organizacije. Od strani naše občine so takšna pričakovanja realna glede na dela, ki jih Gradis izvaja v naši občini in pa tudi v celi Sloveniji.
Na koncu bi želel v imenu družbenopolitičnih organizacij skupščine občine Moste-Polje čestitati vsem delavcem Gradisa ob Novem letu, istočasno pa jim želim, da bi tudi v bodoče dosegali take uspehe kot doslej in da bi realizirali osnove planskih nalog, kajti to bi pomenilo ustvarjanje osebnega in družbenega standarda gradisovih delavcev in družbe v celoti.« q PAVLIN
Tudi kovinci praznovali ob 35. letnici
Še posebej slovesno je bilo na 'proslavi 35. letnice Gradisa v tozdu Kovinski obrati v Mariboru. Poleg kulturnega programa, ki so ga izvedli učenci OS Janko Padežnik in govorov predsednika DS, tov. Mi-hocija ter direktorja tov. Purnat Rajka so podelili tudi priznanja vsem, ki so pri Gradisu 10, 20 in 30 let ter državna odlikovanja.
Državna odlikovanja, s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ so prejeli:
' — medaljo dela:
Vinko Alojz, Smolič Stanko, Po-harič Konrad, Galun Ernest ter Štancer Marija
—	red dela s srebrnim vencem:
Smolič Dušan, Friš Štefan, Čer-
vek Imre.
—	red zasluge za narod:
Ra uši Janez.
Odlikovanja je podelil Vinko Borec, predsednik IS Skupščine občine Maribor.
Ta je v svojem kratkem pozdravnem govoru čestital vsem dobitnikom odlikovanj in vsem članom Gradisa za dosežene uspehe, ter jim zaželel še več delovnih zmag.
Spisek delavcev, ki so že 10, 20 ali 30 let pri Gradisu je dolg, pa vendar si zaslužijo, da objavimo njihova imena.
10 let
Baznik Franc Bedrač Stanko
Dečman Branko Mlinarič Rudi Perko Edvard Višner Anton Babšek Angela Bratuša Franc Brglez Albin Fajfar Jože Humek Josip Kalšan Vlado Kiš Anton Lipič Ivan Motaln Ivan Narat Edvard Špeh Jože Vranič Branko
20 let
Kline Franc Masten Janko Mlakar Stanko Senekovič Alojz Petrovič Simon Jarc Mirko Gaberc Marjan Malek Nada Pernat Albin
30 let
Onič Slavko Kovačič Ivan Navalinski Rudi Sever Ivan Tominc Franc Vrečič Mihael
Prijetno je bilo z delavci Kovinskih obratov. V nabito polni dvorani so se veselili svojih uspehov, ter kovali načrte za drugo leto. Spomnili so
Utrinek s proslave v KO Maribor
»Kje je Oti?«
Med povabljenimi »gosti«, če ga gost lahko sploh imenujemo na proslavi Kovinskih obratov, sem srečal tudi človeka, ki se je pred več kot 20-imi leti trudil, da bi mene in moje sošolce naučil piliti, žagati in podobno. Čez nekaj časa sem ga ponovno srečal pri Gradisu. Postal je direktor Kovinskih obratov.
Lovec Ivan je sedaj že nekaj časa v pokoju Poznal sem ga kot odločnega, poštenega a hkrati strogega učitelja. Ne samo jaz, veliko število dijakov je šlo skozi njegove » roke« in vsakega je naučil kaj novega.
In tak je ostal do danes. Zdi se mi kot da se ni nič spremenil. Na trenutke resen, potem se mu pa usta sama nasmehnejo.
Še posebno nasmejan je bil, ko mi je pripovedoval o svojih vnukih. Kar šest jih ima.
»Z ženo se izredno dobro razumeva, za nas vse je dobra, da je kaj. Tako, da mi je kar malce žal, ko jo vidim, da ji ni vseeno ko vnučki najprej vprašajo«: »Kje je Oti?« »Mogoče imam jaz več časa, berem jim ciciban, mladi vedež in druge prav-
ljice. Vprašanja kar dežujejo.« (Tudi mi v šoli smo z njim počenjali isto) op. pisca.
»Ja, imam jih rad. Vsi se dobro razumemo. Tako mi sploh ni dolčas,« mi pove kar v eni sapi. Spet sem se nekaj naučil od njega. To, da si tudi v poznejših letih lahko srečen, če živiš z ljudmi, ki te imajo in jih imaš rad. To pa Ivan Lovec je.
FRANJO ŠTROMAJER
Ivan Lovec
V veliki Gradisovi družini tvorijo kovinci trden člen verige, člen, ki je trden kot jeklo, katerega vsak dan ske zveze Maribor podelil posebne obdelujejo, plakete.	FRANJO ŠTROMAJER
Taborniki OŠ Janko Padežnik so zapeli in zaigrali našim delavcem
Gradisov delavec Štefan Čituš predaja ključe kotlovnice predstavniku toplarne na otvoritveni slovesnosti
se tudi svojih strelcev, ki na športnih tekmovanjih dosegajo zavidljive rezultate. Le tem je predstavnik strel-
Prižgali so peči
V soseski S-23 in Nova vas topli radiatorji
V petek, 27. novembra so v Mariboru spustili v pogon kotlovnico Maribor-jug ob jadranski cesti, ki bo ogrevala novi soseski S-23 in Nova vas 1. Poizkusno obratovanje bo trajalo še kakih petnajst dni. V tem času je potrebno postoriti še to in ono, tako, da bodo že v decembru obratovali nemoteno.
Slavnostni govornik na svečani otvoritvi je bil pomočnik republiškega sekretarja za industrijo, energetiko in gradbeništvo doktor Vladimir Fatur.
Ta je med drugim poudaril, kako pomembno je, da je bil objekt zgra-
jen v roku, ter da ni prišlo do prekoračitve načrtovane investicijske vrednosti objekta. To pa je za glavnega izvajalca gradbenih del Gradis TOZD GE Maribor lepo priznanje.
Naš sodelavec Čituš Štefan, KV tesar je na svečanosti predal ključ vhodnih vrat predstavnikom »toplotne oskrbe«, ter s tem uradno predal objekt v uporabo.
S tem in krajšim kulturnim programom je bila obeležena otvoritev enega prvega takega (prepotrebnega) objekta v Mariboru.
FRANJO ŠTROMAJER
Odličja Gradisovim delavcem
V Ljubljani, Celju, Mariboru in ostalih TOZD širom Slovenije so bila svečano podeljena državna odlikovanja, redi in medalje. Odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije so znaki priznanja, ki jih podeljuje Predsedstvo Jugoslavije za zvesto, uspešno in požrtvovalno delo ob 35. letnici Gradisa.
Visoka priznanja so prejeli:
Red republike s srebrnim Vencem
1.	MESARIČ (Štefan) Štefan
Red dela z zlatim vencem
1.	BOŽIČ (Janez) Ivan — DSSS
2.	CVIKL (Ferdo) Ferdo — Celje
3.	FRJAN (Martin) Jcfže — Jesenice
4.	GAŠPERŠIČ (Pavel) Jože — Frankfurt
5.	HVASTIJA (Ivan) Boltežar — NG Maribor
6.	PRAPROTNIK (Franc) Albert — Celje
7.	REPŠE (Jože) Jože — KO Ljubljana
8.	ŠKULJ (Stane) Saša — DSSS
9.	ŠIRCELJ (Jože) Milivoj — DSSS
10- VASLE (Karla) Branko — DSSS
Red republike z bronastim vencem
1.	LORENČIČ (Jožeta) Jože — SPO
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo
1.	GJURASEK (Julija) Julij — Ptuj
2.	KUŠTRIN (Peter) Janez — DSSS
3.	LISJAK (Rafaela) Alojz — GE Maribor
4.	MOSER (Alojza) Ernest — SPO
5.	PEROVŠEK (FORTUNA Franc) Marija — DSSS
6.	RAUŠL (Jožeta) Janez — GE Maribor
7.	SATLER (Pavel) Pavel — DSSS
8.	VEIT (Janez) Vinko — GE Maribor
9.	VIDOVIČ (Anton) Drago — Koper
10.	ZAJŠEK (Simona) Martin — GE Maribor
Red dela s srebrnim vencem
1.	ADAMIČ (Franc) Franc — PB Ljubljana
2.	ARNEŽ (Albin) Milan — PB Ljubljana
3.	BARTOLEC (Grga) Štefan — GE Ljubljana
4.	BERGANT (BABNIK Ivan) Anica — DSSS IB
5.	BERLINGER (Jože) Jože — Celje
6.	BERTONCELJ (Jože) Jože — Jesenice
7.	BOSILJ (Mijo) Djuro — Ravne na Koroškem
8.	CAFNIK (Jakoba) Franc — PB Maribor
9.	CEBEK (Antona) Anton — Ptuj
10.	CEDILNIK (Andrej) Blaž — Železokrivnica
11.	CERIČ (Smail) Vehbija — GE Maribor
12.	CIPOT (Matija) Geza — Ljubljana okolica
13.	CIRINGER (Marije) Marija — GE Maribor
14.	COLO VINI	(Konstantin)
Bruno — Železokrivnica
15.	CURK (Vinko) Peter — KO Ljubljana
16.	ČERVEK (Franc) Imre — KO Maribor
17.	DE RŽEK (Alojz) Zdravko — Celje
18.	DOLENC (Josip) Drago — PB Ljubljana
19.	ERJAVEC (Josip) Silvo — DSSS
20.	FABJAN (Andrej) Anton — Koper
21.	FEKONJA (Anton) Avgust — GE Maribor
22.	FRIŠ (Marija) Štefan — KO Maribor
23.	GAČNIK (Franc) Franc — SPO
24.	GERGOLET (Andrej) Marčeto — SPO
25.	GJERGJEK (Aleks) Ana — Ravne na Koroškem
26.	GOLC (Janez) Marjan — Jesenice
27.	GOMBOC (Klara) Ernest — Ljubljana-okolica
28.	GRABAR (Martina) Ignac — GE Maribor
29.	GROBELNIK (Jože) Milan — Ravne na Koroškem
30.	HORVAT (Kosednar Franc) Hilda — UD D
31.	HREN (KOVAČIČ Stjepan) Evica — GE Maribor
32.	HREN (Anton) Franc — DSSS
33.	HRVATSKI (Amalija) Ivan
-	— Ravne na Koroškem
34.	IVANUŠA (Jožef) Ivan — Ptuj
35.	JAKOPIČ (Franc) Franc — DSSS
36.	JAN (Anton) Anton — Jesenice
37.	JARKOVIČ (Jože) Franc — GE Ljubljana
38.	JARKOVIČ (Anton) Jože — KO Ljubljana
39.	JAVORNIK (Julijana) Ivan — SPO
40.	JAVORNIK (Ludvika) Ludvik — GE Maribor
41.	JELOČNK (Pavel) Pavel — Jesenice
42.	JURGEC (Ivana) Ivan — Ptuj
43.	JURŠIČ (Tomo) Mato — KO Ljubljana
44.	KAČAR (Franc) Anton — KO Ljubljana
45.	KARNER (Vinka) Anton — PB Maribor
46.	KAŠPER (Franca) Jože — SPO
47.	KEPIC (Janez) Alojz — GE Ljubljana
48.	KILAR (Riko) Mitja — PB Ljubljana
49.	KLANČAR (Janez) Jaka — DSSS
50.	KMETEC (Anton) Franc — Frankfurt
51.	KNE (Andrej) Franc — Jesenice
52.	KOBAL (Ivana) Alojz — SPO Ljubljana
53.	KOHEK (Martina) Martin — GE Maribor
54.	KOHNE (Ivan) Janez — Železokrivnica
55.	KOPUŠAR (Miloš) Marjan — Celje
56.	KOREN (Franca) Zlatko — GE Maribor
57.	KOS(Matija)Ivan — NGMa-ribor
58.	KOSTANJEVEC (Janez) Janez — NG Maribor
59.	KOSTANJEVEC (Jože) Stanko — Ravne na Koro-
60.	KOVAČIČ (Ivana) Ivan — GE Maribor
