50. štev. V Kranju, dne 14. decembra 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši stev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Naš narodni program. Resni časi se bližajo za našo državo. In vsak, komur je mar njena bodočnost, želi, da bi se naša država ješila iz vseh nevarnosti, ki ji prete v bodočnosti, tako da bo to v korist narodom, ki žive v njenih mejah. Največja nesreča za našo monarhijo je ta, da posamezni narodi, ki prebivajo v njej, nimajo vsi enakih pravic. Nemci in Madjari se šopirijo na škodo Čehov, Slovencev in Hrvatov. Odkod to? Eden glavnih vzrokov teh razmer tiči v tem, da naša država ni urejena tako, da bi vse zemlje, na katerih biva en narod, bile združene v eno celoto. Tu je vir vsega zla in največja nevarnost za državo. Poglejmo samo naš narod, Slovence in Hrvate, pa bomo videli, da je to res. Slovencev nas je pod našim cesarjem okoli 1,400.000. Razdeljeni pa smo na šest dežel: Na Koroškem živi okoli 100 tisoč Slovencev, na Štajerskem okoli 450 tisoč, na Kranjskem 500 tisoč, na Goriškem nad 200 tisoč, v Trstu z okolico približno 70 tisoč in v Istri okoli 40 tisoč. Kako velika škoda izvira iz te razkosanosti za Slovence, se lahko razvidi iz tega, da se vse stvari, ki se tičejo nas, ne obravnavajo na enem kraju, v Ljubljani, kakor bi bilo naravno, ampak na toliko krajih, v kolikor deželah prebivamo. Koroškim Slovencem se reže kruh v Celovcu, štajerskim v nemškem Gradcu, goriškim v Gorici, tržaškim v Trstu, istrskim v Pulju, kranjskim v Ljubljani. Iz tega sledi, da Slovenci za skupne potrebe nikdar ne moremo skupno nastopati v nobenem postavodajavnem deželnem zboru, ker kranjski poslanci nimajo nič govoriti v koroškem deželnem zboru, nič v štajerskem, nič v tržaškem, nič v goriškem, nič v istrskem. Slovenski poslanci PODLISTEK. Za poklicem. Spisal Peter Bohinjec. IX. Dalje In konec. .Ne združenja, ločitve zdaj so časi.* Prešeren. .Daleč sem doma, duh pa vsak dan roma, roma, roma, roma danzadnem do doma.' Matija Valjavec. Leta tekö. Kapelan Kinski že sedmo leto pase ovčice v svoji rojstni župniji. Plodovito je njegovo delovanje, vsa župnija se je prenovila. A iztaknil je kal bolezni. Pokašljuje in Polonica mu kuha planinski mah, sam pa hodi vsako jutro za farovške hleve in tam smuče grenki pelin. Bolezen je prišla na uho škofu. Nekega dne mu prinese sel pismo in s pismom dekret, glaseč se: .Imenujemo grofa Žigo Kinskega za kapelana na Krki. Podpisan je: »Felix Com. de Schrotenbach, Ordinarius loci." Ta novica je pretresla vso župnijo. Niso se župljani nadejali, da bi gospod Žiga kdaj zapustil Škocijan kot kapelan. Menili so, da mora postati naslednik Zalokarjev. Najbolj se je prestrašil dekreta župnik sam. Menil je, da dobi sčasoma še enega kapelana, ker gospod Žiga boleha, toda njegov račun je bil prekrižan. Pa tudi upanje je šlo najbrž po vodi, da bi Žige Kinskega zemlje podedoval sv. Kancijan. S pre-križanimi načrti se je župnik poslavljal od svojega dobrega kapelana. Stiskala sta si roki, objemala izven Kranjskega so popolnoma prepuščeni samim sebi. Kako se trudijo, da bi dosegli kaj pravic za Slovence v svoji deželi! Pa ogromne so težave, s katerimi se imajo boriti. V vseh drugih deželah, razen na Kranjskem, žive Slovenci v manjšini. Na Štajerskem stoji tretjina Slovencev nasproti dvema tretjinama Nemcev. Na Koroškem se bori 100 tisoč Slovencev proti trikrat toliko Nemcem. Na Goriškem so Slovenci v boju z Italijani, ravnotako je v Istri in Trstu. Nikjer ne morejo sami odločevati o svojih potrebah. Potemtakem so Slovenci s tako razkosanostjo zelo prizadeti. Tudi če bi bil volivni red v dotične deželne zbore pravičen, kar pa ni, bi Slovenci nikdar ne mogli imeti v deželnih zborih tako zastopstvo, da bi mogli z uspehom braniti pravice Slovencev. Za vsako reč se moramo Slovenci puliti ali z Nemci, ali z Italijani, ki pa nazadnje vseeno store, kar hočejo. Večina odločuje, manjšina pa se mora udati. Manjšina pa smo Slovenci. Edino na Kranjskem smo Slovenci tako močni, da v deželnem zboru sami sebi dajemo postave, take, kakršne hočemo in mislimo, da so za Slovence najboljše. Podobno, kakor Slovencem, se godi tudi Hrvatom. Da, njim se godi Še slabše. Hrvatov je pod našim cesarjem okoli 6 milijonov. Prebivajo v Istri, v Dalmaciji, na Hrvaškem, v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini in na Reki. Razsekani so torej na sedem dežel, ki nimajo med seboj nobene zveze. Poglejmo I Za Dalmatince se delajo postave v Zadru, za Istrane v Pulju. Povsod se imajo boriti Hrvatje z Italijani. Dalma-tincem gre zadnji čas še dosti dobro, ker so v Dalmaciji Italijani v manjšini in ne morejo nagajati, kakor bi radi. V Istri pa imajo Italijani par glasov večine in zatirajo Hrvate, kolikor le morejo. Hrvatje, ki prebivajo na Hrvaškem in v Slavoniji, jim nič pomagati ne mirt j majo o tem, kako se godi njihovim bratom v Istri in Dalmaciji, nič govoriti. Za Hrvate na Hrvaškem in v Slavoniji se delajo postave v Zagrebu, to pa, kar se tiče Dalmatincev in Istra-nov, jim ne sme biti nič mar, sicer jih obdolže veleizdajstva In bogve česa še. Hrvatje v Bosni in Hercegovini so zopet prepuščeni samim sebi. Ko je nad 30 let vladala nad njimi vojaška uprava, ki je bila gluha za vse njih upravičene zahteve, so dobili pred par leti svoj deželni zbor. Ta pa, kakor je nov, skoro nič ne deluje. Tako kot