Štev. 72.
V imuni, g soboto, dne 28. marca 1908.
leto xxxui.
Velja po poŠti:
/a telo leto naprej	K 26*—
ta pol leta „	„ 13'—
ta četrt leta „	„ 6-50
sa en mesec „	„ 2-20
V upravniStvu:
ta celo leto naprej K	22 40
u pol leta „	„	11-20
sa četrt leta „	„	5-60
xa en mesec „	„	190
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorlSče nad tiskamo). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
		
'iSJj ■ '- • '<■: tr	fcsP '"'•{' 't'-j i	B
''Mf.	1	
'	1	
V J-.		m.:. IV ■ . r
:■' M		
	r 1
■ 'fv.'	
f \	
	
v' ',' t ■ 1	
'"/ f N	
■ M	
—:	
Političen list za slovenski narod
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo Je Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
^- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 14 strani.
Kranjsk
deželni zbor m vo-ivna reformo.
Včerajšnja otvoritvena seja kranjskega deželnega zbora je nekoliko odprla perspektivo v bodočnost. Z veliko napetostjo je vsa javnost pričakovala to sejo. Nekateri so bili veseli, drugi razočarani, galerija ni prišla na svoj račun, ako izvzamemo nekaj govorniških točk in nekega dra-matsko napetega razpoloženja, ki se je pa mirno in z nekako mehanično gotovostjo razvila v naprej proračunan konec. Bilo je treba pač mnogo spretnosti, da so se razne komponente zvezale v tak miren rezultat.
Med strankami je vladal očividcu kompromis, kajti šlo je vse po notah. Baron Schwarz si kaj lepšega ne more želeti, kakor tak priden deželen zbor, in mi bi bili opravičeni gojiti najlepše nade za bodočnost, ako ne bi bilo tako očito, da so strankarska nasprotstva deloma vsled onemoglosti, deloma vsled proračunane samo-krotitve bila omiljena, da dosežejo neki rezultat, ki stoji neizogiben pred očmi vseh, naj jim bo všeč ali ne.
Bilo bi krivično, ako bi se govorilo o kakih uspehih. Samo zastor se je nekoliko dvignil, da se vidi, kaj bi lahko bilo zadaj skrito, jasnega ni še nič. Možnost je tu, istine še ne vidimo. Nada miga, gotovosti ni.
* ♦ *
Kaj je pomen prve seje deželnega zbora po tolikem času brezparlamentar-nega medvladja?
Med strankami se čuti neko drugačno razmerje. Stari pakt med liberalci in Nemci je razbit. S Hribarjem ga je burja vzela. Sedaj si stoje tri stranke nasproti popolnoma neodvisne, druga z drugo nič ne zvezane, od slučaja do slučaja svobodno se odločujoče, s kom stopijo v družbo. To daje priložnost za najrazličnejše kombinacije, ki so lahko čisto nepreračunljive in ne dajo nobene jasne sodbe za bodočnost. Tako smo videli že v prvi seji razne možne slučaje: Za nujnost spremembe deželnega reda in deželnega volivnega reda so glasovale vse tri stranke skupno kot en mož, pri volitvah so bile pa enkrat edine,
enkrat so Nemci glasovali z liberalci, enkrat s S. L. S., enkrat so oddali prazne listke.
Položaj je torej jako labilen: Kranjski deželni zbor nima nobene večine. Tri stranke so tu, od katerih je vsaka zase manjšina, in za vsakokratno večino se morata najti dve stranki. Nemci imajo pri tem ugodnost, da igrajo jeziček na tehtnici in pripomorejo do večine, kateri slovenski stranki hočejo.
Najvažnejši točki včerajšnjega dne sta bili volitvi deželnega odbora in ustavnega odseka, katerima je sedaj izključno izročeno vse delo deželnega zbora.
Deželni odbor! Dva odbornika sta od S. L. S., eden iz nemškega veleposestva, eden iz liberalne stranke. Grof Barbo in dr. Tavčar sta stara odbornika, nova sta dr. Šusteršič in dr. Lampe.
Frapantna je bila izvolitev dr. Šuster-šiča, ki je iznenadila. Pred vsem je ta izvolitev samo začasna, provizorij, ki utegne trajati do jeseni ali do novega leta. Da bi dobila ta izvolitev še bolj značaj pro-vizorija, je tudi namestnik državni poslanec. Jaklič torej nc more slediti dr. Šu-steršiču, ampak ko ta odstopi, bo cela zbornica volila na novo svojega odbornika.
Pričakovati je bilo, da sc volitev izvrši tako: Vsaka stranka voli svojega kandidata: v ožjo volitev prideta potemtakem dr. Šusteršič in Nemec: v tem slučaju bi bili liberalci glasovail za dr. Šusteršiča, ki bi bil torej izvoljen z vsemi slovenskimi glasovi proti nemškim in bi bil to čez dolgo časa zopet en slučaj slovenske večine. Nemci so se temu izognili s tem, da so takoj volili dr. Šusteršiča. To so na drugi strani poravnali s tem, da so v mestni skupini oddali svoj glas dr. Tavčarju vsakemu nekaj! Za Jakliča pa niso hoteli glasovati, ampak so oddali prazne listke.