61.	KRAKER (Janeza) Rudolf — OGP Ljubljana
62.	KRAMAR (Jože) Vladimir— Ljubljana-okolica
63.	KRAMBERGER (Konrada) Stanko — Ptuj
64.	KRIVEC (ŠMON Adolf) Cecilija — DSSS
65.	KUKOVIČA (MIKLAVČIČ Anton) Marija — Ljubljana-okolica
66.	KUNEJ (Marija) Anton — KO Ljubljana
67.	KV AR (Alojz) Feliks — Ravne na Koroškem
68.	LAMPREHT (Anton) Ivan — Ravne na Koroškem
69.	LENŠČAK (Janko) Anica — DSSS IB
70.	LESAR (Anton) Franc — PB Ljubljana
71.	LESJAK (Marije) Anton — SPO Ljubljana
72.	LESJAK (Jožef) Franc —NG Maribor
73.	LUKMAN (Andrej) Ivan — Železokrivnica
74.	MAJŽIR (Matija) Maksimilijan — Frankfurt
75.	MARC (KLOBOVES Stanislav) Milka — DSSS
76.	MARINČIČ (SCHEIN Štefan) Amalija — KO Ljubljana
77.	MARKUZ (Jožefa) Roman 	DSSS
78: MEDVED (DENE Franca) Kristina — GE Maribor
79.	MEDVED (Peter) Jakob — Koper
80.	MERŠAK (Anton) Bernard — Ravne na Koroškem
81.	MEŽNARIČ (Alojz) Jože — Ljubljana-okolica
82.	MIČIČ (HARNER Vincenc) Valentina — UDD
83.	MIKAC (Andrija) Ivan — GE Ljubljana
84.	MLAKAR (Franc) Ivan — Ravne na Koroškem
Nadaljevanje na 10. strani
Nadaljevanje z 9. strani
85.	MLAKAR (Jurija) Maks — UDD
86.	MOŠKRIČ (LIKAR Drago) Dragica — Lj ubljana-okolka
87.	MRAK (Anton) Stanislava — DSSS IB
88.	NOVAK (LENARČIČ Janez) Jelka — Koper
89.	NOVAK (Vinka) Josip — GE Maribor
90.	NOVAK (Vinka) Mirko — GE Maribor
91.	NOVAK (Pavel) Rudolf — Koper
92.	OBERLEIT (BREZNIK Marije) Slavica — GE Maribor
93.	PADOVNIK (Alojz) Maks — GE Ljubljana
94.	PATERNOST (Henrik) Stojan — KO Ljubljana
95.	PA VLEK (Lacko) Anton — OGP Ljubljana
96.	PEČNIK (Ivan) Vekoslav — Lj ubljana-okolica
97.	PEČOVNIK (Peter) Roman — NG Maribor
98.	PEPELNIK (Jakob) Leopold — GE Ljubljana
99.	PERJET (Jakob) Mirko — Ravne na Koroškem
100.	PETEK (Franca) Franc — Ptuj
101.	PETELIN (ULAGA Janez) Pavla — SPO
102.	PETROVIČ (Anton) Anton — Celje
103.	PETROVIČ (Ivana) Valerij — Koper
104.	PIŽMO HT (Anton) Justa — Koper
105.	PLASTIČ (Mato) Vinko — Lj ubljana-okolica
106.	POCEDIČ (Justina) Avgusta — UDD
107.	POGAČNIK (Antona) Anton — OGP
108.	POLJŠAK	(NAGTIGAL
Adolf) Lidija — DSSS IB
109.	POŽGAN	(KORUNIČ
Toma) Elizabeta — GE Maribor
110.	PREDOJEVIČ (Stjepana) Vid — SPO Ljubljana
111.	PRIMORAC (Milke) Miroslav — GE Maribor
112.	PUKŠIČ (Leopolda) Jože — GE Maribor
113.	RAJK (Antona) Anton — GE Maribor
114.	REMŠKAR (Ivana) Ivan — SPO
115.	REPŠE (Franjo) Božena — DSSS
116.	RODE (Franc) Franc — KO Ljubljana
117.	ROJČ (Franc) Vijem — Celje
118.	RUTAR (Janeza) Jože — OGP Ljubljana
119.	SAKELŠEK (Katarina) Anton — SPO Ljubljana
120.	SEVER (Rudolfa) Jože — OGP Ljubljana
121.	SMOLE (Vadimir) Mitja — PB Ljubljana
122.	SMOLIČ (Stanko) Dušan — KO Maribor
123.	syPIČ (Ivana) Damir — PB Maribor
124.	ŠAFARIČ (Antona) Janko — GE Maribor
125.	ŠAV (Albin) Edvard — Koper
126.	ŠAVC (Valentina) Peter — GE Maribor
127.	ŠKERLAK (Jožeta) Aleksander — GE Maribor
128.	ŠKODA (Alojza) Vado — SPO Ljubljana
129.	ŠPEH (Jožefa) Franc — SPO Ljubljana
130.	ŠPINDLER (Hinka) Albert — GE Maribor
131.	ŠPOLJARIČ (Andrej) Josip — Celje
132.	ŠTANCER (LUBEJ Štefan) Marija — KO Maribor
133.	TOME (Ivan) Ljuba — PB Ljubljana
134.	TOŠ (Janeza) Janez — Ptuj
135.	UMEK (Franc) Marija — L j ubl ja na-okolica
136.	URH (Valentin) Ivan — NG Maribor
137.	VAJAGIČ (OSTOJAN) Mile OGP Ljubljana
138.	VALANT (Janez) Franc — Jesenice
139.	VERŠNAK (Viktor) Karel — PB Maribor
140.	VERŠOVNIK (Jakob) Karel — SPO Ljubljana
141.	VOCANEC (Pavel) Franjo — NG Maribor
142.	VODOPIVEC (Jožef) Pavel — PB Ljubljana
143.	VRHUNC (Franc) Peter — DSSS
144.	ZAVIRŠEK (AHLIN Ivan) Marina — SPO Ljubljana
145.	ZORE (Ivan) Ivan — Koper
146.	ZORKO (Franc) Franc — DSSS
147.	ZUPANIČ (Mato) Štefan — NG Maribor
148.	ŽALIK (Ivan) Anton — Celje
149.	ŽILAVEC (Leopold) Anton — SPO Ljubljana
Medalja
zaslug za narod
1.	HAJDINJAK (Ivan) Franjo — KO Ljubljana
2.	KRAJNC (Rudolf) Rudolf — Celje
Medalja dela
1.	BAROLIN (Ivan) Bruno — Koper
2.	BEGULIČ (Bego) Muharem — Jesenice
3.	BELEC (Alojza) Stanko — GE Maribor
4.	BENEDIK (Gabrijel) Miha — Jesenice
5.	BRANKOVIČ (Božo) Mladen — Celje
6.	CILENŠEK (Ivan) Janez — KO Ljubljana
7.	CIPOT (Matija) Štefan — GE Ljubljana
8.	ČIŽMEŠUA (Mijo) Stjepan — Lj ubl jana-oko lica
9.	ČOH (Franc) Janez — Frankfurt
10.	ČUJIČ (Marica) Mijo — Celje
11.	DOLINŠEK (Adam) Henrik — PB Ljubljana
12.	DOLŠAK (LAH Andreja) Vekoslava — GE Maribor
13.	DRAGOMIROVTČ (Vadimir) Milovan — Celje
14.	ERBUS (Ivana) Anton — GE Maribor
15.	FERENČEK (Mirka) Pavel — GE Maribor
16.	FIŠER (Simon) Simon — PB Ljubljana
17.	GAJST (Franca) Jakob — GE Maribor
18.	GALUN (Franc) Ernest — KO Maribor
19.	GREGL (Rudolfa) Jakob — GE Maribor
20.	HABINC (Janez) Ivan — Jesenke
21.	HASANAGIČ (Hasan) Reho — Jesenice
22.	HORVAT (Valent) Slavko — Koper
23.	HRŽENJAK (Štefan) Jože — Ravne na Koroškem
24.	HUŠKO (J uraj) Stanko — SPO Ljubljana
25.	IGLIČAR (Rok) Marjan — KO Ljubljana
26.	JAMNIK (Avgust) Jurij — DSSS
27.	JESENKO (KURE Antona) Nada — GE Maribor
28.	KOKIČ (Dragan) Drago — Jesenice
29.	JUSIČ (Smajo) Remzo — Ljubljana-okolica
30.	KALŠAN (Ivan) Vinko — GE Ljubljana
31.	KAVČIČ (ROŽEJ Ivan) Ančka —• GE Maribor
32.	KLANČNIK (Antona) Srečko — Maribor
33.	KOČEVAR (Janez) Ivan — KO Ljubljana
34.	KOMPARA	(Ferdinand)
Branko — KO Ljubljana
35.	KOŠTI (Antona) Antonija — GE Maribor
36.	KOVAČEVIČ (Mustafa) Hasan — Ravne na Koroškem
37.	KOVAČIČ (Katarina) Hubert — Ravne na Koroškem
38.	KRUNIČ (Luka) Izidor — GE Maribor
39.	KUTLUA (Mile) Branko — Celje
40.	KUZMANOVIČ (Zvonko) Milivoj — Ljubljana-okolica
41.	LEP (Simon) Simon — GE Maribor
42.	LESJAK (VOGRIN Ferdinanda) Lojzka — GE Maribor
43.	LIČAN IN (Stojan) Džuro — Ljubljana-okolica
44.	LOJEVEC (Anton) Milan — KO Ljubljana
45.	MAJNARDI (Anton) Ana — PB Ljubljana
46.	MALAŠIČ (Stjepana) Stjepan — GE Maribor
47.	MARKUN (Franc) Sonja — PB Ljubljana
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61-
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80. 81. 82.
83.
84.
MARTINŠEK (Anton) Matjaž — Ljubljana-okolica
MEDLOBI (Marko) Dragotin — Celje
ŽESIČ (Tomo) Tomo — NO
Maribor
MILANOVIČ (Dušan) Mirko — Železokrivnica
MUNDŽAR (Pavel) Ivan -GE Ljubljana
NOVAKOVIČ (Dušan) Mladen — Železokrivnica
NOVOSEL (Mirko) Bolta -Jesenice
NUČIČ (Franc) Janez — DSSS
OBLAK (KOMLJANEC Ludvik) Magdalena — GE Ljubljana
PAJTAK (Izidor) Štefan — GB Ljubljana
PLAZAR (Julij) Franc --Koper
POHARIČ (Antona) Konrad — KO Maribor POŽENEL (LOPUH Štefan) Hedvika — DSSS PRISTOLIČ (Jože) Anton --Jesenice
PROHART (Jože) Lenart --Ravne na Koroškem ROJS (Antona) Leopold -H SPO Ljubljana
RUBIN (Ivana) Peter — Gt Maribor
SAKAČ (Josip) Gabrijel —: NG Maribor
SETNIK (Mijo) Andrej — Jesenice
SKOL (Alojz) Alojz — Jesenice
SMOLIČ (Dušan) Stanko —' KO Maribor
SOSIČ (Marjan) Marjan Lj ubhana-okolica STOSIČ (Stanoje) Branislav --SPO Ljubljana
STRAJNŠAK (Janko) Janez DSSS
SVEČAK (Josip) Drag utin Jesenice
ŠlNCEK (Ivan) Antonija Celje
ŠINK AR (Franc) Franc — K0 Ljubljana
ŠTABA (Tomaž) Alojz — GČ Ljubljana
ŠUBELJ (Lovrenc) Janez GE Ljubljana TOMPLAK (Janez) Alojz Celje
TOPLAK (Ivan) Jože — Ravfl« na Koroškem
VARGEC (Florijan) Antun NG Maribor
VASIČ (Radomir) Dušan GE Ljubljana
VEHOVEC (Feliks) Zora ^ DSSS
VIDIC (Janez) Janez — Ješ<' niče
VINKO (Franc) Alojz — Maribor
DALJAVEC (Ivan) Štefan GE Maribor
Vsem odlikovancem iskren0 čestitamo!
lllllilllll



p
T/


LETOŠNJI GRADISOVI NAGRAJENCI
DIPLOMI
TOZD gradbena enota Ravne
TOZD Kovinski obrati Maribor
NAGRADE
1. nagrada
FRANC GAČNIK
2. nagrada
OTON ROŠKAR MARIJA KRAJNC
NUŠA PIŠKUR
3. nagrada
ALOJZ BUTINA DUŠAN VASIČ NIKO REVA IVAN ZORE
BOGOMIR ČAD
Gradisove nagrade in diplome so brez dvoma največja priznanja, ki jih lahko prejmejo delavci Gradisa. So priznanja za sedanje in minulo delo, povezana s skromnimi nagradami, za veliko opravljeno delo.
Vsako leto ob podelitvi teh nagrad postavimo nagrajencem nekaj različnih vprašanj in kot vidite njihovi odgovori so na dlani.
1.	nagrada
Inž. Franc GAČNIK: Združeni smo sposobni prevzeti vsako delo
Cilji združevanja so jasni. Zapisali smo jih v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo GIP Gradis. Žal pa v življenju večkrat pozabljamo, da smo se združili za to, da z ustrezno samoupravno organiziranostjo dosežemo v danih pogojih optimalne poslovne uspehe, ki morajo biti večji, kot če bi nastopali ločeno in nepovezano v okviru temeljnih organizacij.
Tako smo pa že pri osnovnem cilju, da moramo biti združeni v Gradis, sposobni in smeli prevzemati večja in kompleksnejša dela na domačem in tujem tržišču, kjer mora uporaba sodobne tehnologije dela in poslovanja v večji meri vplivati na zmanjšanje proizvodnih stroškov, doseganje ustrezne kvalitete in roka izgradnje, ter večjih poslovnih uspehov.