madjarsko-neraška vlada hoče, ne more, drugače pa ne sme. Če vse to pomislimo, vidimo, da so Hrvati še na slabšem kot Slovenci. Slovenci so res razcepljeni na Šest dežel in morajo pošiljati pos'ance v šest deželnih zborov, pa so vsaj vsi v eni državni polovici in pošiljajo vse 'ivoje poslance v en državni zbor. Vseh 24 sU venskih državnih poslancev je na Dunaju. Pri Hrvatih pa je stvar drugačna. Hrvatje iz Dalmacije in Istre pošiljajo poslance na Dunaj. Štirinajst jih je, ki se v družbi s slovenskimi poslanci bore za pravice slovensko - hrvaškega ljudstva. Hrvatje s Hrvaškega in Slavonije pa morajo pošiljati svoje zastopnike v Budimpešto. Dočim morejo slovensko hrvaški poslanci na Dunaju v družbi z drugimi Slovani vsaj neksj doseči in se ubraniti vsaj najhujših krivic, ne morejo hrvaški poslanci v Budimpešti Čiste nič doseči. Stoje popolnoma osamljeni proti več V/ i desetkratnemu številu madjarskih poslancev, ki delajo, kar hočejo, Četudi največjo krivico hrvaškemu narodu. Naši poslanci na Dunaju jim pa nič pomagati ne morejo. Vsak najmanjši poizkus Madjari takoj zavrnejo, Češ, da se v notranje zaueve ogrske državne polovice ne smejo Avstrijci nič vtikati. se in poljubovala. Polonica je točila bridke solze in ljudje so kar na glas jokali, ko je gospod Žiga zadnjikrat govoril svojim rojakom. Župnik je že dlje časa obetal župljanom križev pot, ki ga doslej še ni bilo v župni cerkvi. Pobiral je doneske zanj, pa je zopet moral dosti britkih besedij požreti. Kapelan mu je pomagal, da bi se načrt uresničil, pa ljudje so le močno zabavljali, zlasti tisti, ki niso hoteli ničesar prispevati. Župnik Zalokar je udaril na ostro struno in ošteval s pikrim sarkazmom mlačne župljane. Dekret kapelanov naenkrat zaobrne sapo po fari. Duhovi so se polegli. Le glas obžalovanja je letel po hribih in dolinah. Celo Gliha se je prišel poslovit od blagega duhovnika Žige in mu je voščil zdravja in sreče. Žigo Kinskega je zaskrbelo v dno duše, ko je premišljeval o tem, kako bo v prihodnjosti. Slovo je moral dati domačim logom, slovo svojim rojakom, med katerimi je prebil svoja vesela in žalostna mlada leta, slovo skrbnemu očetu, svojemu župniku, katerega je ljubil iz dna svoje mehke duše. „Ali bo župnik še voljan skrbeti za moje posestvo, ali pa se bo ohladila njegova ljubezen, njegova skrb?" tako se je popraševal in ta dvom ga je mučil. Pač je od drugod prišla tolažba v Žigovo srce. Njegov oče je dobil z debelo mesarico sina Franca Kancijana. Toda razumela se nista mož in žena v zakonu, Elizabeta Šetinova ni mogla starega Tomaža. Črtila ga je in zbadala, celo tepla ga je in enkrat ven vrgla. Tako seveda ni bilo Tomažu obstanka v Šetinovi hiši. V spomin so mu prihajali sinovi opomini. Nekega dne je odrinil s palico iz Mokronoga. Težka je bila pot izpokorjenega starca. Z razdejano dušo in pokorno voljo je prikorakal v Škocijan in sin ga je sprejel pod svojo streho. Snažil in krmil mu je še vedno čilega Vuka, pa pomagal Polonici v kuhinji cepiti luč in izbirati fižol. Ko se je Žiga odpravljal iz Škocijana, je vzel seboj tudi očeta Tomaža. Gospod Žiga je torej zastavil svoje delovanje na Krki. Z ognjem je oznanjal evangeljske resnice novim ovčicam, toda ta ogenj je bil kratek, je hitro ugašal. Kal bolezni je trla njegovo telo in čutil je, da bolezni ne bo mogel zmagati. Hiral je in tistih nekdanjih sil ni bilo več v njegov« duši. Prosil je kmalu za drugo službo. Naglo se mu izpolni želja in preseli se za kapelana v Mengeš na Gorenjsko. Tu je dobil dobrega tovariša, Jožefa Novaka, ki mu je bil naklonjen iz dna srca. Ali duh Žigov je vedno romal tja dol na Dolenjsko. Žiga ni mogel pozabiti svojih bližnjih rojakov, ni mogel izbrisati iz spomina svojega župnika v Škocijanu. Njegov tovariš ga je sicer rad imel, ali žalosti ni mogel pregnati z njegovih lic, otožnost se je globoko zarila v njegovo srce. Mamica mu je stopala pred oči in zdelo se mu je, da ni več daleč tisti čas, ko bo tudi on zrl smrti v obraz. Trudil se je, da bi pomagal tovarišu v dušnem pastirstvu, pa ni šlo. Takoj se je utrudil in kašelj mu je dušil grlo. Hrepenela je njegova duša po domu . .. Škocijanski župni arhiv še hrani nekaj pisem, katera je pisal Žiga nekdanjemu župniku Zalokarju. Evo nekaj odlomkov! Pri tem se ne boje niti biti amešni. Tako se je nedavno zgodilo, da je prišel celo na privatno zborovanje hrvaških poslancev v Budimpešti policijski komisar poizvedovat, če ni morebiti avstrijski dr. Šusieršič navzoč pri zborovanju. Tako so Hrvatje na Hrvaškem in v Slavoniji popolnoma osamljeni v boju proti madjarskemu nasilju. In Hrvatje v Bosni in Hercegovini. Kam pa ti pošiljajo svoje .državne" poslance, v Budimpešto ali na Dunaj? Nikamor! Niti v državnem zboru na Dunaju, niti v Budimpešti nimajo Hrvatje iz Bosne in Hercegovine ničesar govoriti, tudi tedaj ne, kadar se govori in sklepa o upravi in razmerah njihove domovine. Bošnjaki so še vedno državljani druge vrste, ki imajo samo pravico ubogati in — molčati. Tak je torej politični položaj, v katerem se nahajajo avstril«^;lovenci in Hrvatje, od Drave, ki teče čez Ko.