Med najsrečnejše otroke kranjske dežele gotovo ne spadata odbornika S. L. S. dr. Šusteršič in dr. Lampe, kajti od vseh strani bo pritiskalo na nju delo, ki čaka že leta in leta, vse sc bo od njiju zahtevalo, a koliko bosta mogla izpeljati, je odvisno od deželnih financ, ki so najprej potrebne temeljite sanacije. Pa s tem si naj deželni odbor glave razbija!
Bodočnost deželnega zbora je v ustavnem odseku. Pet članov ima v njem S. L. S., štiri člane Nemci, tri liberalci.
Torej zopet nobena večina, same manjšine. Dr. Krek mu prezidira, dr. Šusteršič poroča. Dr. Tavčar, dr. Triller, Plantan imajo nelahko nalogo, ustavljati se temu, kar priznavajo vsi kot potrebno in edino mogoče. Od dobre volje je odvisno, da se sklene takoj volivna reforma, in potem je tisti mir v deželi, o katerem sta tako navdušeno lepo govorila gg. deželni predsednik baron Schwarz in deželni glavar Šuklje. V pol ure bi bila volivna reforma lahko narejena, če bi gospodje hoteli. Osem let že proučujejo vsi politiki kranjske dežele vprašanje volivne reforme, in čc sc doslej niso gospodje člani ustavnega odseka še dovolj poučili, moramo dvomiti, da bi do junija bolj hitro prihajali do spoznanja.
Permanenčni zakon, sklenjen za ustavni odsek, le podaljšuje sedanje nevzdržno stanje. S. L. S. je šla do skrajne meje prijenljivosti in je zadnji čas v kon-ciliantnosti tudi že dosegla višek, ki ga ji dovoljuje njeno ljudsko deniokratično-re-formatorično stališče. Dalje se več ne more iti. in čc mislijo liberalci zadrževati volivno reformo, tedaj bo morala S. L. S. izpremeniti svoje stališče in sama pritiskati na to, da se razpusti ta deželni zbor in izvolijo novi poslanci. Tedaj seveda pa bi bila borba še mnogo hujša od dosedanjih. Odgovornost liberalcev v ustavnem odseku ie torej velikanska, in na nje pade krivda, ako zadene deželo katastrofa še strastnejših borb. nego smo jih doživeli dosedaj!
Tedenski presied.
Deželni zbor kranjski se jc sešel včeraj. V tem zasedanju se bosta izvršili samo dve stvari: I. se bo deželni zbor konstituiral, 2. bode deželni zbor sprejel nujnost volivne reforme, in se bo izvolil ustavni odsek, ki bo imel nalogo pečati .se z volivno reformo. Potem bo deželni zbor odgoden. Da bo pa mogel ustavni odsek med odgodenjem delati, se bo še v tem zasedanju sklenil poseben zakon, ki določa permanenco ustavnega odseka. Redno zasedanje deželnega zbora bode šele meseca junija, ko bodo zborovali sploh vsi deželni zbori. V prvi seji se je konstituiral. V deželni odbor so bili izvoljeni: grof Barbo, dr. Tavčar, dr. Lampe, dr. Šusteršič. Sprejet je bil predlog o nujnosti volivne
reforme. Izvoljen je bil tudi ustavni odsek, v katerem so ti člani: Šusteršič, Krek, Jaklič, Povše, Lampe, Schwegel, Liechten-berg, Barbo, Tavčar, Eger, Triller, Plantan. Predsednik je Krek. Prva odsekova seja je bila v petek popoldne ob 4. uri.
Proračunski odsek je odobril proračun za obrtno in trgovsko izobrazbo in pospeševanje zadrug in drugih naprav. Poslanec dr. Žitnik je v tej razpravi govoril dvakrat v korist obrtniškega stanu, ki bije boj za obstanek na dve strani. Upira se na eni strani z vsemi silami industriji in velikim podjetjem, na drugi strani pa pobija umazano konkurenco raznih skaz in priha-jačev. V tem boju je obrtniškemu stanu potrebno troje: dober zakon, stanovska organizacija in temeljita strokovna izobrazba. Govornik se je potegnil tudi za one obrtnike, ki so že leta in leta izvrševali svoj obrt brez vsakega učnega izpričevala, ker ga ni nihče zahteval od njih. Pov-darjal je potrebo splošne rokodelske šole po mestih, ni sicer za Kranjska vsaj tri, eno na Dolenjskem, eno na Notranjskefn, tretjo pa na Gorenjskem. V teh naj bi se tudi gojil pouk o obrtnem knjigovodstvu. Za Ljubljano je zahteval državno obrtno šolo, kakoršno jc obljubilo ministrstvo že leta 1M72. V tem novem poslopju naj bi prišla pod streho tudi trgovska šola, s katero naj bi bili v zvezi tečaji za zadružno knjigovodstvo. Opozarjal je vlado na domačo industrijo, ki preživlja še mnogo družin, pa nima nobene prave podpore, n. pr. suha roba in lončarstvo, zabotrebci, slam-nikarstvo, sitarstvo, žebljarstvo (v loški okolici je tudi razširjeno glavnikarstvo, ki tudi nima prave podpore). — G. dr. Korošec pa je govoril v korist šole za zadružništvo, za slovensko vseučilišče in pa za to, da se omogoči Slovencem študirati za sedaj na zagrebškem vseučilišču.