Jasno je, da takšen cilj zahteva od nas večjo udarno moč, ki pa je po mojem mnenju predvsem v
ljudskem faktorju. Samo monoliten kolektiv, ki se zaveda, da je bil tudi v preteklosti kos vsem nalogam predvsem z večjo osebno angažiranostjo, gleda lahko v bodočnost z več samozavesti. Seveda pa mora biti samozavest plod velikega medsebojnega zaupanja in spoštovanja dela VSEH v proizvodnem procesu. Se v večji meri je potrebno orga-
nizirati prave dohodkovne odnose, ki morajo biti osnova še boljših in kvalitetnejših medsebojnih odnosov ter pravičnejšega nagrajevanja po delu.
Povdaril pa bi, da mora naša samozavest sloneti na večji strokovni in samoupravni usposobljenosti vseh, saj je le to porok, da bomo tudi v težjih pogojih lahko dosegali ustrezne poslovne uspehe.
In če se ta sredina, v kateri in za katero živiš ter ustvarjaš, spomni z nagrado, je to predvsem visoko priznanje za minub delo, istočasno pa obveza za nadaljnje snovanje in hotenje.
2.	nagrada
Oton ROŠKAR: Čast, ponos in priznanje
Biti dobitnik Gradisove nagrade je čast, ponos in priznanje za dolgoletno uspešno delo v Gradisu. Ja najvišje priznanje, ki ga lahko prejme delavec Gradisa.
Ko zveš, da je komisija med predlaganimi izbrala prav tebe, te prevzame ponos in veselje. Postaneš ponosen in hvaležen, da ti je izkazana čast ifi priznanje za to, kar si naredil v Gradisu.
Po določenem času začneš razmišljati, in v mislih prehitiš 35 let delovne dobe, od tega 31 let pri Gradisu. Delati 31 let pri Gradisu v operativi, voditi na stotine objektov, dosegati nadpovprečne rezultate, za to je potrebno vložiti veliko truda. V ko-
likor želiš biti uspešen, moraš res vse svoje sile vložiti v delo, moraš delati tako, da se vedno zavedaš, da je Gradis tvoj.
Razmišljam o prehojeni poti, ki ni bila z rožicami postlana, o uspehih in razočaranjih, o delu, ki sem ga opravil, in prevzame me ponos, da sem tudi sam prispeval svoj delež za veliki Gradis, za domovino. Vse, kar imam, mi j e dal Gradis in ves čas sem delal samo za Gradis.
Takšni so občutki in razmišljanja, ko prejemaš najvišje Gradisovo priznanje.
Tudi v bodoče bodo podeljevane Gradisove nagrade, saj je takih, ki si jih zaslužijo še veliko. Gradisovo nagrado pa bodo prejemali delavci Gradisa, ki so za Gradis živeli in delali ter dosegali pri svojem delu nadpovprečne rezultate.
Želim, da bi bilo takih ljudi še veliko, da bo Gradis še močnejši in še bolj velik.
Mar^a KRANJC: Nagrado bom delila s tistimi, ki jih imam najrajši.
Prijetno sem bila presenečena, ko sem sprejela obvestilo, da je DS GIP Gradis potrdil predlog
komisije, da bom prejela Gradisovo nagrado. Vse do tega trenutka nisem vedela, da sem bila predlagana, zato je bilo presenečenje še večje.
Zakaj sem dobila to nagrado? Priznanje za moj trud in naš uspeh? Res, da sem se vedno trudila, da bi svoje delo vestno opravljala, vendar uspeha v knjigovodstvu ne moreš ustvariti sam. Knjigovodstvo je lahko urejeno in ažurno le ob sodelovanju celotnega kolektiva. Zato se ob tej priliki zahvalim delavcem na terenu, so uslužbencem in Skupnim službam za sodelovanje, ki pogojuje urejeno knjigovodstvo. Prejeta nagrada je zame veliko priznanje, vspodbuda in obveza, da se bom v bodoče še bolj trudila vestno opravljati svoje delo.
Letos je minilo 20 let, odkar sem se zaposlila pri podjetju kot knjigovodja. Takrat so bili naši pošlo vn iprostori še v dotrajanih barakah sredi objektov Železarne Ravne. Dela smo imeli vedno dovolj in tudi volje do dela ni zmanjkalo. Od jutra do večera se je slišal z gradbišča ropot mešalcev in udarjanje krampov. Enako se je delalo na upravi. Tehniki so se sklanjali nad načrti in sestavljali situacije. Ropot pisalnih in računskih strojev se je mešal s hrupom težkih železamiških strojev in kladiv prav do večera. Sad našega dela so bili dobri finančni pokazatelji, ki so nam dali misliti na lepši jutri. Postopoma smo zgradili novo upravno poslopje, skladišča, samske domove, delavsko menzo in kupovali družinska stanovanja. Ob pogledu na našo tako lepo urejeno bazo sem srečna ob občutku, da je vložen v njej tudi delček mojega dela. Razmere gradbincev so se iz leta v leto spreminjale. Od časa do časa smo tudi v našem TOZD-u delali pod težkimi pogoji. Pogosto smo prevzemali dela, da smo zaposlili ljudi, pa čeprav nismo upali na dober finančni rezultat. Iskati smo morali dela preko meje republike ali v kooperaciji ostalih Gradisovih enot. Prav v teh obdobjih je bilo potrebno v knjigovodstvu vestno in ažurno spremljati poslovne dogodke in finančne pokazatelje. Tako je potekalo mojih 20 let v podjetju. Vživela sem se v kolektiv, pomagala reševati probleme in se veselila uspehov. In sedaj, kam bom vložila denarni del nagrade? Tu pač nimam nobenega pomisleka. Del je bom namenila kakšni solidarnostni akciji, ostalo bom porabila kot dodatna sredstva za vzdrževanje hčerke Marije, ki študira na Fakulteti za narovoslovje in tehnologijo.
Sedaj se bo lahko udeležila tudi kakšne ekskurzije, za katero se ne bi prijavila iz občutka, da me preveč obremenjuje. Pa tudi mami bom kupila za 83 rojstni dan lepo darilo. Skratka nagrado si želim deliti s tistimi, ki jih imam najraje.
Nuša PIŠKUR: Med nami ni bilo nobenih razlik
Nagrada mi je visoko priznanje za ves trud, ki sem ga v 34 letih dela vložila v podjetje. Žal mi je le za vse tiste, ki nagrade ne morejo dobiti, pa jo vendar zaslužijo in teh je pri Gradisu zelo veliko.
Da, v teh letih sem veliko veselega, pa tudi žalostnega doživela. Najlepši trenutki mojega dela pri Gradisu so bili na gradbišču Litostroj. Najlepši že zaradi tega, ker sem bila mlada, nobenih razlik ni bilo med delavci v proizvodnji in delavci v pisarnah,'bili smo solidarni eden do drugega, skupaj smo opravljali razne akcije, obnavljali porušene domove na Toš kem čelu, sploh prostega časa nismo poznali, pa vendar nam je bilo zelo lepo!
Najtežji trenutek v mojem 34 letnem obdobju pa je bil, ko mi je umiral moj dveletni sinek, jaz pa sem v obupu in bolečini morala pisati zapisnik seje, ki je bila izredno važna ter sem ga morala do naslednjega dne pripraviti. To je bil najbolj črn dan sploh v mojem življenju.
Ob 35 obletnici želim vsem Gradisovcem zadovoljstva in uspehov, mladini pa želim, da bi jim Gradis postal drugi dom tako, kot je postal meni pred 34 leti.
3.	nagrada
Alojz BUTINA: Razvili smo lastno krmilno ploščo
V Gradis sem prišel leta 1961 v takratne Centralne obrate, kjer sem se zaposlil kot obratni električar. Po dveh letih mi je bilo zaupano delo na vseh gradbenih strojih na področju elektrike.
Zelo rad sem se vključeval pri delih naših betonarn. Pri spoznavanju električnega sistema betonarn sem prišel do zaključka, da je delo na tem področju izredno zanimivo, da potrebujem dodatne kvalifikacije, da bom kos vsem nalogam in zahtevnostim. Tako sem končal ob delu tudi tehnično šolo elektro stroke.
Vključeval sem se pri raznih razvojnih inštitutih, kjer sem si pridobival dodatna znanja. Sodeloval
sem z različnimi kooperanti in vedno stremel za tem, da bi nekega dne samostojno delal načrte.
Moje želje so se kmalu uresničile, saj sem skupaj s svojimi sodelavci saj smo razvili lastno krmilno ploščo pri betonarniza avtomatsko proizvodno betona.
Vsa dela so nastajala v utesnjenih prostorih, včasih celo neprimerna za tako velike dosežke. Skupaj z vsemi delavci se veselim naše nove Tovarne gradbene opreme in strojev, ki je v izgradnji in s to preselitvijo obratov bomo pridobili idealne pogoje za delo in napredek.
Dušan VASIČ: Kdor je priden — napreduje
Verjeli ali ne, nikoli se nisem nadejal, da bi me kdaj doletela tako velika čast, prejeti Gradisovo nagrado. N e vem kdo me je predlagal, res pa je, da sem vseskozi vestno izvrševal vse postavljene mi naloge.
V Gradis sem prišel pred 17 leti kot delavec. V Gradisu sem se izšolal, obiskoval tečaje, ki jih je prirejal naš Center tako da sem danes že visokokvalificiran tesar. Čeprav z družino živim v Bosni, kjer sem si v tem času postavil tudi hišico, mi je Gradis drugi dom. Enkrat mesečno grem domov. Več mi pa finančno stanje ne dopušča.
Sem delegat v delavskem svetu, pred leti sem bil tudi član dela vskega s veta podjetja, skratka sodelujem kjerkoli je mogoče.
Zahvaljujem se za nagrado, še več mi pa pomeni priznanje, da sem bil med tolikimi delavci izbran prav jaz.
Ker vem, da bo to objavljeno v Gradisovem vestniku, iskoriščam to priliko in želim vsem skupaj srečno novo leto.
Niko REVA: Nagrado zasluži kompletna skupina
Nagrada mi pomeni predvsem moralno priznanje za opravljeno in pravilno usmerjeno delo, ki naj bi predstavljalo doprinos k neki izboljšavi oziroma napredku. Krepi samozaupanje in me vzpodbuja, da s tem delom nadaljujem in izboljšujem dosežke.
Ob tej priliki si dovoljujem pripomniti, da je bilo v primeru natečaja Fužine prisotno izrazito skupinsko delo, pri katerem mora vzporedno sodelovati več strokovnjakov hkrati, je pri kompleksnem izdelku nujen in pravzaprav edino mogoč.
Komisija bi morala to upoštevati in po potrebi nagraditi kompletno skupino.
Ivan ZORE: Kaj vsega se spominjam in kaj mislim v bodoče
Če pogledam nazaj, vidim svojih 22 let v podjetju, to je ena tretjina življenja. Kot vodja mehanizacije, delavnice in vzdrževanja mi ni manjkalo dela ampak ravno nasprotno, saj sem poleg rednega dela preživel več kot polovico svojih prostih sobot in nedelj na vzdrževanju, posebno paše to velja za kamnolom Črni kal, na katerega so vezana vsa podjetja na koprskem. Prav ta kamnolom je poznan na primorskem, da nima zastojev in da normalno obratuje vsak delovni dan v dveh izmenah.
Ne morem opisati vsega svojega preteklega dela,
ampak v vsakem objektu je tudi del mojega truda teh pa pri nas nimalo. Zadnje čase se poleg svojega dela precej ukvarjam tudi z inventivno dejavnostjo (novacije in tehnične izboljšave) predvsem na področju globokega temeljenja (pilotiranja) in ka-mnolomskih naprav-separacije. Prav na teh dveh področjih imam sedem novacij in tehničnih izboljšav. Vse so že v redni proizvodnji in so trajnega pomena. To delo ne opravljam samo iz veselja, ampak predvsem za izboljšanje delovnih pogojev delovnega človeka, kvaliteto dela in zmanjšanje stroškov. S tem mislim nadaljevati še naprej in pridobiti še ostale sodelavce. Za bodoče je moje osebno mnenje, naj Gradis ostane še naprej kot velika družina, kajti le na ta način bomo kos vsakodnevnim problemom.
Mislim, da moramo v bodoče nenehno izboljševati strokovno stopnjo našega delovnega človeka, pri tem pa ne smemo več širiti administracije, pač pa proizvodnjo in to tisto, katero najbolj potrebuje naše gospodarstvo in družba.
Bogomir ČAD: Opravičil bom zaupanje svojih delovnih tovarišev
Zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da sem med Gradisovimi nagrajenci, ker menim, da je v našem TOZD-u še več takih sodelavcev, ki bi bili do nje upravičeni.
Nagrado mi brez dvoma mnogo pomeni in mi bo velika spodbuda pri nadaljnjem delu, kajti v preteklosti je bilo moje vodilo delo in mislim, da bo tudi v bodoče. Zato se bom še bolj trudil in upam, da bom opravičil zaupanje svojih delovnih tovarišev.
Predlagam večje medsebojno sodelovanje TOZD v veliki Gradisovi družini, kajti le to je osnovni temelj in pogoj za delovne uspehe ter dobro ime Gradisa. To je pomembno predvsem sedaj, ko smo v času stabilizacije, ker le z združenimi močmi lahko premagamo težave.