™o in Štajersko, dol do srbsko-čmogorske meje. Razcepljeni smo na toliko kosov, kakor noben drug narod v Evropi. Zato, ker smo razkosani, pa gospodarita nad nami Nemec in Madjar v našo škodo in škodo cele države. Ni je večje nesreče za državo, kakor imeti na svojih mejah nezadovoljno ljudstvo. A, boga mil pri takih razmerah Slovenci in Hrvatje ne morejo biti zadovoljni. Zato se vsi, ki jim je mar bodočnost naše države, trudijo, da se stori tem razmeram konec. Slovenci in Hrvati se morajo združiti v eno celoto. To je naš narodni program! To združenje zahteva zdrava pamet. Zato se tej naši zahtevi ne bodo mogli dolgo ustavljati niti Nemci, niti Madjari. In četudi pride vojna? Ali bo mogla ta preprečiti naše narodno združenje? Nikakor ne! Nasprotno, morebiti bo ravno ta šele ustvarila predpogoje, da bo združenje Slovencev in Hrvatov v naši monarhiji mogoče. Zato je treba vojni, če pride, — kar Bog ne daj! — pogumno gledati v oči. Ona lahko prinese uresničenje našega narodnega programa. V. M. Gospodarski del. Novega kredita rabita avstrijska in ogrska vlada, in sicer za vsako državo po 125 milijonov kron, t. j. 250 milijonov kron. V ta namen izdasta obe državi zakladnice, ki se bodo oddale za Avstrijo v Ameriki dvema njujorškima bankama, za Ogrsko pa ga preskrbe deloma v Nemčiji, deloma pa Rotšildov konzorcij. Zgodi se prvikrat, da išče Avstrija posojila v Ameriki. Kakor rečeno, bode tako avstrijska kakor ogrska finančna uprava pokrila svoje potrebščine z izdajo zakladnic, ki se bodo obrestovale s 4 7, odstotki in bodo plačljive polovica s poldrugem letu, polovica v dveh letih. Usnjarske tovarne v Avstriji so napravile kartel, da bodo skupno nakupovale in prodajale usnjarske izdelke. Zadruga je ustanovljena za dobo desetih let. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu novembru 1912 je 137 strank vložilo 36.31769 K. 229 strank dvignilo 85.358 70. 3 strankam izplačalo hipotečnih posojil 4900-— K. Stanje hranilnih vloe 1.974.37949 K. Stanje hipotečnih posojil 1,567.688 03 K- Denarni promet za mesec november 1912 309.040 93. DOPISI. Cerklje. V zadnjem času je odšlo v Ameriko kakih 15 ljudij iz naše občine. Bili so povečini mlajši moški. — Mirovno sodišče poravna skoro vse spore med strankami. Le redek je slučaj, da bi se ne dosegla sprava. Tak slučaj je bil nedavno, ko je stal Babic z Zg. Brnika pred .mirovnim senatom". Ta mož, ki se rad pobaha, da je baje okoli 40 pravd dobil v življenju, ni hotel ničesar slišati o poravnavi, zato je pa moral po izgubljeni tožbi pri sodišču v Kranju plačati dva advokata. Pač slabo uslugo mu je napravila ona gnida, ki se vjeda v mirovno sodišče v .Svinjskem Domu", ko je prehitro popisala njegovo .zmago". — Tomažkov Joža ali Lap8Jnetov Tomažek — ena duša v dveh telesih — menda še sedaj nista zaslišala cepca iz gabrovega lesa, ki je znan kot poglavar kaliv-cev nočnega miru, če je že izvohal one tolovaje, ki so razrezali pri Petrovcu trobojnico. — Pšaški dohtarček, to popiši za .Svinjski Dom* in pa klafanje, vpitje in kletve svojih vernih baši-bozukovI Iz Tržiča. Poslanec g. dr. Ivan Krek je imel na prvo adventno nedeljo tukaj dva shoda, ki sta oba privabila polno dvorano občinstva. Pri prvem shodu .Jugoslovanske strok, zveze" je razmotrival o posledicah balkanske vojne za Avstrijo, za Slovane in posebej še za delavca. Velik ugled so vsled te vojne dobili Slovani, katere je oholi neslovanski svet prej preziral kot barbarske narode. Odslej tega ne bo več. Krasno je govornik zavrnil ostudne napade od nemške strani, češ, da so naši poslanci veleizdajavci. Na zgodovinskih dejstvih je jasno odkril, da so bili uprav Slovenci in Hrvatje v vseh časih najzvestejši branitelji Avstriji. Madjari, ki so se vedno puntali proti državi in cesarju, Nemci, izmed katerih velika večina škili v Berlin, se predrznejo govoriti, da smo mi izdajava domovine! Prav tako tudi Lah vedno gleda čez mejo. Da bi bil Nemec in Madjar gospodar, Slovenec in Hrvat pa hlapec, tega ne bo, in to je, kar boli nemško gospodo. Mi pa se veselimo zmag na Balkanu, ker vemo, da bode to naši državi samo koristilo, in mi želimo v okviru naše države priti do svojih pravic. — Na popoldanskem shodu je g. poslanec v ženskem odseku društva sv. Jožefa obravnaval najbolj pereča ženska vprašanja. Poučno je bilo, kar je govoril o pomenu žene v boju za vero in v boju zoper alkohol. Žena je pri nas mnogokrat tista, ki se mora boriti v prvih vrstah. Koliko neizmerno dobrega lahko v tem oziru stori žena, ki je na svojem mestu 1 Da bo pa ona mogla vršiti svojo veliko nalogo, ji treba izobrazbe. Z odkrito hvaležnostjo je polnoštevilno zbrano ženstvo poslušalo izvajanje govornika, vnetega zagovornika ženskih pravic. Politični obzor. Izpremembe v najvišjih vojaških krogih. Avstrijski vojni minister Auffenberg je odstopil, na njegovo mesto je bil imenovan Krobatin. Odstopil je tudi načelnik generalnega štaba Schemua, in njegovo mesto je zopet prevzel Franc Conrad baron pl. Helzendorf, ki je bil že pred jednim letom na tem mestu. Časniki pišejo, da je pri tem imenovanju zmagala vojna stranka. Conrad je energičen mož in ljubljenec prestolonaslednika Franca Ferdinanda; star je 60 let. Crobatin je tri leta starejši. Svet je prepričan, da je poostreni zunanji politični položaj zahteval najboljših moči na vodivnih vojaških mestih. Italijansko vseučilišče. V pododseku se je na Dunaju razpravljalo o italijanski fakulteti Poslanec dr. Korošec je zahteval, da naj se obenem obravnava tudi vprašanje jugoslovanskega vseučilišča. Ker načelnik odseka tega predloga ni pripustil k glasovanju, je poslanec dr. Korošec v znamenje