Gospodarski odsek jc dosedaj sprejel določbo, s katero se sprejino zasebni uradniki pri zadrugah in njihovih zvezah, notarski iu advokatski uslužbenci in časnikarji med one, ki bodo deležni pokojnine.
Delavsko ministrstvo je sedaj osnovano. Njegov delokrog bo zelo obširen in važen. Obsegalo bo gradbene zadeve, rudarstvo, pospeševanje obrti in obrtno šolstvo. -
Spremembe v vojništvu. C. kr. vojno ministrstvo ima izdelan načrt, po katerem sc uvede mesto dosedanje triletne le dve-
LISTEK.
FR. S. FIN2GAR.
Ha Poljani.
(Spisal Ksaver Meško.) Knezove knjižnice XIV. zvezek. — Izdala »Slovenska Matica« 1907.
Mogočno in ponosno se javljajo veliki narodi evropski, noseč v naročju debele anale, popisane z mečem zmag in porazov, počrtane s peresom duha in vede, ovenčane z lavorikami kulture in kronane s kronami vladarjev in obdarovane z žezlom mogotcev. In kadar stopajo ti narodi na javno poprišče, kažejo samozavestno, kakor kaže potomec slavne plemske rodbine na stoletni rodovnik svojih dedov, — ti na debele anale — na zgodovino narodovo, I11 sredi teli evropskih velikanov stoji malo dete — slovenski narod — premajhen, da bi se videl s tal — zato stoji v naročju svoje matere — domovine. Eviopski narodi v rokah anale — težke in debele — Slovence dete — pa prazne roke — ovite tesno okrog vratu svoje matere — domovine. Njegova usteca šc nc govorijo slova stare kulture, njegov jezik šc nc modruje svetovnih problemov, za katerimi bi navalil zbor duhov. Njegovi anali — jc mati domovina, njegova mlada kultura jc ogenj
ljubezni, ki prši iz teh probujenih oči, njegova zgodovina jc zapisana na grudih matere. Nanje se pritiska, iz teli srče moč življenja, od teli kipi vir, ki ima svoj po-četek v prahu in pepelu davnih očetov.
Slovenska zemlja — zvesta dojnica svojili sinov — čudovita mati, ki je združila vse krasote vesoljne Evrope v svojem domu in jih podarila v ljubezni svojim otrokom, da ji za ljubezen vračajo ljubezen, da se priklopijo na njene prsi, kakor na skalo, od katere jih ne odtrga valovje svetovnega morja. I11 čc stoje ob otroku Slovencu orjaki Evrope z dolgo in davno povestjo v naročju, stoji Slovenec v naročju svoje matere zemlje, tcf.no privit na njene grudi — iti iz njegovih ljubezni polnih oči zveni zgodovina narodova: Moji anali so slavni v tem, da bivam! Moja mati — zemlja je otela severu večni sneg iu ovenčala z njim kršne glave mojih gora. Moja mati je segla na jug in 11111 vzela oljko in lavor ter ga zasadila na svoje grudi. Moja mati jc oblila z morjem svoj dom, zasadila po gričili in holmili vinsko trto, razpela po gorah čredi zelene pašnike, razprostrla po dolih rmetie pšenice, zakopala v osrčje zemlje rude, in ker nima moči, da bi zidala prostrane domove, je otvorila pod zemljo dvorane, kakor jih ne sezida tehnik velikanov — narodov. Vse to jc dala slovenska zemlja svojemu otroku v ljubezni, da jc uživala od njega
vrnjeno iskreno ljubav. In to so anali naroda slovenskega: On biva na svoji zemlji, na grudih svoje matere. Ne pozna zgodovina takega naroda -- otroka — in nc takega otroka junaka. Stoletja jc preživel v naročju matere; njegov govor blebetanje otroka njegova kultura potne srage bridkega dela njegova književnost — rune, katere jc dolbel na rovaš. Od severa pa in od juga jc segal tujec orjak po detetu in njegovi materi od vztoka jc drcvil naval barbarov in ga sekal in davil in uklepal sinove in hčere v robstvo. — Toda prošli so navali, utrudila se je roka tujčeva, omagal je meč in konj mosleminu — iu Slovenec — otrok je vstrajal v naročju matere. To jc povest naroda — ljubezen do rodne grude, ljubezen, ki vse prenese, vse pretrpi — in vse zmaga . . .
In gleite, kaj sc jc zgodilo — kaj sm godi? Na ljubezni polnih grudih dojeno dete je izpregovorilo izhodilo. Zdrsnilo je iz naročja materi domovini in sc napotilo v svet. Tam pa koleba, omahuje — pada in sc ne vrača več v materino krilo čc sc pa vrne, pride nabogljeno, trudno in razočarano — pride samo umirat k materi, ki ga sprejme z ljubečim srcem — pa napolnjenim z grenkostjo . . .
Tako se godi in tisoči zro tc solze domovine, tisoči gledajo, »kako sc izseljuje in odtujuje domovini cvet fara, kako jemljejo svojo mlado moč in jo neso na trg.
naprodaj v tujino. A tujina jc brez ljubezni in brez sočutja: izpije jim kipečo moč, utrga cvetje njihove mladosti in jih pošlje nazaj domovini oslabele pred časom, ovenele v življenja pomladi, v prvem poletju . . .« Tisoči so zrli, tisoči zro to in doslej sc ui našlo srce, ki bi zajokalo nad to domovino s sladkostjo iu bridkostjo ljubljeno sc ni našlo, dokler ni privrela ogromna solza na dan iz srca našega naj-nežnejšega pisatelja - Ksaverja Meška in kanila jn se razlila preko domovine kakor blagotvorna rosa.