Gradisove nagrade so bile slovesno podeljene na zadnji seji delavskega sveta.
Vsem nagrajencem še enkrat iskreno čestitamo z željo, da bi bile Gradisove nagrade tudi v bodoče priznanje in spodbuda za nadalnje še uspešnejše delo.
L. CEPUŠ
■ 'A
Proslava 35. letnice Gradisa TOZD KO Ljubljana je bih v Kluba delegatov
Za dolgoletno pripadnost so bila podeljena tudi priznanja
Poz*avni govor na proslavi je imel predsednik delavskega sveta Franjo Hajdinjak
Tudi delavci Kovinskih obratov iz Ljubljane so svečano proslavili 35-letnico Gradisa. Z avtobusi so se najprej odpeljali na ogled lokacije nove tovarne gradbene opreme in strojev v meščanski industrijski coni
MP-3, kjer jim je tovariš Vinko Cotič pojasnil potek gradnje.
Drugi del proslave je bil v Klubu delegatov, ki se ga je udeležil tudi glavni direktor Gradisa tov. Saša Škulj. Pozdravni govor je imel predsednik delavskega sveta Kovinskih obratov tov. Franjo Hajdinjak. Za njim je besedo prevzel direktor tozda tov. Jože Repše, ki je orisal zgodovino Gradisa in prehojeno 35-letno pot. Naštel je vse po-
( >
Tudi delavci
KO Ljubljana
proslavili jubilej
---------------------------
Mariborska jubilanta
Franc Štuhec
S težavo sem ga pripravil do tega, da bi ob njegovi 60. letnici kaj napisal. Pa ne zato, ker ne bi hotel »izdati« svojih let. Čisto
preprosto, skromen kot smo ga vajeni,misli, da je veliko važnejših stvari pri Gradisu. To drži, res pa je tudi, da še zdaleč ne kaže teh svojih let. Vzravnan koraka zadnje čase dogradbišča SNG, kjer trenutno dela. Kot delovodja je pri mariborskem Gradisu že polnih 32 let. V tem času je delal na različnih objektih. Vse si beleži. Piavi, da jih bo že skoraj štirideset. Sami veliki in zahtevni objekti. Poleg strokovnega dela je našel vedno čas tudi za družbeno politično delo, saj je bil dve mandatni dobi tudi predsednik DS, da o različnih komisijah niti ne govori.
Strog a hkrati pravičen delovodja je. Delavci ga spoštujejo, prav tako pa mu zaupajo sek-tomi vodje. Vsi, ki so kdaj koli delali z njim pravijo, da so se veliko naučili. Strokovnost in odkrita poštena človeška beseda to sta dve stvari, ki jih tov. Štuheč ima.
Še na mnoga leta Štuhec Franc.
Martin Zajšek
Med prvimi, ki je v Mariboru na svoji delovni obleki nosil znak Gradisa jevprav Martin Zajšek. Kaj vse ni počel v teh letih, vse od
konca druge svetovne vojne do danes. Vseh podrobnosti se dobro spominja, čeprav je letos dopolnil 60. ieto. Sedaj dela v kadrovskem oddelku in prav dolgoletno poznavanje ljudi mu pomaga pri njegovem delu.
Takoj v povojnih letih je delal v različnih odborih in komisijah, ter bil član prvega centralnega delavskega sveta. Vseh zadolžitev se niti ne spomni, pove pa, da so se včasih z večjo resnostjo lotili vsakega dela. V tistih letih biti član DS, je bilo častno. Sedaj je ■ vse drugače. Kljub temu pa razume mlajše in rad dela z njimi.
Le-ti pa so se od njega marsikaj naučili. Skoraj vse življenje mu je bilo povezano z Gradisom, zato mu njegovi sodelavci ob njegovem jubileju iskreno čestitajo.
FRANJO ŠTROMAJER
membnejše objekte, ki jih je Gradis v tem času zgradil in se dotaknil mesta in vloge Kovinskih obratov v strukturi Gradisa.
skupne delovne dobe ima Bogomir Potočnik, 30 let pa Ciril Marolt, Stane Mihelič, Tončka Plesec in Ivan Žabjek.
Kulturni del svečanosti je izpolnil Slovenski Koroški oktet, ki je zapel nekaj pesmi iz svojega bogatega repertoarja.
Na proslavi so bila podeljena tudi priznaj a jubilantom, ki imajo skupno delovno dobo 10, 20 in 30 let. Jubilanti 10 letniki so: Anton Birk, Ciril Bitenc, Ivan Budja, Igor Kobal, Bogdan Likar, Ivan Sabol, Amalija Samec, Jože Slabanja, Regina Slabanja, Marijeta Slak, Ivan Santel, Slavko Valentič. 20 let
Na proslavi so bile podeljene tudi plakete za 15, 20, 25 in 30 let dela pri Gradisu. Dobitnikov teh plaket pa je nekaj manj. 15 let delajo pri Gradisu naslednji delavci Kovinskih obratov Ljubljana: Alojz Luzar, Štefan Kuzma, Željko Penezič, Štefan Slaviček, Mehmed Šemič, Drago Turha in Franc Zupančič, 20 let sta pri Gradisu Tončka Plesec in Alojz Zobec, 25 let Vinko Keršmanc in Ivanka Sterle ter 30 let Stane Mihelič in Ivan Žabjek.
C. PAVLIN
Skupina učencev Gradisa, koji su nastopili na proslavah OOUR-a
Kulturno zabavni program za proslave 35. godišnjice Gradisa
Obilježavanje 30 godina samoupravljanja i 35 godišnjice naše radne organizacije Gradis su OOUR o ve godine organizovale u svom okviru. Uz kulturni program i gledanje filma smo se ukratko podsjetili na naše uspjehe, na gradjevine, ko je smo ostavili za sobom, na koje smo ponosni, a ponosni smo i na naših 35. godina uspješnog rada i 30. godina samoupravljanja.
Komisija za kulturu i izobraževanje pri konferenciji OOSS si je na prvom sastanku, izmedju ostalih za-dataka zadala, da organizuje kulturno zabavne programe po OOUR-a za proslave 35. godišnjice našeg preduzeča. Tako je skupina omladinaca i učenika iz Gradisa pri-premila kulturno zabavni program i na poziv OOUR-a se odazvala i izvela pripreman program. Prvo nas je pozvala OOUR-a Gradis GE Kopar, 22. 10. 1980 smo zajedno sa skupinom učenika, drugova i druga-rica, koje je organizovala drugarica Mirka Centa iz Kopra izveli kulturno zabavni program u koprskom gledalištu.
Zatim je sledila proslava u OOUR-a GE Ljubljana okolica 19. 11. 1980, gdje smo u festivalnoj dvorani pionirskog doma u Ljubljani izveli program, zajedno sa ple-
snem skupinom iz Novog mesta. 20. 11. 1980 smo na istom m jest u na-stupili s nekoliko točaka u OOUR-a GE Ljubljana. Na kraju 21. 11. 1980 smo za radnike OOUR-a GE NG Maribor, koji rade u bližini Ljubljane i u Ljubljani izveli kulturno zabavni program na Viču u kino dvorani.
Sa tim nastupima i kulturnim programom, koji nije bio na vi sokom nivou, ali je zato bio naš,naših radni-ka, omladinaca i učenika. Nismo samo zabavljali, nasmijali radnike OOUR-a, nego smo pokazali, da smo lako uspješni i na k uit umom području kao i na ostalim područjima.
Pored toga smo smanjili izdatke OOUR, jer nisu morali izdvajati fi-nancijska sredstva, a to je doprinos stabilizaciji.
Smatram, da su takve i slične manifestacije poželjne i u buduče, a to je u planu komisije za kulturu, a dužnost je svih komisija za kult um u OOS i OOSSO pa OOUR-a, da evidentirajo članove i da još aktivni-je počnemo da radimo, da takodje Gradisove! pokažemo ono što znamo i možemo, takodje na kulturnem područj u.
MILENKO NIKIČ
Mu žička točka v programa proslave za Dan Republike
Literarni izraz naših učencev
V Domu učencev Kvedrova 19 v Ljubljani smo v mesecu novembru tega leta ustanovili Literarni krožek v katerega so vključeni učenci Gradisa pod mentorstvom vzgojitelja za kulturno dejavnost v Domu.
Za tovrstno organizirano dejavnost so pravzaprav narekovale potrebe za kulturno življenje in dejavnost učencev v prostem času.
Tako bodo učenci iz lastnih virov dobivali literarne materiale oz. prispevke, katere bodo uporabljali na kulturno-zabavnih prireditvah, ki jih prirejajo tako v Domu kakor tudi izven Doma kjer učenci vse več nastopajo.
Učenci člani literarnega krožka so se odločili, da bodo v začetku pisali pesmi, pozneje pa se bodo poskušali
v pisanju proze v smislu humoresk, satir, skečev in podobno.
Svoje prispevke in sicer 18 pesmi so člani že poslali na 2. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, predstavnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, ki živijo stalno ali začasno v Sloveniji. Srečanje bo sredi decembra tega leta v Ravnah na Koroškem.
Učenci so izrazili željo, da bi njihove literarne prispevke objavljali tudi v »Gradisovem vestniku«.
Za začetek bi objavili naslednje prispevke: »LJUDI STO SE BOJE SMRTI«, »SLOBODA« EM »U PARKU«.
Mentor za kulturo v Domu učencev: vzg. ANDRUA PAJTAK
Ljudi što se boje smrti
Kad na mrtvom putu
0	stanu ljudi što se boje smrti posustanu ptice....
1	zgrče se voda,
i slomi se oblak, i prolomi se zrakom vri sak vrisak strave zaustavljen u tišini snova vrisak mržnje zaustavljen u zamršenim kosama vrisak
vrisak na mrtvom putu
gdje ostaju ljudi što se boje smrti...
Učenec:
MILADIN MACANOVIČ
Sloboda
Sloboda je kada se slobodno k rečeš ulicama grada,
kad s unče sije i kiša bezbrižno pada. Sloboda je let ptice u zraku i miriš c vi ječa u parku.
Sloboda je dijete kad se rodi i riba što pliva u vodi.
Sloboda je kad mimo gradimo, kad slobodno živimo i marljivo radimo.
Sloboda je ono što se čuva i brani,
sloboda, sloboda je srce
koje je nikom nedamo da nam ga
rani.
Učenec: IVICA MIŠKOVIČ
U parku
Sjedim na ki upi u parku i gledam u daljinu a u mislima vidim kako mi do laziš i kažeš
Zdravo jedini moj!
Bacaš mi se U naručje i poljubiti bi me htjela, prihvatio sam te i stegoh oko tjela. Hoču da i ja tebe poljubim i tek onda shvatim da te pored mene nema.
Učenec: ST JE PAN TOPOLKO
Za praznik republike
Kulturna skupina učenika Gradisa iz doma Kvedrova 19 u Ljubljani je pored nastupa u OOUR i opštini Moste-Polje, sa ktittumo-zabavnim programom obeležila i u svom domu 29. novembar, Dan republike. Sa recitalom, recitacijama, skeče vima i muzičkim tačkama je svoje drugove zabavljala sat vremena. Bili su s vi zadovoljni izvodja-či, gledaoci i vaspitači.
Za Novu godinu če pripremiti takodje zabavni program, sa kojim se
ispunjava program rada komisije za kulturu za 1980. godinu. Pored programa, okočene jelke če biti podeljene i knjižne nagrade za najbolje učenike u ovoj godini.
Tako omladinci — učeni ci završa-vaju radom 1980. godinu i tako če sa rado m i učenjem uči u sledeču 1981. godinu.
Čestitajmo im i poželimo još više uspjeha i da postanu isto tako dobri radnici samoupravljači!
MILENKO NIKIČ
Sve više Strojeva miruje
U drugoj polovini ove godine počeli su se zaustavljati mnogi gra-flevni Strojevi. Zaustavljali su se tbog nestašice posla. To je ujedno bio prvi signal stabilizacijskih mjera U gradevinarstvu.
Unatoč torne, da je i prije bilo »lnogo govora i raznih informacija o stabilizaciji, taj nas je val zapij usnuo skoro nespremne. Kada smo se počeli suočavati s učincima stabilizacije, dio ljudi počeo je razmišljati i od-govarajuče torne reagirati, no medu-tim, neki još uvijek stoje po strani, u tiadi, da če stabilizacija iči pored njih bez večih posljedica.
Borba za štednju se je negdje počela prije, negdje kasnije i svako za-kašnjenje odnosi sve veče poteško-če. Teret stabilizacije pada podjed-lakona leda svih nas. Neče i nesmije biti nikakvog izuzetka za nikoga, ne Postoji nikakva zavjetrina, gdje bi se Pojedinci mogli sak riti i umači stabilizaciji. Kako svako od nas voli blagostanje i što više novaca u depu, tako če se morati svako od nas soočiti s štednjom, da bi stanje ostalo bar takvo, kao što je sada, ako ne več s vidika standarda, bolje.