protesta odšel. Za italijansko fakulteto bi pravi kraj ne bil Trst, ako hoče biti vedno le visoka šola in ne samo strokovna šola za uradnike. Tako je rekel v proračunskem odseku naučni minister Hussarek. Poraz Jugoslovanov. Pododsek za laško fakulteto je soglasno s poslancem Masa i y kom vred in v odsotnosti dr. Korošca sklenil, da naj se laško vseučilišče ustanovi v Trstu. Čuti se, da je to prvi sad ponovljene trozveze. V proračunskem odseku naši poslanci nadaljujejo obstrukcijo. Dolgo je govoril dr. Korošec. Ko je prišel finančni minister Zaleski, da bi podal pojasnilo glede kreditnih operacij vlade, dr. Korošec ni hotel prenehati z govorom in minister je zapustil dvorano. Kronski svet se je vršil dne 4. t. m. na Dunaju pod predsedstvom cesarja. Udeležili so st sveta: prestolonaslednik Franc Ferdinand in ministri: Berchold, Bilinski, Stürgkh, Georgi in Zaleski. Posvetovanje je trajalo dve uri. Potem je prestolonaslednik še dlje časa govoril z zunanjim ministrom. Za slučaj vojne so sklenili ravnatelji dunajskih bank dati avstro-ogrski državni upravi na razpolago dve milijardi kron. Obnovitve trozveze se nemško časopisje zelo veseli in piše, da je trozveza v prvi vrsti naperjena proti slovanski povodnji. Trozveza med Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Italijo se je na tihem obnovila. Ponovila se je Hvaljen bodi Jezus Kristus ! Prečastiti, plemeniti, odlični in preučeni gospod župnik! Predobrotni moj varuh! Iz pisma gospoda Ign. Polca, mestnega pisarja v Novem Mestu, sem izvedel, da je ondi umrl župnik, in upam, da me prečastiti škof priporoči za to župnijo. Vendar nimam dosti upanja in bolje je, da molčimo o tem, zlasti ker sem danes v Ljubljani izvedel iz ust gospoda prosta, ki ga spoštujem, da je za to odločen župnik pl. Breckenfeld. Bojim se, da s svojo prošnjo ne bi prišel z dežja pod kap. Verjamem prečastitemu izkušenemu Rupertu. Sčasoma bo Bog vse dal. Sporočam prečastitemu gospodu, da cerkev sv. Nikolaja ni vezana na nobeno gospodarstvo in ni dolžna prispevati za davke. Mene so taksirali na denarni prispevek, ki sem ga že danes založil. Da je cerkev sv. Nikolaja izvzeta, je vzrok to, ker ima samo eno zemljo. Naznanjam, da sem se radi poprave svinčenih posod pogodil tu v Mengšu z nekim livarjem . .. Predobrotni moj varuh! Častitam, da ste srečno prestali štiridesetdanski post in voščim vesele velikonočne praznike. Denar, ki ste ga poslali po mojem tovarišu, sem prejel, in tudi on vam vošči veselo alelujo. Prosim, da izvolite moje vino hraniti in, če vam je to neprilično, da je obrnete po svoji volji. Zahvalim vas že naprej za pretakanje in pospravo mojega vina. Vsem domačim se lepo priporočim in želim veselo veliko noč . . . Milostni moj varuh! Ko sem Vam čestital za god, sem prosil, da mi moj podložnik Jakob Vučin pripelje posodo vina. Moida se je pismo izgubilo, ker ni voznika. Dvakrat sem bil že namenjen, da pridem sam dol, pa neprestano de- ževje me je odvrnilo. Kolikor je moje gorske pravice v Pijavi gori, naj vzame župna cerkev ali pa cerkev sv. Križa v Dolih. Letošnjega vina mi ni treba gor voziti, ker semkaj pridejo zmerom boljša vina po Savi in ker velika vročina ne dopušča, da bi hranil mnogo vina. Če bo lepo vreme, se vidimo o vseh svetih ... Ob naboru novih vojakov so tu na Gorenjskem velike težave, Ki se morajo objokovati. Skoro povsod se čuje ali o bogoskrunstvih, ali o ubojih, ali pa ob obojnem. Oče Tomaž, ki je bil lansko leto v jeseni z manoj še v Škocijanu in ga dobro pozna Vaša gospica sestra, je bil vjet od nekega človeka in umorjen. Tudi naše župnišce so oblegali v nedeljo od jutra do večera, pa sosedje so prišli od vseh stranij in oblegovavce odgnali. Pripravljeni so bili za boj, dasi smo duhovniki ljubeznivo mirili. Težko bi se bilo sicer izšlo brez poboja ali vsaj brez oskrumbe pokopališča. Pa, hvala Bogu, nič hudega se ni zgodilo ne od te, ne od druge strani. Poglavar nam je rekel, da bi se bili duhovniki lahko pomešali vmes in vojake zaprli v cerkev, če ni bilo drugače mogoče. Po veliki noči se vidimo, upam, in pomenimo se več od ust do ust. S tem se Prečasti-tosti priporočim za naprej in ostanem vedno udani sluga Žiga Kinski. X. .Žiga Oton Kinski je umrl kot kapelan v Mengšu dne 13 avg. 1735 . (Škocijanski župni arhiv.) Mengeški kapelan Žiga Kinski je še enkrat obiskal svoje prijatelje v Škocijanu. In tedaj je zaupno izjavil župniku Zalokarju, da njegov petletni polbrat Franc Kancijan dobi gorsko pravico v Pijavi gori, obstoječo iz šestih veder vina, po svojem očetu Tomažu Kinskem, do štirih zemelj in podložnikov, ki jih je (Žiga) podedoval po svoji materi Regini Korduli Kajzelovi, pa nima polbrat nobene pravice, ampak naj dobi te zemlje in podložnike po njegovi smrti cerkev, oziroma nadarbina sv. Kancijana. Župnik Zalokar je zapisal to Žigovo izjavo. Žiga Kinski se je vrnil na Gorenjsko in ni več videl ljubih mu dolenjskih goric. Zdravje mu je bilo vedno slabše, noge so mu odpovedale, lica so obledela in shujšala. Počasna jetika je blagemu gospodu pretrgala nit življenja. Njegov tovariš Jožef Novak ga je izpovedal. In ko ga je pripravljal na smrt, mu je Žiga potrdil, da so njegove zemlje last sv. Kancijana. Kapelan Jožef Novak je zapisal izjavo na papir dne 22. septembra 1835. Žiga Kinski ni tedaj ostavil nobene pisane oporoke. Njegov polbrat je odrastel in se je poganjal