Povest »Na Poljani« je bridek vzdih-Ijai srca, katero ljubi resnično svojo domovino. Tak vzdih se more roditi edinole v duši, ki sc je odrekla vsemu — da živi domovini. Taka solza je hčerka tistega srca, ki joka z jokajočimi in sc raduje z veselimi. In zdi se mi, da sc mora in more poroditi najprej v srcu pravega, iskrenega sciskega župnika rodoljuba.
V tej povesti je izklesal Meško s. čudovito nežno plastiko in gorkofto dva kmečka domova — ponosno Trato — razpadajočo, ker ne vlada v nji ljubezen, ampak sc šopiri objestnost in greli pa skromno, od usode tepeno hišo Dolinar-jevo, katero dvigne in otme — ljubezen, čednost in delo. Nc trdimo, da je ta antiteza, ta paralela nekaj izvirnega, nekaj povse novega. Ali čisto nov, individualen na kateri ie Meško sezidal to
letna služba. Zato se bo pa število novincev povišalo. Pomnožiti bo treba tudi število podčastnikov, ker bo pouk trajal manj časa. Ustvarijo se novi bataljoni. Za vež-banje. poučevanje in streljanje bodo nakupili razna primerna zemljišča. Vse to bo pa zahtevalo mnogo denarja, in bo v vojni proračun stavljena nova postavka, ki bo znašala okolu 70 milijonov kron. Uve-denje dveletne vojaške službe bo mnogo koristilo narodnemu gospodarstvu, ker i bodo sinovi naroda ostali leto dni več doma.
Krščansko-socialna stranka na Dunaju
je pri občinskih volitvah sijajno zmagala. V vseh 21. okrajih so bili izvoljeni tisti možje, ki jih je priporočala kršč. - socialna stranka. Kljub hudi nasprotni agitaciji so strankini kandidati dobili 32.594 glasov, nasprotni pa le 8496 glasov.
V	spomin na šestdesetletnico vladanja Njegovega Veličanstva se namerava narediti spominke, ki jih vdobi c. kr. vojska i in vojna mornarica in dvorni in državni uradniki. Spominek bo imel obliko križca, in bo pritrjen na različnih trakih.
Na Dunaju prirede ob šestdesetletnici vladarjevi umetniški obhod. Spored so sestavili prvi dunajski umetniki. Ta obhod se bo razvijal od rotunde v Pratru čes Aspernski most, po celem Ringu in zopet nazaj v Prater. Vsaka skupina bo rabila za obhod tri ure. Skupin, ki se udeleže skupnega obhoda, bo štiriindvajset. Vsaka skupina bo predstavljala nekaj zgodovinskega iz dolge dobe vladanja Njegovega Veličanstva.
Volivna reforma za Istro je bila sprejeta tudi v tretjem branju.
Proti brezverskim učiteljem je priredila »Zveza katoliško-čeških kmetov« na Moravskein impozanten protestni shod, na katerem je bilo zbranih 4000 kmetov. — Sprejeli so ostro resolucijo proti učitelj-stvu, ki sramoti Boga in vero.
Raznoterosti. Koncert ruskega pevskega zbora pod vodstvom Slavjanskega je nastopil v Ljubljani. Posebnost zbora je nedosegljivi pianissimo in pa bliskovita hi-trica. s katero so drobili pevci posamezne oddelke. — Glede hrvaških razmer, ki so protiustavne, vlože poslanci nujni predlog, ki ga bodo podpirale vse parlamentarne stranke. — Za lurško romanje se sprejemajo le še moški udeleženci. Ce bo mogoče dobiti še drug vlak, potem se bodo zopet sprejemali vsi brez razločka. — Častna svetinja za 401etno zvesto službovanje kot cerkveniku je bila pripeta g. Josipu Tavčarju na Brezjah. Odlikovancu je pripel svetinjo g. radovljiški dekan. — Davek na žganje se bo — kakor je izjavil finančni minister — povišal za 50 vin pri litru čistega alkohola. — Liberalna trdnjava Podkraj je padla pri zadnjih občinskih volitvah. — V Loškem potoku se je ustanovila Dekliška zveza, v Cerknem na Goriškem pa prvi telovadni odsek. — Ce- j sar je popolnoma ozdravel. — Naglorna je umrl č. g. župnik in svetnik Anton Kukelj iz Šenčurja pri Kranju. Pripeljal se je z vlakom v Ljubljano, in se peljal z izvošče-kom iz kolodvora v Leonišče. Na potu je pa umrl v vozu.
Godovi prihodnjega tedna.
V	nedeljo, 29. marca: Ciril, Jona,
V	ponedeljek, 30. marca: Angela F. Amadej.
V	torek, 31. marca: Modest, Gvidon, Balbina.
V	sredo: 1. aprila: Hugon, Teodora 1
V	četrtek, 2. aprila: Franc Pavi., Marija Fgipt.
V	petek, 3. aprila: Abundij. Rihard.
V	soboto, 4. aprila: Izidor, Rozamila
Novice iz beneške Slovenije.