Moljakanje i kritiziranje neče Pomoči, zato se uključimo, uakciju,
svako po svojim mogučnostima na svom radnom mjestu— izvršavajmo radne zadatke i dužnosti.
Mehanizacija ko j a stoji svakim danom sve više Smanjuje naš komad kruha. Zadnjih mjeseci smo to na našem tozdu SPO več osjetili, jer su samoupravni organi bili prisiljeni smanjiti vrijednost točke, što znači smanjenje našeg ličnog dohodka. Na osnovi prognoza za slijedeču go-dinu, stanje nije nimalo ružičasto i skoro sigurno je, da če neki Strojevi i ubuduče mirovati.
Pored stroja, ko ji sada miruje, miruje i radnik, ko ji upravlja tim strojem, a to znači, da ne ustvaruju do-hodak za skupni lonac, več obojica uzimaju iz lonca, jer za stroj moramo društvu plačati sa zakonom odredene dažbine, a radnik u moramo dati lični dohodak (plaču). Za obojicu se uzima iz istog lonca, što ostalima, koji još rade, smanjuje lične dohodke. To znači, da je dohodak čitavog SPO manji.
Jasno je, da takav položaj ne može dugo potrajati. Pojavit če se problem nezaposlenih, jer ako Strojevi mi ruju, nema posla niti za ljude. Za očekivati je da če slijedeča go-dina biti jedna od najtežih u našem
posli je ratnom gospodarstvu, jer če doči do izražaja problem suvišne radne snage.
Ako samo letimično pogledamo i analiziramo naše radno področje, brzo čemo zaključit, da postoji široka paleta rezervi, koje su neizko-rištene ili vrlo malo izkorištene.
Na področju održavanja Strojeva, osim nekih izuzetaka, imamo pri-lično velike rezerve. Imamo mnogo Strojeva iz uvoza, tako da moramo za rezervne dijelove i popravku tih Strojeva davati skupe devize, jer su zbog malomarnog održavanja i upravljanja ti Strojevi če sto u kvaru.
Više bi se dalo uštedjeti kod goriva i maziva. Pravilna regulacija dovoda goriva u motor naših Strojeva, kamiona i automobila bi značila uštedu ljepe svote . dinara. Prelivanje goriva, ulja i ostalih maziva na gradilištima, je takoder značajan izvor uštede.
Veču pozornost je potrebno posvetiti vožnji po slabim putevima, jer tako bi se dalo dosta uštediti na gumama za Strojeve i kamione.
Otpadni materijah, kao što su ulja kovine i drugo takoder daju doprinos štednji na jednoj i zaščititi oko-line na drugoj strani.
U sklopu štednje nisu zanemariva niti sredstva za ličnu zaštitu. Kukavice, cipele, odječa itd. predstavljaju dosta veliki izdatak, koji takoder ide iz skupnog lonca. Ako bi ta sredstva malo bolje čuvali nego što smo do sada, a za to je potrebno malo dobre volje, dosta bi se dalo uštediti. Be-zbroj još dobrih i upotrebljivih zaščitnih rokavica odbačeno je ili zabo-ravljeno na mnogim našim radilišti-ma.
Bolji odnos do opreme i materija-la, bez obzira čije vlasništvo je može predstavljati izvor veče uštede.
Jedna izmedu rak rana našeg društva je ra dna disciplina i veliki broj izostanaka zbog bolovanja. U ovom periodu, kada vodimo borbu za svestranu štednju još uvijek je mnogo nediscipline i izostanaka, što takoder predstavlja veliki izdatak. Taj dinar odnose oni, koji ga sa svojim ponašanjem ne zaslužuju, jer za štednju ne daju praktično ništa.
Ako budemo uspjeli sve gore navedene rezerve izkoristiti, tada može mo s sigumošču tvrditi, da če naš doprinos štednji i stabilizaciji biti velik", a to čemo najbolje osjetiti na našim ličnim dohocima.
LUDVIK ŠNAJDER
Proslava u OOUR GE Ljubljana
U našoj OOUR GE Ljubljana sm0 proslavili 30. godišnjicu samoupravljanja i 35. godišnjicu naše mdne organizacije 20. novembra u festivalno j	dvorani Pionirskog
doma u Ljubljani. Predsednik OOS, •hŽ. Kratner Janez je najavljujuči Program proslave pozdravio sve prisotne, a zatim su se drug direktor, *nž. Mesarič Štefan i predsednik radničkog savjeta inž. Kepic Alojz u svojim govorima osvmuli na pre-djeni put i uspjehe naše OOUR i
našeg preduzeča GRADIS.
Naglasili su pa da nas ti uspjesi obavezuju da i u b ud uče nastavimo još bolje i organizovanije, posebno sada, kada su pred nama godine stabilizacije.
Pošto je na pragu bio 29. novem-bar, Dan republike smo ujedno proslavili takodje taj važan dogadjaj u istoriji našega naroda i sa kulturnim programom upotpunili obilježeva-nje tih važnih godišnjica.
Posle kulturno zabavnog pro-
Za svoj rad i trud su nagradjeni dugogodišnji radnici iz OOUR GE Ljubljana
P
predsednik radničkog savjeta ing. Predsednik OOS ing. Janez Kratner ^ojz Kepic pozdravilo je sve pri- je najavio program proslave ^tne
grama je direktor inž. Mesarič Štefan čestitao i podi je ho nagrade OOUR-a najboljim radnicima, koji su veči dio života preveli i dobro izvršivali svoje radne zadatke u OO UR. Na kraj u smo pogledali film o radu i uspjesima naše radne organizacije Gradis.
Po filmu nas je predsednik sindikata inž. Janez Kratner pozvao, da nazdravimo radnim uspjesima uz čaše vina. Tako je i ta zadnja tačka bila dobro pripremljena.
Nazdravljalo se, čestitalo nagra-djenim i s vi smo bili Gradis, zadovoljni, što smo deo tog velikog kolektiva, koji je velik u nama, u Sloveniji, Jugoslaviji pa i u svijetu.
MILENKO NIKIČ
Podela priznanja
Delavci OGP
in Železokrivnice na skupni proslavi
Da bi zmanjšali stroške organizacije, so se na OGP in Železokrivnici dogovorili, da bodo naredili skupno proslavo gradisovega jubileja 35-letnice, 30-letnico samoupravljanja v Gradisu, 25-letnico OGP in 10-letnico Železokrivnice. Proslavo so organizirali v Modrem salonu hotela Union. Udeležilo se je nekaj manj kot 300 delavcev obeh tozdov.
V uvodnih besedah je zbranim spregovoril najstarejši Gradisovec obeh tozdov in eden izmed šeste-reice naj starejših delavcev celotnega Gradisa tovariš Jenda Štovi-ček.
Za njim sta spregovorila predsednika delavskih svetov obeh tozdov. Tovariš Ferid Sejdič je spregovoril o 10-letnem obstoju in delu tozda Že-lezokrivnica, o problemih s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu in o perspektivah v naslednjem letu
in srednjeročnem obdboju.
Predsednik delavskega sveta tozda OGP tovariš Franc Trtnik, nas
Delavci OGP in Železokrivnice so proslavili jubilej Gradisa in svoj jubilej, 10 let Železokrivnice in 25 let OGP v Modrem salonu hotela Union
je v svojem govoru spomnil na tisti čas pred 35 leti, ko je delavcem Gradisa bila poverjena obnova domovine, ki so jo naši delavci tako uspešno opravili in jo izpolnjujejo še danes. Naštel je najpomembnejše med 4.500 objektov, ki jih je Gradis v tem času zgradil.
V kratkem kulturnem programu je nastopil Saša Miklavc, član Mest-
nega gledališča Ljubljana.
Na proslavi so bila podeljena tudi tozdova priznanja jubilantom, za 10, 20 in 30-letni zvestobo podjetju.
Po podelitvi priznaj so vsi z velikim zanimanjem ogledali film Gradisovih 35 let, v katerem je prikazana tudi dejavnost OGP in Železokrivnice.
C. PAVLIN
Predsednik DS Franc Trtnik je orisal 35-letno prehojeno pot našega podjetja, še posebej pa 25. letnico obstoja OGP
Tudi delavci Nizkih gradenj so praznovali
Predsednik DS, Ferid Sejdič je spregovoril o 10-letnem obstoju in delu Železokrivnice
V prostorih Kovinskih obratov so se zbrali delavci mariborske enote Nizkih gradenj, da proslavijo 35. rojstni dan Gradisa, ter 30 letnico samoupravljanja.
Tamburaški orkester prosvetnega društva Cirkovce na Dravskem polju, ter član gledališča DPD Svoboda Ptuj Lojze Matjašič so s kulturnim programom popestrili proslavo. Delavci Nizkih gradenj so jih nagradili z burnim aplavzom.
Uvodoma je spregovoril direktor te enote Hvastja Boltežar, ki je orisal dosedanjo pot ter poklical v spomin skoraj vsa večja gradbišča,
ki pa jih ni bilo malo. Njihovi mostovi povezujejo bregove po vsej Jugoslaviji, pa tudi v tujini. Elektroenergetski objekti delo njihovih rok, pa dajejo danes neprecenljivo energijo. Veliko število kubikov betona vgrajenega v take ali podobne objekte pove, da delavci Nizkih gradenj znajo delati in so cenjeni kjerkoli se pojavijo.
Zbrani z vseh koncev domovine so na koncu proslave dvignili kozarce, nazdravili Gradisu in sebi ter zapeli v en glas: »Jugoslavijo... Jugoslavijo!
FRANJO ŠTROMAJER
Saša Miklavc, član mestnega gledališča Ljubljana,, je nastopil v kulturnem programu
Jubilanti so na proslavi dobili tozdova priznanja. Na sliki Ivan Škulj OGP
HUMOR
£fZ fizer
-p/b	DA P>čPA	&P£
2IKA &£A&AOA/?kt ffr	A/#*) SV‘A?4
POVE/-! /Z/>K //
Strelci počastili rojstni dan JLA v Ljubljani in zborovali
Za rojstni dan naše JLA je strelsko društvo »Boris Kidrič« bivšo »Gradis Kovinar« organiziralo po-častitveno tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo šest moških in dve ženski ekipi. Dve ekipi sta bili iz JNA, ostali pa Gradisovi strelci. Namen je bil predvsem to, da sodeluje čim več Gradisovih strelcev in na ta način pritegne k sodelovanju. Razmišljamo že o sestavi Gradisove reprezentance za športne igre, zato je potrebno čim več tekem in menjav igrišč oziroma strelišč.
Ne morem mimo dejstva, da zelo radi govorimo, kaj bomo, ali kaj moramo vse še napraviti za zboljšanje rezultatov. To že več let ugotavljamo, posebno na zahtevnejših tekmovanjih. Torej govorimo mnogo več kot storimo. Imamo kvalitetne tekmovalce, vsako leto se pojavi novo ime Strelca, vendar s standardno hibo Gradisovih strelcev na sploh. Imamo dobre strelce, ki so te-renci, nimajo rednih vaj, zato ne dosegajo konstantnih rezultatov, kar zahteva nekaj višja raven tekem. Zaenkrat imajo najboljše pogoje strelci v KO Maribor. Imajo lastno strelišče, do nekje tudi orožje. Tu so že dobro znana imena Humek, Šen-veter, Kovačič, Mihin in še nekaj bi jih lahko omenili. Ne smemo mimo nežnega spola. Strelci so že dobro izvežbali že znane strelke Gaberče-vo, Bohlovo, Rudolfovo in še nekatere, ki bodo prej kot slej začele nastopati tudi na zahtevnejših tekmovanjih.
Če analiziramo strelski šport v Gradisu od začetka pa do leta 1972 ugotavljamo, da so strelci dosegli zavidljive uspehe v gradbeništvu. Strelci Gradisa so bili večni favoriti. Po letu 1970 je strelski šport začel pridobivati na kvaliteti, naši strelci pa temu niso sledili, zato smo z uspehi malo nazadovali.
Glavni vzrok stagnacije so športni rekviziti, predvsem orožje in trenerji. S tem kar posedujejo naši strelci v Gradisu, je le za povprečne amaterje. Strelski šport v Gradisu je tudi edini šport, ki je porabil najmanj sredstev iz sindikalnih blagajn, prispeval pa mnogo v popularnosti poleg kegljaškega. Našim strelcem torej manjka dobertrener in orožje. Morda bo kdo pomislil, zakaj trener, saj vedo streljati. Nekaj je že na tem res, vendar so določene finese, ki jih strelci ne poznajo, so pa važne za doseganje boljših rezultatov. Ena od večjih hib naših strelcev je psihična pripravljenost, sprostitev od treme ter znanje koncentriranosti. Ni več obdobje entuziazma, ampak je že nekaj časa na pohodu tehnika v upravljanju in športnih rekvizitih. Treba bo poseči po tehniki, če bomo
hoteli sodelovati na zahtevnejših tekmovanjih.