za Žigove zemlje. Pravda je tekla leta in leta, dokler ni novomeški mestni pisar Fr. Ign. Pole ,pro aeterna memoria"*) napisal in podpisal oporoke z dne 1. avgusta 1761. Franc Ksaver pl. Taufferer, opat stiski in arhidijakon, pa je oporoko kot cerkveno ustanovo sprejel in potrdil dne 23. maja 1766 v imenu cesarice Marije Terezije. Zadnje pismo Žige Kinskega priča, da je njegov oče Tomaž umrl v Mengšu nasilne smrti. Orjaški župnik Ignacij Zalokar pa je še župnikoval svoji župniji do 1762. leta. Vse zapreke so izginile, župljani so ga začeli ljubiti in plodonosno je bilo njegovo delovanje. V ljudstvu se je do danes ohranila govorica, da je bil pred Metel-kovcem Zalokarjem v Škocijanu za župnika še drug Zalokar, ki je največ pripomogel, da je mladi graščak Žiga Kinski postal duhovnik in da je v vinogradu Gospodovem vneto hodil — za poklicem. V večni spomin. priloga „Goren|cu" Štev. 50 Iz 1.1912. trozveza pred pretekom obroka. Listi pripisujejo tej okoliščini veliko važnost z ozirom na sedanji položaj. Slovenci trozveze ne moremo biti veseli, ker sta Nemčija in Italija v narodnem oziru nam nasprotni in se lahko po pravici bojimo pritiska od obeh slranij. Za sedaj, a ko bi prišlo kako zamotenje, smo pa zadovoljni, da je tudi Italija v trozvezi, ker se nam ne bo treba bati, da bi alpini obiskali naše kraje. Bati se nam je le, da se bo to zgodilo v trenotku, ko bo Avstrija oslabljena in v položaju sedanje Srbije. V Albaniji bo pa Italija po trozvezi itak dobila več vpliva, kakor Avstrija. „Kaj-li še čakamo?" tako povprašujejo zadnje dni nemški listi, ki hočejo imeti vojno. Zvonec nosi „Reichspost", ki pravi: „Srbija hoče imeti en del Albanije in pristanišče na Adriji, Rusiji pa v tem prizadevanju Srbijo podpira O tem noče nič slišati avstrijska politika. Angleška hoče s shodom poslanikov vso zadevo zavleči in nam tako vse pokvariti." —S tem izzivanjem k vojni se mi ne strinjamo. Nemško-madjarsko zvezo proti Slovanom je razmesaril v državnem zboru poslanec Klofač, ki je rekel: »V težki, morebiti res v zgodovinski dobi se išče rešitev države v zvezi Madjarov in Nemcev proti avstrijskim Slovanom. Gospodje, mi Slovani gledamo na te blazne poizkuse popolnoma mirno. Našega razvoja in naše bodočnosti ne zadrži niti gospod Wolf, niti gospod Uelati, toda ti poizkusi so značilni za »patriotizem" gospodov, ki hočejo res na poseben način reševati našo državo. Gospodje so .patriotje", dokler bo ta država nemška, oziroma madjarska, dokler bo pritiskala druge narodnosti; njih .patriotizma" pa bo takoj konec,-kakor hitro bi malo svobode dobila tudi veČina, ki jo tvorijo Slovani. Tedaj bi gospod Wolf naenkrat zabrenkal na drugo struno, in gospodje losvonromovci imajo v zalogi druge pesmice, pri katerih so razbijali v parlamentu pulte za časa Badenija. Popolnoma drugače pa govorimo mi; in to ne pravim le danes, rekel sem to že pred štirimi leti — in pravim to iz svojega globokega prepričanja: na-daljna politika proti Slovanom v tej državi — je njena smrt, kakor bi bil njen konec to, ko bi bila njena politika le za Slovane in proti Nemcem." Na Dunaju je imel v Sofijini dvorani neki Harden govor o balkanskih zadevah in je rekel: .Najvažnejše in edino, kar nam na srcu leži, je to: Nikakor ne sme tako daleč priti, da bi od Adrije pa do Črnega morja segel neizmeren slovanski okop. Avstro-Ogrska ne more imeti tudi na jugu Rusijo za sosedo. Za to se gre!" Pri tem govoru je bil ves čas navzoč tudi zunanji minister grof Berchtold. Avstrija in Italija. Italijanska vlada je sicer z Avstrijo v trozvezi, ker se nadeja dobiti z£se Albanijo, ni pa Avstriji prijazno italijansko ljudstvo. Zato piše »Messagero": »Srbija je že izrekla, da se ukloni izreku velesil; čemu tedaj avstrijsko časopisje Srbiji dannadan grozi? Ne vem, kaj naša vlada misli, a to lahko povemo, da duša laškega naroda čuti tako, kakor ni: Italija ne more biti z vami! Italija ne more soglašali s tem, ako se hoče Srbija ponižati." List .Tribuna" pravi: .Italija bo skrbela, da Avstrija v Albaniji ne bo uživala nobenih privilegijev." Na Ogrskem se potni listi v tujino več ne izdajajo osebam, ki so v vojaški zavezanosti. Za eno leto je prepovedano izseljevati se osebam, ki so zmožne nositi orožje. Na Ogrskem se je prepovedalo izvažati konje. Pogled v politični vrtinec. V Belgradu so zadovoljni, da sta odstopila Auffenberg in Schemua, v Nemčiji pa ne. Barometer kaže na lepo vreme. Grof Berchtold je za mir. Conrad, zaupnik prestolonaslednikov, ni prijatelj Italije, pa tudi ne sovraži Srbov. Cesar je prijazno sprejel srbskega poslanika Simiča, ko se.je ta poslovil z Dunaja, in mu je izrazil upanje, da se bo ohranil mir. Le nemški in madjarski listi še iščejo povoda, da bi ponižali Srbijo in jo prisilili do vojne. O Prochaski spletajo nove laži. Ruska in francoska vlada sta se zjedinili o tem, da naj se Srbija odpove Draču in zadovolji s črnogorskim pristaniščem, glede Albanije naj se pa prepusti balkanskim državam, da ji določijo meje. Srbija je pripravljena, poravnati se z Avstrijo. Iz Belgrada se poroča, da ni nič res, da bi se Srbija pripravljala za vojno in nastavljala vojake ob avstrijski meji. Belgrajski trgovci so sklenili, da bodo bojkotiran vse avstrijske izdelke. Bolgarija je dobila na Ruskem 20 milijonov frankov posojila. — Ranjencev je imela Bolgarija 70 tisoč mož in mrtvih vsega