Troje novih sv. maš, to je za sloven-sko-beneške razmere veliko in nenavadno. Izpeli so jih z običajno slovesnostjo minoli teden mladi duhovniki čč. gg.: Viktor Skvarcolini, Bernardin Bera in Ivan Franc. Posledna dva sta izmed terskih Slovencev, prvi je šentpeterskega pokole-nja. a njegova družina živi v furlanski obmejni vasi San Guarco (sv. Jurij). Vsi trije so sposobni za slovensko službo. Najbrže pojde g. Skvarcolini za pomočnika h ku-ratu na našo slavno Staro goro, na mesto vrlega č. g. Škurja, za katerega so prosili prebivalci Doljnjega Brnasa, ki so že nekaj časa brez kaplana.
Pri sv. Lenartu je nastavljen za župnijskega oskrbnika č. g. Ivan Petričič, ki je moral dozdaj furlansko služiti v sicer mešani vasi Podklap pri Fojdi. Imenovani je vzoren in jako delaven duhovnik.
V Fojdi je umrl 85 let stari č. g. Josip Pelič, stric premil. g. škofa v Padovi in še drugih treh duhovnikov Peličev. Pokojnik je bil pristna beneško-slovenska duša ter je dolgo vrsto let služil med Slovenci. Pogreba se je udeležil tudi premilostni g. škof iz Padove. Jako premožna kmečka rodbina Peličev stanuje v Fojdi, a poslednji ostanek slovenskega značaja je izginil iz nje s tem pokojnikom. Mlajši zarod ne vidi v borni slovenščini nobene koristi.
Neznani zlikovci so napadli in težko poškodovali mladeniča Ivana Škontarja iz Črneje. Prenesen je bil v videmsko bolnico.
Edini zdravnik v celem šentpeterskem okraju, ki šteje približno 17 tisoč prebivalcev, je že od nekaj mesecev sem dr. Brosadola v Št. Petru ,in še ta že v letih. Prej jih je bilo čvetero; toda trije so šli po boljših in manj težavnih službah. Sicer pa za zgornji del nediške doline je že imenovan neki dr. Prampolini. Najboljše bi bilo, da bi zdravniki bili Slovenci. Beneški Slovenci se sploh malo brigajo za zdravnike, toda do domačih bi imeli več zaupanja, ker bi se vsaj razumeli z njimi. Zdravnike-do-mačine, t. j. Slovence, imamo kake štiri; med njimi se odlikuje kot jako navdušen narodnjak dr. Pavša iz znane rodoljubne družine. Toda vsi so v službi med Fur-lani.
Žlvinozdravnika pa ni v celem okraju in tudi doslej ga ni bilo! Nameravajo pa vendar ga postaviti v Št. Peter.
Vreme je postalo zadnje dni precej mrzlo; imeli smo tudi sneg, kar se ni zgodilo čez mizo, razen po višjih gorah. Toda solnce zdaj na čistem sije in ne bo sile.
Šolstvo.
— Roditeljski sestanki v Bohinju. Iz
Boh. Bistrice se nam poroča: Zadnja domača šolska konferenca je sklenila napraviti v šoli družinski ali roditeljski sestanek. Določen je bil praznik Marijinega oznanenja popoldne ob 3. uri. Pismena povabila dobili so stariši; župnik pa je roditeljski sestanek priporočil v cerkvi. Takoj po poludanskem cerkvenem opravilu so napolnili šolo povabljene žene in možje. Gosp. nadučitelj najprej prijazno pozdravi povabljene in povabljenke izrazujoč veselje nad tako nepričakovanim prvim roditeljskim sestankom ter v primernih be-
povest. Efektov ni iskal v tesnih vozlih — segal je v duše, v srca, analiziral krepost in strast — in na teh dveh utemeljil in razvil svoje delo. Toda na okvir teh dveh reprezentančnih slik svoje domovine je pripel za okras tipe iz naroda, kakor bi jih priklical iz groba, kakor bi zadnjim umirajočim zastopnikom Andrejev — hlapcev — in Kater — dekel po pismouku Florijanu postavljal spomenike. Prav ti sc mi zdijo granitni ostanki one dobe, ko jc z dušo iu krvjo prirasel hlapec in prirasla dekla k domu — h grudi, kjer se je vdinjal kot pastir — kamor je prišla kot pestunja. Na istem domu se je postaral, na istem izpotil zadnjo srago — iu nato legel k večnemu pokoju — objokovan od gospodarja, čc-ščen in nepozabljen od gospodinje. Tak tip je Andrej — hlapec, tak Katra — dekla. Umrli so ti tipi, ti angeli varuhi kmečkih domov. Zavriskalo je mesto, namignila tujina — in sinovi in hčere gredo v begu z grude, v tolpah od domovine in jo zapuščajo siroto — siroto Kovačico, ki kleči pred Materjo Sedem Žalosti in objokuje otroke, ugrabljene od tujine. Koliko stotin teh Kovačic — teh slovenskih mater joče za izgubljeno deco! Zopet tip — reprezen-tant — ne le poedinc nesrečne matere — to je pravi tip domovine, kateri so zdrsnili otroci iz naročja, odtrgali se od njenih prs in šli — za srečo v nesrečo. Kdor gleda
razpadajoče kmetiške domove, kdor tehta vsakoletno izgubo najboljših sinov in hčera, ki beže v tujino, kdor vidi, kako teče zlata reka z večine v žep tujcu v domovini — on se mora zjokati nad to Kovačico — nad domovino, on mora vprašati: Kako daleč? Ali ne bo konca? Ali si imela zares dosti moči, ti mati domovina, da si otela zarod skozi tisočletje — in sedaj, ko s£ ima braniti tvoj rod sam — beži od tebe? Ali si res tako obubožala, da jih nc moreš več rediti, da jim nimaš dati kruha? — Zakaj se pa zredi tujec ob tebi ? — Ali ne vidijo tega pastirji narodov — ali nimajo vesti — ali ne morejo več pomagati?