Še nekaj ugotovitev strelskega športa v Gradisu. Znano je, da držijo ta šport pri življenju še vedno entuziasti, vendar to danes ne zadostuje. Vkolikorboše v bodoče interes za Gradis, da ta šport obstaja, bo treba najti rešitev za nabavo zračnih pušk, ki se pri nas ne dobijo. Za pridobitev možnosti dobave zračnega orožja za strelce Gradisa bo morala sindikalna konferenca nuditi svojo pomoč. V kolikor bo prišlo do rešitve načina dobave zračnega orožja, se bo le to podelilo tistim, ki delajo na posameznih področjih v strel-skemšportu. Mislimo in prav bi bilo, da bi bili med upravičenci strelci v KO Maribor, GE Maribor, GE Gradnje Ptuj, LIO Škofja Loka ter SPO in KO Ljubljana. To naj bi bila naloga naslednjega leta, ki naj bi se tudi realizirala v korist strelskega športa v Gradisu.
Rezultati tekmovanja so naslednji:
Moške ekipe	krogov
1.	ŠD Boris Kidrič	850
2.	KO Maribor	847
3.	II. grupa odredov JLA I	779
,4. GE Maribor	751
5.	GE Gradnje Ptuj	750
6.	II. grupa odredov JLA II 660
Ženske ekipe
1.	ŠD Boris Kidrič	452
2.	KO Maribor	402
Posamezno moški
1.	Simčič Rajko, JLA	182
2.	Humek Josip. KO Maribor	180
3.	Kirbus Danilo,
Boris Kidrič	1 80
4.	Šnajder Ludvik,
Boris Kidrič	1 79
5.	Kačičnik Mišo, JLA	173
Posamezno ženske
1.	Erzar Minka,
Boris Kidrič	152
2.	Gaberc Angela,
KO Maribor	151
3.	Dolinar Nada,
Boris Kidrič	151
4.	Dekleva Marjeta,
Boris Kidrič	149
.5. Bohk Erna, KO Maribor	135
6.	Rudolf Marjeta,
KO Maribor	116
Ker se staro leto dokaj hitro izteka, želim vsem strelcem Gradisa srečno in uspešno novo leto 1981.
LUDVIK ŠNAJDER
Posledice pa takšne
V tem sestavku ne bom povedal nič novega. Vse to je bilo že neštetokrat povedano — strokovno in laično — vendar še tako dobronamerna opozorila kaj radi tolmačimo po svoje, cešče sejti v škodo. Ta sestavek nima namena strokovne obrazložitve o škodljivih pojavih — zdravila in alkohol — ampak laično in preprosto povedati ljudem, da naj ne delajo tega kar ni njim v prid. Ne želim polemizirati in razkrivati raznoraznih vzrokov, vsled katerih prihaja do nezgod, ampak opozoriti na primere, ki so tudi lahko pogoj ne samo za nezgodo, ampak celo katastrofo.
Če zasledujemo naše časopise lahko ugotovimo, da je med najbolj pogostimi in najnevarnejšimi povzročitelji nesreč predvsem alkohol. Seveda pa moramo pri tem opozoriti še na drugo nevarnost, ki se pojavlja v tesni zvezi z alkoholom — ne da bi se tega zavedali. To je uživanje raznih zdravil, ki jih uživajo delavci sa-movolno po lastni presoji, ali na priporočilo zdravnika.
Statistični podatki nam povedo, da je poraba zdravil v svetu in tudi pri nas v zadnjih letih močno porast-la. Vzroke za to porabo moramo iskati v poklicni preobremenjenosti in v nevzdržnem tempu sodobnega človeka, ki je venomer živčno prenapet in podvržen raznim motnjam v organizmu, po drugi strani pa v velikem napredku medicine in proizvodnje najrazličnejših koristnih ali manj koristnih zdravil. Za prometno varnost, za varnost pri delu s stroji in pri drugih nevarnih delih ima potrošnja zdravil velik pomen, ki si ga je vredno pobliže ogledati. Računati moramo z dejstvom, da je veliko število voznikov motornih vozil, strojnikov na strojih indrugih delavcev pod stalnim ali občasnem vplivu raznih zdravil. Pa si poglejmo nekaj
primerov. Večkrat se namreč sprašujemo, kako lahko pride do tega, da imajo tudi manjše količine alkohola tako usodne posledice.
Majhne količine alkohola po prepričanju mnogih, (ali nekaterih), sploh ne more vplivati na človekovo sposobnost pri upravijanjitMpotor-nega vozila, pri delu s strojenih drugih nevarnih delih. Večkrat slČ-širno ob nesrečah takšno razlago: »Saj ni mogoče, da je prišlo do nezgode zaradi enega kozarčka, ki ga je udušil, ne do nesreče je prišlo zaradi nekaj drugega.«
Prav tisto, kar pravimo »nekaj drugega« pa je v večini primerov povezano istočasno uživanje raznih zdravil, uspavalnih tablet itd. Vsak pa bi se moral zavedati, da človek, ki je narkotičnem stanju, kakršnega umetno povzročimo pri operacijah, ne čuti bolečin in ne reagira na okolico. Ne moremo si zamisliti narkoti-ziranega človeka za krmilom motornega vozila, na stroju ali pri drugem nevarnem delu. Seveda pa pri tem pozabimo, da se nekateri tega tudi ne zavedajo, da je uživanje zdravil skupaj z alkoholom v bistvu narkoti-ziranje človeškega organizma. Čeprav je te vrste narkoza nekoliko slabša (odvisna od vrste zdravila in količine zdravila ter alkohola) kot pri operacijah, je pa kljub temu zelo nevarna za reflekse, da pride do nesreče. Telesno neugodnje, ki se ga pogosto ne zavedamo takoj, največkrat nastaja zaradi škodljivega uživanja alkohola in zdravil istočasno. Zdravila in alkohol delujejo v mnogih primerih še po 24 urah. Že pri 0,3 % (promile) alkohola v krvi delujejo zdravila tako močno na organizem in živčni sistem, da neizbežno povzročijo utrujenost, otopelost in neprisotnost. Slabo poznavanje škodljivih posledic mešanje alkohola z zdravili največkrat privede do
Iz vojske nam pišejo
prav nasprotnih dejanj, kot pa si jih predstavljamo oziroma želimo. Mnogi (ali pa vsaj nekateri) menijo, ali pa so celo prepričani, da se da neprespano noč in alkohol — »mačka« — pregnati prav z zdravili. Seveda bi naj to nekako držalo, za pešca, ki ostane doma, morda celo v postelji, ne more pa veljati za voznika motornega vozila, za strojnika na stroju ali drugega delavca, ki opravlja nevarno delo. Vsak od navedenih delavcev bi moral vedeti, da imajo zdravila v človeškem organizmu določen negativni učinek, kar je pač odvisno od vrste in količine zdravila, ki se ne smejo »Prezgodaj srečati« z alkoholom.
Med vožnjo, pri delu s strojem, ali pri drugem nevarnem delu kaj radi pozabimo, kdaj smo zaužili zadnje zdravilo proti glavobolu ali kakšnemu drugemu slabemu počutju. Vsled nepazljivosti pogosto prehitro pomešamo k zdravilom še kozarček vina, ali Šilce žganja, ki naenkrat v kombinaciji z zdravili postane ta kozarček vina ali žgane pijače, bolj ne-
varna, kakor če bi spili tudi več kozarčkov. Čeprav so zavžite količine alkohola majhne, njihov grozni učinek stopnjuje zaužito zdravilo. Vsak voznik motornega vozila, strojnik ali delavec na nevarnem delu, ki je primoran na uživanje zdravil, stalno ali občasno mora vedeti in poznati učinek zdravila, saj je že samo zdravilo lahko narkotičnega značaja. Predvsem pa se je odpovedati uživanju alkohola, ko moramo uživati zdravila-Prav je torej, če nam karkoli ni jasno, da se za takšne primere posvetujemo z zdravnikom, ki je zdravila predpisal.
Ne samo zdravila, in zdravila ter alkohol skupaj, da so nevarna, nevaren in škodljiv je tudi sam alkohol. Na splošno pa naj vsak voznik motornega vozila, strojnik na stroju, ali delavec pri nevarnem delu upošteva že staro in znano pravilo:
»Ko voziš, ne pij, ko piješ ne vozi« ali drugače rečeno:
»Varuj si zdravje, ko ga še imaš, ko si ga zapil je prepozno.«
JOŽE LORENČIČ
Naše dolžnosti po zakonu o vojaški obveznosti
f?r« 'V"? *č y."
Vsem sodelavcem Gradisa TOZD GE Jesenice, posebno pa tehničnemu kadru gradbišča Planina, tov. Makovcu, inž. Erženu, Gregoriču, Pibru in delovodjem, želim srečno in uspešno Novo leto 1981.
Vojak: KMET FRANCI Aleksinac V. P. 7424,11 18220 Aleksinac
Zdravo tovariši!
Sem na odsluženju vojaškega roka v Gospiču. Prav lepo pozdravljam vse delavce v našem tozd Jesenice. Vse, ki dejajo v nabavni službi in ostale: Petriča, Rupnika, Betku, Su-ljiča Idviza.
Vsem želim še veliko uspehov pri nadaljnem delu.
Vojak Maše Suljič V. P. 2832-1 48002 Gospič
Čeprav je zakon o vojaški obveznosti začel veljati 5. 7. 1980, se pojavlja potreba, da se z njim spoznamo, saj velja za vsakega državljana SFRJ.
Vojaška obveznost je razdeljena na tri vrste: naborno, redno služenje vojaškega roka (za ženske: prostovoljna vojaška vzgdja) in rezervno (Čl. 7, odst. 1).
Služenje vojaškega roka traja 15 mesecev; izjemoma se lahko za edine rednike družine po čl. 22 ZOVO skrajša na 12 mesecev. V primeru vpisa na fakulteto oziroma visoko ali višjo šolo v SFRJ ima obveznik možnost delitve služenja na dva dela: po končani fakulteti oziroma drugi visoki ali višji šoli.
Služenje v rezervnih enotah oboroženih sil velja kot obveza za tiste, ki so odlužili redni vojaški rok, ali so kako drugače regulirali svojo obveznost, oziroma za ženske — vojaške obveznike (Čl. 49, odst. 1). Ta obveznost nastaja za moške z dnevom, ko so končali redno služenje, oz. od dneva, ko je obveznost služenja regulirana kako drugače, in traja do konca koledarskega leta, v katerem vojaški obveznik dopolni 60 let (Čl. 50, odst. 1).
V času rezervne vojaške obveznosti je lahko obveznik pozvan na vojaško vajo, ki lahko traja za rezervne vojake, rezervne mlajše oficirje in rezervne vojaške uslužbence skupaj do 6 mesecev, za rezervne oficirje do 12 mesecev in za vse ženske vojaške obveznike do 6 meeecev (Čl. 51, odst. 2)
Novi zakon je vprašanje pravice vojaških obveznikov do začasnega ali stalnega bivanja v tujini rešil na sledeč način: pristojni družbeno politični organ lahko izda naborniku dovoljenje za
—	letni dopust v tujini (Čl. 59, odst. 2, tč. 2),
—	službeno potovanje (Čl. 59, odst, 2, tč. 3) in
—	izvrševanje delovne obveznosti na mednarodnih linijah na ladji ali letalu SFRJ (Čl. 59, odst. 2, tč. 5).
Vojaški obvezniki, ki so zaposleni za nedoločen čas v drugi republiki ali pokrajini, kjer nimajo stalnega bivališča, se vodijo v evidenci v kraju zaposlitve (Čl. 71, odst. 2). Vojaško knjižico je prepovedano nositi iz SFRJ (Čl. 73. odst. 6).
Zakon določa, da mora nabornik oz. pripadnik rezervnih enot v roku 8 dni prijaviti organu družbenopolitične skupnosti, kjer je v evidenci, začetek ali prenehanje delovnega razmerja (Čl. 74, odst. 1). Prav tako mora nabornik oz. pripadnik rezervnih enot prijaviti bivanje v tujini, ki traja več kot 40 dni, oziroma začasno odsotnosti iz kraja bivanja, ki traja več kot 40 dni, v roku 8 dni pred odhodom. Po vrnitvi v domovino oziroma kraj bivanja pa se mora prav tako prijaviti v roku 8 dni-
Po določilih tega zakona morajo vse TOZD voditi evidenco z določenimi podatki o vseh vojaških obveznikih, ki jih TOZD zaposluje.
LUKA LABUS
Četrti tradicionalni peteroboj
Gradis pred Emono
Delavci Interevrope, Blagovno transportnega centra (Javna skladišča), Carinarnice, Gradisa — DSSS in letos prvič tudi Emone, so se letos .srečali že četrtič, v prepričanju, da tradicionalnost športnih srečanj pozitivno vpliva na zbliževanje njihovih delavcev, predvsem športnikov. Letos so bivši četveroboj razširili na peteroboj, saj so se v ta športna srečanja vključili tudi delavci Emone, ki so se letos priselili na ta del Šmar-tinske.