skupaj 20 tisoč. Okoli 15 tisoč Bolgarov je obolelo na raznih boleznih. Romunski kralj je v prestolnem govoru omenjal prijaznost do balkanskih držav, obenem je pa povdarjal, da se morajo upoštevati romunski interesi na Balkanu. S tem povdarkom Bolgari baje niso zadovoljni. V Bukarešt je prišel dr. Danev, predsednik bolgarskega sobranja, da bi rešil sporna vprašanja med Bolgarsko in Romunsko. Pričujoč je bil pri prvi seji romunske poslanske zbornice. Nato je imel posvetovanje z romunskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom. Popoldne je bil sprejet od kralja Karola v posebni avdienci. Romuni namreč žele od Bolgarske dobiti gospodarske ugodnosti, nadalje da bi se za romunske Kuco-vlahe, ki žive blizu grške meje, osnovale romunske šole, da bi ti dobili svojega škofa, in posebno to, da bi se Bolgarija za vedno odrekla Dob-rudži na korist Romunske. — V Bukarešt je prišel isti čas tudi ruski veliki knez Nikolaj Mihajlovič s sijajnim spremstvom in je izročil kralju Karolu rusko maršalsko palico. Na kolodvoru so ga sprejeli: kralj, princa Ferdinand in Karol ter vsi ministri Ruiki veliki knez in njegovo spremstvo so dobili od kralja visoko odlikovanje. Ljudstvo je Ruse navdušeno pozdravljalo. Rusija se pripravlja. V Carskem Selu so se vršila važna vojaška posvetovanja. Navzoči so bili vojni minister, načelnik generalnega štaba, veliki knez Nikolaj Nikolajevič, in general Ivanov, poveljnik kijevskega vojaškega okraja. Na londonsko mirovno konferenco so bili odposlani iz Črne Gore: Mijuškovič, Popo-vič in Vojnovič. V imenu Bolgarov je šel v London po konferenci iz Bukarešta naprej dr. Danev, ki se je med potjo oglasil na Dunaju in Berlinu. Turški pooblaščenci so: Rešid paša, general Šalih paša, Osman Nizami paša, en polkovnik in en tajnik. Srbski in črnogorski odposlanci so se ^mimogrede oglasili v Parizu. V Londonu je poleg konference zastopnikov balkanskih držav tudi konferenca poslanikov, o kateri pa francoski listi dvomijo, da bi imela kak uspeh, ker trozveza, zlasti Avstrija, podpira Turčijo Konferenca bo prihodnji teden. Avstrijo bo zastopal grof Mensdorff. V Belgiji bodo napravili novo vojaško postavo, vsled katere bo armada za slučaj vojne močna 500.000 mož. Mongolska je postala samostojna država. Kitajska je temu pritrdila, obenem je Kitajska sklenila z Rusko in Mongolsko trgovinsko zvezo. Novičar. častnim občanom je imenoval občinski odbor Vodice č. g. Andreja Širaja, župnika na Savi. O članku dr. Šusteršiča, Dobili-smo več vprašanj: .Kaj mislite o sobotnem članku dr. Šuster-šiča v .Slovencu", ki je nemškim listom tako všeč?" Odgovor: „To mislimo, da je dr. Šuster-šič kot deželni glavar hotel biti uljuden vsaj toliko, kot župan dr. Tavčar v ljubljanski mestni posvetovavnici. Visoki gospodje daleč vidijo. Dopisa pa mi ne podpišemo vsega, in posebno zato ne, ker ga je od besede do besede .ohljobila podpisati „Reichspost". Ta list Jugoslovanom ni več prijazen, ampak nas sumniči, da smo 1 ne-patriotični, ker privoščimo zmagovavcem na.Balkanu sad zmage. Nepatriotični pa nismo mi, ampak so le nemški politiki, ki delajo monarhiji s tlačenjem Jugoslovanov največjo1 škodo. Mi se od Nemcev ne bomo učili patriotizma. Tristo let smo Slovenci prelivali kri kot predstraža Avstrije v bojih proti Turkom. In sedaj naj bomo izda javci domovine mi, ako se veselimo zmag naših bratov, ki so junaško dovršili delo naših očetov! Slovenci damo za Avstrijo, kadar bi bila v nevarnosti, še vedno radi našo kri. Tistim pa, ki se boje, da bi utegnili Slovenci škiliti v -Srbijo, prav pove .Slovenec", rekoč: .Kar se tiče Velike Srbije, je najboljše protisredstvo to, da Avstrija združi Slovence in Hrvate in ustvari avstrijsko jugoslovansko državno enoto pod Habsburžani." ^Dolenjske Novice* so prinesle v zadnji številki o razmerah na Balkanu lep članek, v katerem tole pravijo: »Nemški časniki so osobito netili prepir med Avstrijo in Srbijo ter skoro zapihali vojno med tema državama. Povod je umljiva zahteva Srbije, da dobi pristanišče ob Adriji in s tem svoboden izvoz za svoje izdelke. Kot Jugoslovani želimo, da naši balkanski bratje dobe vsaj to, kar so si privojevali z lastno krvjo." V občinskih posredovavnih uradih je za zaupnike in predsednike določil tele tarife deželni odbor: 1. Odškodnina znaša za vsakega člana po 50 v za uro, ako se vrše poravnave ob delavnikih in so vsled tega v zvezi z zamudo; ob nedeljah do te odškodnine nimajo pravice. 2. Zaupniku gre posebej, če biva zunaj uradnega sedeža posredovavnega urada, potnina po 40 v za vsak km. 3. Za komisijske oglede z obhodi, ki trajajo najmanj eno uro, se plača vsakemu zaupniku 1 K, za oglede, ki trajajo dve uri, 1 K 60 v in za cglede nad 3 ure 2 K. Deželni odbor pa izraža željo, da veljaj v vseh posredovavnih uradih načelo, da je služba zaupnika častna služba in predvsem brezplačna. Duhovščina in procesije proti vojni. V zadnjem »Gorenjcu" smo odgovorili rdeči .Zarji", ki je zahtevala, da naj duhovščina Tiapravlja procesije za odvrnitev vojne, da socialni demokratje sami znajo delati procesije brez duhovščine in jih tudi delajo. Ta odgovor je .Zarjo" tako zbodel, da je odgovorila z dolgim, zelo konfuznim člankom, v katerem hoče trditi, da je duhovščina sploh za pretečo vojno vneta. Toodokazuje s-salo-monsko modrostjo takole: .Dokler so države duhovščino preganjale, kaj takega, ne .bi bilo mogoče, danes pa, ko je dobila država premoč nad auhovništvom, in duhovniitvo v svojem interesu tudi služi posvetni oblasti, kakor ve in zna, tudi ne more nastopati proti vojni, če se noče zameriti kapitalističnim interesentom, ki povzročajo s svojimi zahtevami moritev na debelo." Člankar tedaj s tem trdi, da, če država duhovništvo preganja, je isto proti vojni, če pa država nad njim dobi premoč, je pa za vojno. Take budalosti se morejo izkuhati samo v rdečih možganih. Kar se pa tiče naše trditve, da socijalni demokratje delajo procesije, naj v misel vzamemo samo ono procesijo, ki se je nedavno vršila na Dunaju, ko je podivjana rdeča drubal drvila po ulicah ter rušila šole in dobrodelne zavode. Za take procesije, četudi zahtevajo moritev na debelo, so socialni demokratje vedoo pripravljeni. Duhovništvo s svojega precej uglednega družabnega stališča ne more drugače ravnati, kakor ravna, da namreč svari krščansko ljudstvo, naj se ne udeležuje rdečkarskih procesij. Konsumna društva in trgovci. Pred nekoliko leti, ko je S. L. S. ustanovila par kon-sumov v deželi, so trgovci zagnali grozen krik, češ, da jih klerikalci hočejo izstradati in na meh odreti. Liberalno časopisje je to nevoljo trgovcev do zadnje kaplje izsesalo v svoje strankarske namene. Danes so pa trgovci čisto drugačni možje. Konsume je S. L. S. večinoma opustila, nasproti se pa širijo konsumi socialističnih zadrugarjev. To je trgovcem všeč; kajti ti konsumi niso klerikalni. Trgovec »Francelj" v Kranju še celo z avtomobilom skrbi za to, da bi se socijalistični zadrugarji utrdili. In tudi liberalno časopisje nič ne godrnja. Ko se je zadnjo nedeljo v Ljubljani sešlo zastopstvo najmočnejšega rdečkarskega konsumnega društva, obsegajočega 1700 družin, z desetimi prodajalnami in 1,487.639 K prometa, so liberalni časniki molčali, in trgovci tudi. Iz obrtno - pospeševavnega urada. Dovolile so se podpore naslednjim društvom na Gorenjskem: Mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano dobi elektro - motor za 2000 K, katere mora plačati v desetih letih. Sitarski in žimarski zadrugi v Šmartinu se nakloni 3000 K podpore. Sodarski zadrugi na Češnjici pri Selcih se nakupi potrebnih strojev za 16.000 K. Smrtna kosa. V Ljubljani -je umrl bivši tovarnar v Radečah pri Zidanem mostu, dober katoličan in vrl Slovenec, gospod Valentin Kri-sper, oče ljubljanskega odvetnika dr. Krisperja. — V Postojni je umrl ondotni župan, gospod Gregor Piki, star 54 let. — Dne 8. t. m. je umrl nagloma v Ljubljani deželni poslanec mestne skupine Kamnik — Radovljica—Tržič, odvetnik g. dr. Janko Vilfan iz Radovljice. Zgrudil se je na cesti in prenesli so ga v pisarno dr. Pirca. Čez četrt ure je izdihnil, ker ga je zadela kap. Pokopan je bil zadnjo sredo v svojem rojstnem kraju v Stražišču pri Kranju. Velikodušen dar. Odvetnik dr. Valentin Krisper je povodom smrti svojega očeta daroval .Slovenski Straži" vsoto 1000 kron. To je lepo! «Šumi Marica*, ta nedolžna pesem, je postala veleizdajavska. V Ljubljani je bilo vojakom in orožnikom prepovedano, udeležiti se prireditve, pri kateri je bila na programu ta pesem. V Drulovku pri Kranju je neki krojaški vajenec po nesreči ustrelil krojaškega vajenca Janeza Rakovca s samokresom v sence. Rakovec je bil doma iz Goric. V Drulovku se je v sredo konj splašil Janezu Zavrlu iz Mavčič, razbil zatvornico na železniškem prelazu ter zadel v vlak. Konj je ubit, voznik močno ranjen. Iz Hrastja. Zvonik naše cerkve je dobil novo, z bakrom pokrito streho v starem, še vedno najlepšem kranjskem slogu. S podporo centralne komisije na Dunaju so se okusno prenovili v cerkvi trije altarji, ki so umetno izdelani v baročnem slogu. Dobila je hraška, sicer precej mrzla cerkev razen tega potrebni zimski tlak. — Neka oseba po naših vaseh agitira zoper mlekarsko zadrugo v Šenčurju, kar se pa ne more odobravati, ker se moramo ozirati na zadružno organizacijo. Škofi a Loka. V zdravstveni zastop loškega okraja je bil od deželnega odbora imenovan loški župan Jožef Guzelj. V Škof ji Loki je dobil nadpoštarsko mesto g. Anton Jurkič doslej nadpoštar v Gradežu. Odvetnik v Radovljici je postal gospod dr. Jane. Na tedenski semenj v Kranju dne 9. t. m. je bilo prignanih: 158 glav domače govedi (za mesarja 80), 9 telet, 00 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 00 in 67 domačih prešičev ter 0 domača koza in 0 domačih ovac. — Za kilogram žive teže: za pitane vole 84^86 v, za srednje pitane vole 84 do 86 v, za nepitane 76 do 78 v, za bosensko goved 00 v, za teleta 1 K 00 v, za pitane prešiče 1 K 18 v, prešiči za rejo 0 K 03 v. — Za 100 kg pšenice 25 K; rž 23 K; ječmen 22 K; oves 23— K; koruza 22 K; ajda 25 K; proso 22 K; krompir 5 K 00 v, fižol (rdeč) 25 K, koks 30 K, detelja 170 K, slanina 0— K, drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 3-20 K. jajce 11 v, seno 7'00 K, pšenična moka 37 v, kaša 36 v, ješprenj 34 v. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (15) sv. Kristjan; ponedeljek (16.)sv Albina ; torek(17.) sv. Lazar; sreda (18.) sv. Gracijan; Četrtek (19.) sv. Nemezij; petek (20) sv. Liberat; sobota (21.) sv. Tomaž — Ta teden je kvaterni teden. . • * Za balkanske ranjence so nabrali doslej v Zagrebu 84.471 K. črnogorsko himno so peli dijaki v Zagrebu in so jih zaprli. V zadevi konzula Prochaske so nemški li&ti gnali grozen šum in liujskali na vojno. Sedaj pa še celo berlinski listi trdijo, da je bila zadeva baje precej nedolžna in da se je storila od strani Srbije le mala napaka, za katero bi se vsa zadeva lahko mirnim potom poravnala. V Galiciji posebno čutijo sedanjo finančno krizo. Hranilnice so v velikih stiskah. Ljudstvo je pa opeharjeno še posebno od Judov, ki kupujejo hranilne knjižice za manjše svote kakor so na knjižicah vložene. Prestrašeni so ljudje, ker se jim zdi, da kukajo kozaki čez Vislo. Iz Pctrograda je prišlo namreč poročilo, da ima Rusija na svoji zapadni meji pripravljenih celih 18 armadnih zborov za pohod. V Kragujevac so pripeljali Srbi v arzena] 40 vagonov vojnega materijala, kalerega so zaplenili od Turkov. Popravljajo topove, katere so dobili pri Kumanovem in Prilepu in tudi pri puškah treba pri zaporah male poprave. V Albaniji je provizorični predsednik Izmail Kemal bej rekel ljudem, da naj se nične upirajo srbski armadi, ker bodo že velevlasti poskrbele za samostojnost Albanije. S Kemal bejem, ki je baje srdit mohamedanec, pa kristjani niso zadovoljni. Krščanski albanski odsek „Skanderbeg" v Elbasanu je protestiral proti temu, da bi mohamedanec Kemal bej vodil vlado v Albaniji. Odsek zahteva, da naj vlada kristjan, ali pa naj se dežela razdeli. Zbralo se je baje doslej 25.003 oboroženih Albancev pod vodstvom Rizza beja in Ise Boljetinca. V Monakovem je umrl dne 12. t. m. princ regent Luttpold. Novi princrcgent je Ludovik. Kolera v Carigradu še ni prejenjala. Na dan umrje po 40 do 50 oseb. Hagio Sofijo, ki je bila polna bolnikov, so razkužili, ko so bolnike premestili. Turške grozovitosti. Beguni, ki prihajajo iz Gal i poli ja, potrjujejo, da so turški črnovojniki z dovoljenjem generala Šcfket Torgut paše te dni požgali nad 50 krščanskih vasi, prebivavce klali in strahovito mučili. Grof Miljutin, bivši ruski vojni minister, je zapustit svoje posestvo v Krimu, vredno poldrug milijon rubljev, »Rdečemu Križu". Z dohodki posestva se bo zgradilo zdravilišče za bolne vojake. Luč na zahodu. Ravnokar je izšla uradna statistika Francoske. Moderna kultura, ki je iz dežele izgnala samostanske mračnjake, je srečno privedla do teda, da se s pomočjo modernih šol množi število tistih, ki ne znajo brati. Omenjena statistika namreč dokazuje, da ima Francoska danes 30u/0 analfabetov. Leta 1872. se je na Francoskem izdalo za pouk 95 milijonov frankov, danes pa stane pouk 350 milijonov frankov. Število analfabetov je v tem času poskočilo za 16% Število mladoletnih obsojencev je v tej dobi dospelo od 13 tisoč do 30 tisoč na leto. To je sad svobodne šole 1 LloueJSe uestl. Deželnega šolskega nadzornika g. Frana Hubada je cesar imenoval dvornim svetnikom. Dunaj, 13. decembra. Obstrukcija čeških radikalcev proti vojnim dajatvam je bila v odseku premagana. Vsi Čehi na tihem podpirajo obstrukcijo. Predlog socijalnih demokratov, da bi se zadeva Prochaske odstopila razsodišču v Haagu, je bil odklonjen. Za to sta glasovala posl. Jarc in GostinČar, dr. Šusteršič ni glasoval. Preselitev tiskarne in knjigoveznice. Naša tiskarna in knjigoveznica se bodeta odslej nahajati v novih, nalašč v to svrho zgrajenih prostorih v »škofiji" št. 173 za Peter Mavrjevo hišo. Za mno<{obrojna naročila se priporočamo. DRUŠTUH. Kinematografske slike z balkanskega bojišča. Izobiazevavneuiu društvu v Kranju se je posrečilo, dobiti vzorne kinematografske slike z balkanskega bojišča. Slike bo kazal kinematograf ob 2., 4., 6. in 8. uri prihodnjo soboto in nedeljo, 21. ter 22. decembra, v dvorani Ljudskega Doma. Vstopnina za odrasle 50 vin. za mladino 20 v. V Šmartinu se je zadnjo nedeljo predstavljala igra „Sv. Elizabeta" prav dobro, kar dela vso čast gdč. Kleinmaverjevi, voditeljici ženskega odseka. — Jutri popoldne ob treh bo predaval g. dr. Grivec o misijonih na Balkanu s slikami. " V tržiškem društvu sv. Jožefa je predaval minuli torek č. g. Peter Bohinjec o zna menitem pisatelju in zgodovinarju dekanu Petru Hcingerju, čigar stoletnico rojstva ravno letos obhajamo. Predavanje bo prinesel »Gorenjec" v podlistku. Društvu sv. Jožefa se je zahvaliti, da pomembna stoletnica ni šla mimo nas brez spomina. Po predavanju, ki je bilo izborno obiskano, smo zapazili med občinstvom tudi nekaj sorodnikov rajnega Hicingerja. Društveni pevci so zapeli dve od Hicingerja zloženi nabožni pesmi: »Že slavčki žvrgolijo" in »O Devica, zvezd Kraljica". SLOVSTVO. Za Božič! Lepa Bohinjčeva povest »Za poklicem", ki je vzbujala toliko zanimanja v vseh krogih, ko je izhajala v našem listu, je že ponatisnjena in se dobi s poštnino vred za 90 vin. Za dolge božične večere je ta knjiga kakor nalašč. Obenem se lahko naroči že tudi 10. zvezek »Gorenjske knjižnice" , ki obsega »Smešnice* in stane 30 vin Naslov: Tiskovno društvo v Kranju. Obe knjigi se bode'a naročnikom odposlali te dni in tistim, ki še niso vsega plačali, se bodo priložile položnice. Naroči se lahko še vseh 10 zvezkov iz 1. 1912. skupaj za 3 K, ali pa tudi posamezni zvezki po 30 vin Upamo, da bodo po tem, za ljudstvo prav primernem berilu segla vsa »Izobraževavijo društva". — Priporočamo tudi novourejeno knjigoveznico »Tiskovnega društva" v Kranju. «Dom in Svet.* Zadnja številka tega lista ima bogato vsebino. Posebno bodo vsakega bravca zanimale slike z bojišča, katarih je 65. Ta izvrstni list toplo priporočamo v obilno na-ročevanje. /VI ni a