Še dva tipa sta pomembna v povesti: župnik in sirota — Jerica. S koliko iskrenostjo jc naslikan župnik, ki hoče biti in je resnični pastir svoji čredi. Kaka je njegova smrt! Kakršno jc bil njegovo življenje: »Preživel je ves dolgi dan življenja na njivi, skrben orač, neumoren sejalec. Videli ste njegovo bolezen, gorečo za vas, žrtvujočo se za vas; videli ste njegov trud, vam posvečen vse dolgo življenje.« Tak je bil ta župnik-vzornik in zato žalost, katere grenki blagoslov in bridki delež jc začutilo vsaktero srce ob njegovi smrti. Brez dvoma je to ena najlepših scen, ki so naslikane v tej povesti.
In Jerica - samomorilka! Kako grozna žrtev pohlepne strasti! Ni ona pala kot
sedali obrazloži pomen takih sestankov : sploh. — Prvi govori, kakor je bilo določeno, župnik J. Piber o cerkvi in šoli. Kratko nariše zgodovino, kako je cerkev vse čase skrbela in negovala šolo; potem načrta razmerje cerkve do šole in šole do cerkve, opiše pravice in dolžnosti ene do druge ter sklene, da le skupno delovanje obeh — privede srečo mladini — in človeku. Učiteljica, gospodična Fanica Zem-Ijanova je prevzela lepo nalogo: domačo vzgojo mladine — posebno ženske mladine — deklic. Govor njen bil je zares skrbno sestavljen ter zadel na občutljiva materna srca. V izbranih, iz srca prihajajočih, pa tudi resnih besedah drobila je posebno materam nauke ljubezni in dolžnosti — do najdražjih njihovih zakladov nedolžne mladine. Opomnila je stariše. kaj Vam pomaga, če ves svet pridobite, a svojega otroka po slabi vzgoji izgubite. Torej pazite že v zgodnji mladosti na mladino, zlasti na deklice, da postanejo enkrat pridne, skrbne pobožne gospodinje. Skrbite zanje s skrbno zgojo, delom irj molitvijo. — Dasi je Bohinjec trd, ne izvabiš mu zlahka solz, vendar — pri tem govoru gospodične učiteljice — zaigrale so solze ne le materam, temveč tudi — možem. In to so bile solze hvaležnosti in priznanja! G. nadučitelj je predaval poljudno o alkoholizmu — o tem največjem sovražniku človeštva. Omenjal je obilo zlih posledic — po vživanju alkohola. Isti jc vzrok toliko pobojev, toliko nesrečnih družinskih razmer! Alkohol škodljivo vpliva na cel organizem človekov — pa tudi na otroke — takih staršev. Država ne napove boja — temu sovražniku, pričnimo toraj mi napovedovati boj z abstinenco. Kazal je na skioptikonu človeško truplo — in na posamezne dele — razdjane in pokvarjene po alkoholu. Predavanje je bilo poučno in zanimivo, pa tudi času primerno. Gotovo ne bo brez vspeha. Roditeljski sestanki so potrebni; marsikaj se lahko tu starišem pove, kar je drugače skoraj nemogoče. Naj bi prvemu sestanku sledil prav kmalu — drugi!
Učiteljice na Pruskem. Na Pruskem je približno 22.000 katoliških ljudskošol-skih učiteljev in 7170 katoliških učiteljic. Protestantskih učiteljev je okolu 52.000, protestantskih učiteljic pa le 6527, torej osminka. Na 4-^5 katoliških učiteljev prihaja na kmetih po ena učiteljica, a šele na 30 protestantskih po ena ženska učna moč. Leta 1879 je bilo na Pruskem 3155 katoliških in 1876 protestantskih učiteljic. Od tedaj do danes je število protestantskih učiteljic za triinpolkrat naraslo, število katoliških pa le dvakrat. Učiteljice obeh ve-roizpovedanj tvorijo dandanes 18% števila učiteljev; o predzadnjem štetju so tvorile le 15%. — V Zedinjenih državah severne Amerike je pa nasproti 25% moških 75% ženskih učnih moči.
Iz Kranja.
— Pogreb. Dne 25. t. m. popoldne so pokopali v Kranju g. Fr. Jegliča, c. in kr. ritmojstra v 2. tren-polku, imetnika jubilej-ske spominske kolajne in vojaškega službenega znamenja 3. vrste, ki je nenadoma preminul dne 28. februarja t. I. v Požunu na Ogrskem v 44. letu svoje starosti. Truplo sc je prepeljalo v domovino na željo pokojnikovega očeta g. Jakoba Jegliča v Spod. Dupljah pri Tržiču. Počivaj mirno v zemlji domači, dragi sin, iskreno ljubljeni soprog in oče, nepozabni brat. — Umrli je
slučaj, ne kot sad človeške slabosti — pala je kot žrtva rafinirane laži, kot golobica je umrla v krempljih kragulja, ki se je nasitil njene krvi — potem jo pa pahnil v smrt.