Pokrovitelj letošnjega IV. peteroboja je bil Gradis — DSSS, zato ker letošnje leto praznujemo 35-letnico obstoja našega podjetja, tako da smo ta jubilej proslavili s še eno manifestacijo.
Vsa leta so ta športna srečanja bila namenjena počastitvi 29. novembra, Dneva republike. Tako je bilo tudi letos.
Tekmovanja so se pričela 18. novembra, ko je bilo na sporedu kegljanje. Naslednji dan so nastopili igralci in igralke namiznega tenisa, zadnji dan pa so se pomerilišahisti in strelci. Razglasitev rezultatov in podelitev diplom in pokalov je bilo v prostorih restavracije Blagovno transportnega centra 21. novembra.
Na peteroboju so bili doseženi naslednji rezultati:
KEGLJANJE
1. Gradis	podrtih kegljev 2356	točk 10
2. Interevropa	2296	7
3. BTC	2295	5
4. Emona	2279	4
5. Carinarnica	2185	- <3
Podelitev priznanj najboljšim je bilo v restavraciji BTC in se ga je udeležila večina športnikov, ki je na peteroboju nastopila
IL NAMIZNI TENIS ŽENSKE
1.	Emona
2.	Carinarnica
3.	Interevropa
4.	Gradis
5.	BTC
točk
10
7
5
4
3
Najboljša posameznica je bila Zinka Kastelic — Emona.
MOŠKI
1.	Emona
2.	Gradis
3.	BTC
4.	Carinarnica
5.	Interevropa
Najboljši posameznik je bil Matija Krnc — Gradis.
IIL ŠAH
1.	Gradis
2.	BTC
3.	Interevropa
4.	Emona
5.	Carinarnica
točke točke tekm.zaskupno 11	10
9.5	7
8	5
6	4
5.5	3
Najboljša posameznica je bila Mojca Burnik — Interevropa s 416 podrtimi keglji, najboljši posameznik pa Ludvik Novak — Emona s 425 podrtimi keglji.
Najboljša posameznica je bila Bojana J uvan — Gradis, najboljši posameznik pa Maks Pečnik — Interevropa.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujeva kolektivu in sindikalni podružnici SPO za darovano cvetje na zadnji poti naše mame.
Posebna zahvala ožjim sodelavcem — monterjem in avtodvigali-stom za vence in spremstvo najine drage mame.
ŠTUMBERGERJEVA
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega sina in očeta Jožeta Zadravca smo bili deležni tolikšne pozornosti s strani kolektiva Gradis TOZD Kovinski obrati Ljubljana, posebej pa še tovarišev iz kleparske delavnice, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti.
Zato velja naša iskrena zahvala vsem udeležencem pogreba in vsem za izraženo sožalje, posebno pa še za šopke rož, vence ter tolažilne besede ob grobu.
Zadravec Florijan, brat v imenu mame, očeta ter ostalih bratov in sester.
točk
10
7
5
4'
3
Najboljša šahistka na peteroboju je bila Bojana Juvan — Gradis
IV. STRELJANJE
1.	Carinarnica
2.	Gradis
3.	Emona
4.	Interevropa
5.	BTC
na Jereb, 172 krogov—Carinarnica, najboljši posameznik pa Milan To-mažinčič, 184 krogov —Carinarnica.
Prehodni pokal peteroboja je tud letos ostal v Gradisu, prejel ga j
krogov 699	točk 10	Bojan Kogoj RAZVRSTITEV EKIP SKUPNO IN ZA PREHODNI POKAL	
622	7	1. Gradis	38 te k
582	5	2. Emona	33 točk
552	4	3. Carinarnica	27 teč k
514	3	4. Interevropa	24 točk
jznica je bila Jas-		5. BTC	23 točk
Zahvala
Zahvaljujem se članom kolektiva GRADIS, TOZD Kovinski obrati Ljubljana za izkazano pozornost ob smrti moje drage mame, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Rad bi se zahvalil vsem za izrečeno ali pisano sožalje in darovano cvetje, še posebno zahvalo sem dolžan osnovni organizaciji Zveze sindikatov GRADIS TOZD KO Ljubljana.
Še enkrat vsem prav lepa hvala.
Jože Karun
Vsa srečanja so potekala v prijateljskem in fair vzdušju. Vsekakor moramo taka in podobna prijatelj ska srečanja še bolj podpirati in k -piti.
CVETO PAVI 'N
Čestitka uredništvu
Ob jubileju Gradisa želim v sodelavcem časopisa in preko vsem delavcem Gradisa obilo delovnih uspehov. Posebej želim sodelavcem časopisa veliko uspehov p:i nadaljnjem, vse pomembnejšem odgovornem delu pri urejevanj m slej izredno kvalitetnega glasila.
MARIO HERNi C
ZAHVALA
Vsem članom kolektiva TOZD SPO se zahvaljujem za cvetje in spremstvo na zadnji poti mojega očeta.
GAJIČ MILAN
ZAHVALA
Iskreno in toplo se zahvaljujem kolektivu GRADIS TOZD KO Ljubljana za udeležbo na pogrebu za pokojnim — nenadno preminulim bratom.
Še posebna zahvala naj velja vsem za izraženo sožalje in poklonjeno cvetje.
ŠTEFKA CELARC GRADIS — KO Lj.
Zahvala
»Iskreno se zahvaljujem OG skupnih služb in posebej kolek tivu C en traki e ga laboratorij > podjetja za cvetlice ter vsem so delavcem podjetja, ki so mi ustne ali pismeno izrekli sožalje v do slej najtežjih trenutkih mojeg življenja.
Istočasno se zahvaljujem DSSS za izrečeno priznanje z;, moje 32-letno soudeležbo pri ustavarjabiem delu podjetja, pri čemer moram poudariti, da brez razumevanja in pomoči nešteti tovarišev širom podjetja ne I bilo eIIkasno. Zato smatram, d to priznanje velja tudi njim.
NAD AN SEVNIK
MALI
INTERVJU
Obiskal sem našega pridnega tesarja in sodelavca Tonija Škrge ta. Beseda da besedo in prisrčen pogovor s sodelavcem je stekel:
— Toni, bliža se konec leta 1980, pa bi povedal kaj o sebi, o življenju at debi v kolektivu Gradisa v Ravnah!
Pri podjetja si že od L1964 e nas zanima krito si kaj zadovoljen s svojim delom, kot VK tesar?
To naše tesarsko delo je kar precej naporno in zahtevno, saj v večini delamo kar na prostem. Delovni pogoji so slabši kot v tovarni. Blato, sonce, dež, pozimi pa mraz, so naši' vsakdanji nasprotniki ali zavezniki. Človek se počasi navadi in mu ničesar ni težko, sem kar zadovoljen s tem poklicem.
— Kaj pa mkBš o nagrajevanje po vloženem dele?
Tu vidim še dosti nepravilnosti, ki
jih bo treba čim prej odpraviti. Delovna opravila so nepravilno ovrednotena, eni z lahkoto in malo truda dobivajo dober zaslužek, mi tesarji v skupni moramo trdo prijeti, da dosežemo postavljene norme. Fizično delo je še zmeraj zapostavljeno.
— Krito pa samoupravljanje v kolektive?
V zadnjih letih smo tu precej napredovali — saj se vidi v uspešnem gospodarjenju zadnjih let in rešenem stanovanjskem vprašanju. Lahko pa ti neposredni proizvajalci imeli še malo več vpliva o razdelitvi presežkov svojega dela.
— Medsebojni odnosi v delovni orggnizaep?
So kar dobri, želel bi pa le malo več stikov med vodilnimi v podjetju in delavci na gradbišču.
— Sedaj pa bi se pogovorila o tvojem privatnem življenja m hobiju — planinstva. Kot vem si žeto strasten planinec in v dobri kondicijski formi!
Član planinske zveze Slovenije sem že od leta 1961. Prehodil sem vse slovenske transferzale pa tudi
Počitek na eni izmed naših planin, se tudi Toniju Škergetu prileže
izven naših meja. Redno tudi sodelujem v okviru PZS v odpravah v tuja gorstva. Leta 1976 sem bil v Afriki na Kilimandjaru 5895 m. v letu 1977 sem sodeloval v odpravi — Nepalj 6073 m, Maroko 4165 m. 1978 leta smo šli v Perujske Ande nad 6000 m. 1. 1979 Mehika, obisk vrsto visokih ognjenikov. L. 1980
letos, Francija M. Bianc 4810 m. V prihodnjem letu planiramo odpravo na Materhom, Francija.
— Kako uspeš vse te podvige poleg svojega dela?
Izkoristim ves svoj dopust v ta namen, pa tudi privarčevan denar, saj sam financiram vse odprave. Želel bi še, da bi imel kolektiv malo več razumevanja v času koriščenja letnega dopusta, kjer ga vnaprej težko planiram. Alpinistov "pa je verjetno malo pri Gradisu.
— Kakšni so tvoji osebni cilji m želje v novem letu?
Želim, da bi bil še vnaprej tako kondicijsko zdrav in kmalu osvojil 7 tisočaka. Planine so mi vse v življenju, kjer le tam najdem svoje zadovoljstvo in z diapozitivi prikažem lepoto planin prijateljem, ki jim je to nedosegljivo. V planinah najdem vso lepoto svojega življenja in duševni mir, ki nam je v tem tempuživ-Ijenja še kako potreben.
Celotnemu kolektivu Gradisa želim uspešno Novo leto, sodelavcem pa mnogo sreče in osebnega zadovoljstva.
LUDVIK RUDOLF
Razglednica planinskega društva Gradis
Na risbi so naznačeni vrhovi, na katere so se letos povzpeli Gradisovi planinci na svojih štirinajstih izletih. Številke poleg imena gore pomenijo število udeležencev izleta. Kakor vidite hribi niso tako visoki. Zato vabimo vse lj ubitelje narave, da se nam v novi sezoni pridružite. Mogoče se boste ob letu znašli na naši razglednici?
Izkoriščamo to priliko in v imenu planinskega društva želimo vsem članom kolektiva zdravo in zadovoljno novo leto 1981.
Tale slika nam pokaže kje smo letos vse hodil' in vzpona na Grossglockner Z direktorjem se veselil’.
Zajčev Janez iz obratov tud’ ljubitelj je gora, v nahrbtniku iz navade vedno ima »ta kratkega«.
Ivan Lovec je na žige, transverzal devet ima, se pred skrinjico usede za družino vso štamplja.
Rajko z dia se ukvarja in če rož’co kje uzre takoj v travo se uleže in pritiskati začne.
Jože pa za razvedrilo na Šmarno goro rad hiti, konec leta za sto vzponov značko od Mihata dobi.
JOŽE SEVER
Zadovoljiv uspeh naših
V	organizaciji šahovskega društva iz Jesenic je bilo v Kranjski gori 32. delavsko moštveno šahovsko prvenstvo SRS za leto 1980. Prvenstva se je udeležila tudi naša ekipa katero so sestavljali naslednji igralci:
Zlatko Hevir, Maks Dular, Milan Grindl in Rajko Ivič. Prvenstva se je skupaj udeležilo 42 moštev — delovnih organizacij.
Naše moštvo je zmagalo v svoji skupini v predtekmovanju in se je tako plasiralo v finalni del turnirja. V finalu je naše fante zapustila športna sreča in so na koncu pristali na desetem mestu, kar pa je še, glede na moč posameznih naših igralcev, zelo dober uspeh. Moramo namreč vedeti, da so v nekaterih moštvih nastopali celo šahovski mojstri in skoraj obvezno po eden ali celo več mojstrskih kandidatov. Ko smo lani na Pohorju osvojili drugo mesto sta tudi v naši ekipi tekmovala dva mojstrska kandidata. Letos so naše moštvo zastopali trije prvokategorniki in eden drugokategornik.
V	tretji skupini predtekmovanja je naše moštvo doseglo naslednje rezultate:
Gradis : Železarna Jesenice 3:1 Gradis : T. O. Ljubljana 4:0 Gradis : Ž. G. Ljubljana 1:3 Gradis : Veriga Lesce 1,5:2,5 Gradis : Saturnus Ljubljana 4:0 Gradis : UJV Ljubljana 3:1 Gradis : Sava Kranj 4:0
Iz te skupine sta se v finale uvrstili naša ekipa kot zmagovalec in Ž. G. Ljubljana.
V finalu je naše moštvo doseglo naslednje rezultate:
Gradis : RTV Ljubljana 1:3
Gradis : TGO Gorenje Velenje 0,5:3,5
Gradis :	Metalka Ljubljana
0,5:3,5
Gradis : Certus Maribor 2:2
Gradis : T. E. Trbovlje 1:3
Gradis : Stol Kamnik 2:2
Gradis : Iskra 0,5:3,5
Gradis : Ingrad Celje 2:2
Gradis : Ž. G. Ljubljana 2:2
Prvo mesto je pripadlo ekipi RTV Ljubljana, ki je zbrala 24 točk pred ŽGP Ljubljana, ki je zbralo 22 točk, tretje mesto je osvojilo moštvo Ingrada iz Celja z 20,5 točkami.