To so najizrazitejši tipi, ki so pripeti na okvir te Meškove povesti. S tem delom je veliki lirik projeciral svoje srce na vun. s tem delom je izpregovoril kakor videč Jeremija in zaplakal nad Jeruzalemom — nad domovino. Zato je izvolil tudi moto povesti in napisal na prvi list cilj in smoter svojega dela z besedami: Domovini, s sladkostjo in bridkostjo ljubljeni...
Morda bodo v dolini šentflorjanski rodoljubi, mimo katerih pojde ta povest — in katerih src se ne bo dotaknila. Morda. Zato pa naj gre širom domovine tja, od koder beži mladina v tujino, tja, kjer je izginila ljubezen do rodne grude v srcih nekaternikov — ostala pa tem močnejša v srcih onih, ki je ne izdajo in ne prodajo. V srce naj seže onim, ki so poklicani in izvoljeni, da vodijo narod tedaj, ko jc začel pisati anale svoje kulture, ko dorašča in seda za mizo z brati — narodi . . .
Če omenjani sklepoma, da dajo izredno poetičen, nekako mističen nakit povesti personifikacije — smrti, žalosti, zime --sodim, da je to baš najboljše Mc-
škovo delo.
bil brat kranjskega kamnoseškega mojstra in hotelirja g. Rud. Jegliča.
— Pritožba »Kreditnega društva« t Kranju, iz Kranja se nam piše: Zadnji »Gorenjec« (z dne 21. marca) v 96 vrstic dolgem članku obravnava moč in pomen naše »neznatne« hranilnice. Bridko toži, da si je »nepristransko« liberalno podjetje »Kreditno društvo« v Kranju celo v tako rodovitnih letih, kakor so bila minula, moglo razdeliti samo sedem odstotkov v dobrodelne namene. (Komu?) Razni ravnatelji, upravni svetniki in odborniki so napeli vse moči ter lepo sporazumno roko v roki (!) olajševali bremena mestni hranilnici ter jih nalagali kreditnemu društvu, a kljub temu niso mogli dividend zvišati. Celo denar, ki je namenjen mestnim revežem, in ki ima kedaj pripasti mestu, so iz golega usmiljenja po volji nekega nesebičnega ravnatelja vinkulirali »Kreditnemu društvu« iz gole previdnosti, da bi kak podel klerikalec nc mogel očitati sebičnosti nepristranski občinski upravi. — Može pa, ki so ustanovili »Hranilnico in posojilnico«, da bi mogli dajati posojila po nižji obrestni meri kakor »Kreditno društvo«, ki brezplačno delujejo vsak po svojih močeh v prid kmetu kot meščanu, može, ki ne- poznajo sijajnih naslovov: ravnatelj, svetnik itd., in ki ne bodo nikdar vlekli mastnih dividend— imenuje neumne nasprotnike, sebične in častihlepne škodljivce. - • Na to imamo prav kratek odgovor: Gg. liberalci ostanite le lepo skupaj pod komando g. Cirila, nas pa, ki smo tako neznatni, da vam škodovati ne moremo, še nadalje prezirajte. Vi zbirajte krog sebe tiste idealiste-trgovce, ki so vas volili, nam pa liberalno pustite tiste posestnike, trgovce iz mesta in okolice, ki ste jih že itak izbacnili iz svoje srede, — pa bo mirna Bosna.
Društva.
—	Poštni oflclanti — pozor! Ljubljanska podružnica poštnih oficiantov in aspi-rantov se je odcepila od deželne zveze poštnih oficiantov in aspirantov v Trstu ter sklicuje na dan 1. aprila 1908 ob 8. zvečer posvetovanje za ustanovitev deželne zveze II., s sedežem v Ljubljani. — Tovariši na deželi se naprošajo, da se po možnosti udeleže posvetovanja, katero se vrši omenjenega dne v »Prešernovi sobi« gostilne pri »Novem svetu«. Marije Terezije cesta. — Pripravljalni odbor.
—	Narodna »Čitalnica« v Ribnici vpri-zori v nedeljo, dne 29. marca 1908 popoldne ob polu 4. uri žaloigro »Krivoprisež-nik« kot ljudsko predstavo ob znižanih cenah. Sedeži po 60 vin., stojišča 20 vin. — Predstava se vrši v korist društvu za varstvo otrok v ribniškem sodnem okraju.
—	Društvo državnih pomožnih uradnikov za okrožje Rudolfovo je dne 22. t. m. odposlalo drž. poslancem gg. knezu Auerspergu, dr. J. Hočevarju, Fran Pov-šetu, Fran Jakliču in Fran Šukljetu memorandum, izročen od odseka zveze društev pisarniških oficijantov na Dunaju njega eksecclenci vojnemu ministru, upaje, da se v jubilejnem letu Njega Veličanstva njih opravičene zahteve potom postave urede in doseže XII. činovni razred.
lj Bolniško in podporno društvo pomožnih ln zasebnih uradnikov za Kranjsko ima v ponedeljek, 6. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Pismo Boltatusa Pepela.