Posamezni igralci našega moštva so desegli naslednje število točk:
na prvi deski Hevir Zlatko — 9 od 16 možnih
na drugi deski Dular Maks — 8 od 16 možnih
na tretji deski Grindl Milan — 6 od 16 možnih
na četrti deski Ivič Rajko — 9 od 16 možnih
Kljub osvojenemu desetemu mestu moramo našim fantom dati vse priznanje. S tem razultatom so opravičili udeležbo na republiškem delavskem prvenstvu.
FRANC SENJUR
Šahovske novice
Marca meseca letos smo v našem glasilu objavili fotografijo, ki kaže vhod v Kovinske obrate in SPO, ki je opremljen z uro in karticami za točno evidenco prihodov in odhodov. Po devetih mesecli smo posneli na tem mestu isto sliko. Fotografija je postala nadležna, saj se v tem času ni nič spremenilo.
Dodatno je še postavljena rampa, s pomočjo katere naj bi evidentirali in kontrolirali dovoz in odvoz avtomobilov na dvorišče KO in SPO. Vse to je postavljeno, vendar ne služi svojemu namenu, delavci vsakodnevno zamujajo na delo. Saj prihod evidentirajo v posebne zvezke, v katere vpisujejo, ker jih nihče ne kontrolira, tak čas prihoda, kot da niso zamudili v službo.
Med delovnim časom so zelo pogosti izhodi v bližnji buffet, kjer se nekateri zadržujejo tudi dalj časa in vračajo na delovno mesto pod vplivom alkohola. Za takšno stanje je delovno kriv tudi vratar, ki slabo opravlja svoje delo. Iz stare vratarnice ima vratar slab pregled nad vozili, ki prihajajo in odhajajo iz našega dvorišča.
Odgovorne osebe v obeh tozdih bi se morale končno že dogovoriti in postavljene naprave aktivirati, saj bo le tako postavljen predpogoj za večjo disciplino na delovnem mestu, za redno prihajanje na delo in s tem tudi za bope učinke pri delu.
Nadležna fotografija
Šahisti v Mariboru so skozi vse leto zelo aktivni. Tako so tudi ob praznovanju 35 obletnice ustanovitve našega podjetja priredili moštveni hitropotezni turnir na katerem je tekmovalo 12 4-članskih moštev. Turnirje bil 11.10.1980 v prostorih jedilnice TOZD Kovinski obrati. Zmagovalno moštvo Certusa je zbralo 31,5 točk. Naše moštvo je bilo četrto in smo skupaj zbrali 24 točk. Prireditev je zelo lepo uspela, za kar smo dobili priznanje vseh udeležencev.
V sklopu praznovanja jubileja našega podjetja smo izvedli tudi simultanko z udeležencem velemojstrskega šahovskega turnirja Maribor ‘80 Janom Plachetko. Simultanko smo organizirali skupaj s sindikalno šahovsko sekcijo EM Hidromonta-ža, s katero prijateljsko sodelujemo že vrsto let. Velemojster Plachetka
je po skoraj štiri ume m igranju proti 32 šahistom 22 partij dobil, 8 remiziral, zmagala pa sta šahista našega podjetja Hevir in Gretar.
Sindikalna šahovska sekcija EM Hidromontaža je organizirala tradicionalni moštveni hitropotezni šahovski turnir 8 članskih ekip. Na turnirju, za osvojitev prehodnega pokala, že vrsto let igrajo moštva EM Hidromontaže, Tovarne stikalnih naprav, Vema-Zarja in Gradis. Naše moštvo je zmagalo s 16 osvojenimi točkami, kljub temu, da smo nastopili brez našega najboljšega igralca Hevirja, ki je v tem času igral za moštvo Frama na republiškem moštvenem šahovskem prvenstvu.
Sindikalna šahovska sekcija Metalne je 15. 11. 1980 v okviru praznovanja 60 letnice podjetja organiziralo moštveni šahovski hitropo-
tezni turnir. Tega tunirja se je udeležilo tudi naše moštvo. Zaradi odsotnosti dveh igralcev prvega moštva smo dosegli slabši uspeh kot bi ga lahko, če bi nastopili v popolni postavi. Zmagalo je moštvo Certusa s prednostjo 4,5 točk pred drugo plasiranim moštvdm TAM. Naši šahisti so, med 10 ekipami, osvojili 7 mesto.
Šahisti v Mariboru želimo, da bi bila taka aktivnost tudi v ostalih naših TOZD. Predlagamo šahistom iz TOZD Gradbene enote Celje, da organizirajo hitropotezno prvenstvo posameznikov za 1980 leto. Prepričani smo, da bi lahko prvenstvo izvedli v zadovoljstvo vseh nastopajočih, saj so v zadnjem času dosegli lepe uvrstitve na prvenstvih našega podjetja.
FRANC SENJUR
; \
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
VODORAVNO: Krivoverec, Reto romani, ila, Akito, svečana seja, jod, at, LA, K F, tribuna, nemimež, lenoba, Tine, analitik, tt, korelacija, omike, E vita, mi, Jukon, 11, erar, R, Nikobari, Radovan, Al, Čakor, Nama, Ashe, Navje, Komatina, Atila, Asinara, vnuk, R. U- R-, Otto, E, parament, Didi, Krilov, Eros, JT, nit, dvorjan, Taine, žerka, Cankarjev dom.
Izžrebani so bili naslednji naši delavci:
1. nagrada 300 din: Mertelj Marko, DSSS
GRADISOV VESTNIK izdaja organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Izhaja mesečno v 10.000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Nikič, Ludvik Snajder, Franjo Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana Šmartinska 134a, 61000 Ljubljana.
2.	nagrada 200 din: Rafael Bajec, Ptujska 18 Ljubljana
3.	nagrada 100 din: Roman Markuž, DSSS
Čestitamo!
Kronika 1980
Svet hitro se okrog vrti zato nam čas tako beži, prišlo je leto naokrog kronist ostal ni praznih rok.
Že januarja temni svod obkrožil nas je gor in spod.
Je denarja v žepu vedno manj, zbudil’ smo se, iz sladkih sanj.
Avgusta vse se nadaljuje veselje, sreča in prepir odgovornost zaostruje si išče vsak dodaten mir.
Železo, žeblji za devize še »šraufi«, podi in cement oglejmo si vse to od bliže napiše Božic testament.
Združujmo delo, sredstva, moč še vedno je merilo če kdo obrne se pa proč se bo mu zataknilo.
V Kopru nove mlade sile strokovno se v vrh prebile le premal’ je dnarja v »kosi« banki prazni — niso špasi.
Se dinar nagnil čez previs pri Gradis malo bo deviz, zato tujina je naš cilj za delo boj, se tam je bil.
Februarja presneta reč GG grup smo imel’ preveč Klicani smo b‘li h Kastelcu zapreti vodo je pri vrelcu.
Takšni smo in nič drugačni, vsak za sebe se bori,
Žal pri tem pa rad pozabi, da Gradis — skupnost — še drži.
Sredi marca smo na seji prisoten bil je Mitja Švab, sedimo vsi na isti veji odnos do »aktov« bil je slab.
Na sestanku vsi smo složni vsak se resno tam drži, pametno z glavo kima v žepu figo pa drži.
Kdo aprila se ne zlaže ciljni program je bil sprejet, ga predloži komisija, na prihodnji, delavski svet.
Glavni pa takole pravi: čvrsto na noge se postavi, da bo dosti »dnarja« v panju je rešitev le v znanju.
Maja we za združevanje svoja sredstva združi (rad)
' ta za avto, drug za 'stroje Celjan pozabi Biograd.
Se režija povečuje Parkinson se nam smeji vsak imel bi poleg sebe tri dodatne še moči.
Junija na konferenci, direktorjev se zbral je tim vsi o kadrih govorijo kdo poslal bi koga v Rim.
Strokovnjakov je premalo za delo tu in za Irak, ko pa razred se dviguje bil prisoten vsak bi rad.
Julija se kopa, pleše v morju vse si »r..« hladi gospodarstvo ne miruje vse se v Gradis’ zaostri.
September za komisijo Gradisovih je nagrad člani težko odločijo vsak na spisku bil bi rad.
Še ta mesec je na morju zbral se politični aktiv skozi prakso na obzorju seminar je bil, zadosti živ.
Oktobra Gradisov je dan proslav izpolne, naš se plan slovesnost tu, slovesnost tam za glavne je, Cankarjev hram.
Povsod se preveč govori predolgi so sestanki vsi še na »centrali«, v dvorani gor ob sedmih zjutraj je že zbor.
Novembra boj se nadaljuje razrede vsak visoko snuje ko bi delo bl’o merilo odšlo bi vse, kar tu je gnilo.
Za Gradis je velika čast, kje združil svoje sile v GAST zastopana je barva tima ki včasih vse preveč pokima.
Decembra, leto je pri kraju vsak TOZD napravi obračun ta za sebe on za tuje najrajši pa, na drug račun.
Vsak začne naj kar pri sebi pa bo vse lepo in prav, lahko bo v naši sredi če bo Gradis, v jedru zdrav.
Celjan, res je fant od fare Golte proda za suhe pare, vrti v Celju se denar za »sebe« dober gospodar.
Mi smo vsi za združevanje po paroli daj, ti dam, če pa hudo kje »zaškripa« TOZD ostane, vedno sam.
Je Maribor največji TOZD zgradil veliko ta naš OZD stoji v Krškem že reaktor v Ormožu pa grenki sladkor.
Strokovni se kolegij zbral in Gačnika na »KOL« je d’jal v Baghdadu vajeti drži nagrado v hiši še dobi.
Naša skupna strategija v letnem planu se odvija če premalo bo posluha bo ob letu, bera suha.
TOZD Ljubljana sredi mesta Resljeva, kjer tam je cesta če plačilo slabo kaže, se posluži arbitraže.
Stanovanj se je otepal,
Fužine zdaj nam on gradi, Dober naš je ta direktor letos jubilej slavi.
Gradis čvrsto na Gorenjskem barvo našo še drži za tunel že zbira sile, gradnje pa od nikoder ni.
Za uran se bije bitka, Žirovski vrh se že gradi, dobra njihova polička samo se nič ne naredi.
Stroji duša so podjetja, tega se zaveda vsak, če privatni se vrtijo S PO uzel bo vrag.
Vsak že piše navodila svoj imel bi sporazum, kadar pa se gre za stroje, rad napravi obračun.
KO-naš, kot investitor niti vse v rok drži upamo pri tem garanju, da mu kaj ne spodleti.
Svoje delo že v tujino, stroje dobro je prodal, in z veliko kvaliteto dosti slave si nabral.
Kontrolna ura za prihode leto dni že tam stoji, v S PO ali v obratih se narod tega veseli.
Kaj okoTci naj bi rekli, dober ta je kolektiv, če od »katrc« kaj še kane, pa postal, še bolj bo živ.
Glavne sile na Fužinah,
Nove Jarše še gradi,
če pa boj kjerkol’ se vname,
se za Gradis, res bori.
Na tržišču naša ost kot je močen Gradis TOZD če pa sila je velika »dohodkovno« se poflika.
Po PERLA delu in uspehu najboljši ravenski aktiv diplomo zdaj že tretjič delavski svet mu dodelil.
Nizke gradnje iz Maribora primorsko se podal, bi naši energiji, sile še dodal.
Še Irak mu je na duši, kakšen tam bo rezultat,
Zemljič zdaj nastopi v suši, glavo izgubi —sindikat.
Ko v Ptuju so pohvale lepih blokov na račun, pa premal' v žep mu kane, da pokrije sporazum.
So obveze res velike, za majhen ptujski kolektiv, so pa tukaj še odlike, niso stari za arhiv.
V OGP se bije bitka, tako za delo, kot obstoj, čuvajo pa se režije,
Z vsemi sredstvi gredo v boj.
Vse po JUS-u je v obratu, o velikih delih govor je, če pa nastdpjo krizne hibe, male dobre bi b’le tud ribe.
Črna gora, Novi Pazar,
Škofji Loki je poznan, nove zrastle tam so hiše, borba trda dan na dan.
Pio te bodo zdaj podrli, sosed je sosedu brat, no vo temo pa odprli, kdo odšel bo k komu spat.
»Štir« smo TOZD-e izpustili, pa zato zamere ni, vsi so vestni in delavni kot pri Gradisu smo vsi.
Pritisk na »plače« vedno večji, da razredi šli bi gor, za vso delo po učinku, sproži pa ustavni spor.
Več variant je zdaj pred nami, ko se sporazum vrti, ali v SOZD-u naj bo Gradis, razprava bo še leto dni.
Manjka še nam komisija ki odnose naj uskladi, odgovornost spet na druge nove člane — zadolži.
Pa dovolj je zgodovine, resni čas pred nami je kdor boji se (pa) ostrine odgovornost, tu velja za vse.
Kaj ob novem teškem letu Gradisovcem naj velim, bilo zdravo in veselo, iz srca, prav res želim.
Srečno 1981!
LOJZE CEPUŠ