Gespud redehter!
Uni mende tku veja, de jest strašil rad hodm u sluvensk tejater, pe-ruč zatu, ke inorm ket Sluvenc sluvensk tejater pud-perat, dru-geč pa zatu, ke Danilo tku fajn igra, de m a
člouk res prou ta prava zabava, če ga gleda. Kedr ma Danilo kej za guvort, tekat se saj use dobr zastop, če žc ne Danilota. pa šepetauca, ke u tist buč sedi sklučen. ket en kp greha. Tu je tku pr-jetn, ke ta peru šepetauc puve, kar ma za puvedat, pol pa še Danilo ukul sebe ene parkat pugleda, če sina šcpetauca dobr zastupil in pol pa še on puve, de je bi
nalogo. Izrekam obema gospodoma prav toplo zahvalo in priznanje za njuno požrtvovalnost. Podučevalo se je tudi v igrali, za kar se imam pa g. Križaju zahvaliti, ki je drage volje prav spretno vodil ta poduk, kakor tudi članicam, ki so se pri nastopih prave igralke pokazale. Mnogo članic je obiskovalo tudi knjigovodski tečaj, to je umetnost in znanje, ki dandanes daje mnogim ženskam dobre prihodke, poduču-je ga prav spretno g. Podlesnik, za kar se mu mora izreči tudi zahvala.
Tudi telovadbe odbor ni pustil v ne-mar; pod nadzorstvom g. predsednice so imele mlade članice priliko poskrbeti tudi za čilost telesa.
Članice so obiskovale tudi socialni kurz in predavanje ob torkih, ki tudi ni brez pomena.
Tako je bilo notranje delovanje ženskega oddelka.
Društvo je nastopalo tudi v javnosti pri raznih narodnih prireditvah in pri slav-nostih prijateljskih društev, o čemur Vam bode pa natančneje poročala g. tajnica.
Storili smo, kar smo mogli, da društvo napreduje, in da ima ugled, je dokaz, da je v preteklem letu pristopilo 82 novih članic, tako da sedaj naš oddelek šteje 384 rednih, 34 podpornih in 2 ustanovna člana.
Da ima društvo dobre in koristne namene, je znano vsem.Uvedeno imamo tudi »Čebelico«, da si članice z malimi doneski prihranijo lahko tudi večje svote.
Na razpolago imajo članice bogato I knjižnico S. K. S. Z. Iz mojega poročila j lahko razvidite, da se nudi res veliko ko- i ristnega članicam za to malo vsoto letnih 120 vinarjev in ob pristopu 50 vinarjev.
Drage somišljenice! Agitiiajte med seboj za pristop k »Zvezi«, kajti poleg vseh teh koristi, ki se jih članice lahko poslužujejo v življenju, jo slednjič, ko umre, še spremimo z zastavo in z društvenim vencem k zadnjemu počitku.
Blagajniško poročilo S. K. S. Z. ženskega oddelka.
(Poroča Marija Manfreda, predsednica ženskega oddelka S. K. S. Z.)
Dohodki za leto 1907. so sledeči: v blagajni od leta 1906. 29 K 80 v., članarina 370 K 45 v., tedenski dohodki 101 K 30 v., veselični prebitki 276 K 24 v., podpore 100 kron, za društvene knjižice 1 K 80 v., za »Slovenca« gospa Križaj 4 K; skupaj 883 kron 59 v. — Izdatki so sledeči: redni stroški 278 K 20 v., stanovanje 200 K, naloženih 400 K; skupaj 878 K 20 v. V blagajni smo imeli koncem lanskega leta še 5 K 39 vin. — Iz teh številk, cenjeni zbo-rovalci in zborovalke, lahko izpoznate, da je naše denarno stanje še precej ugodno in se nam ni treba bati v doglednem času posebnih zadreg. Tako stopamo v novo leto zaupno z božjo pomočjo in z zvestim sodelovanjem delavnih in pridnih odbor-nic, ki se jim moram res posebno zahvaliti da so bile tako skrbne za društvo. Obiska-vale so redno seje, trudile se z nabiranjem članarine in z agitacijo, da so pridobile novih članic.
Tudi, če je bilo treba javno nastopiti, se niso vstrašile nc stroškov in ne truda in so bile pripravljene, da se žrtvujejo za društveno čast.
Zahvalim se ponovno vsem sodelujočim in prosim, da nam ostanejo še nadalje naklonjeni.
Tajniško poročilo ženskega oddelka S. K. S. Z.
(Poroča tajnica Pavlina Vider.)
O širšem delovanju ženskega oddelka S. K. S. Z. poročam sledeče:
Pretečeno leto je imelo društvo poleg 15 odborovih sej, kakor je omenila gospa predsednica, tudi dva zabavna večera, in sicer:
Dne 13. januarja je praznoval ženski oddelek S. K. S. Z. petletnico svojega obstoja s sledečim sporedom: Zjutraj v Kri-ževniški cerkvi sv. maša s cerkvenim govorom in skupnim sv. obhajilom društve-nic. Med mašo je prav lepo pel mešani zbor S. K. S. Z. pod vodstvom pevovodje za cerkveno petje, Černiča. Zvečer pa je bila v društveni dvorani veselica s pozdravom gospe predsednice, govorom g. dr. Kreka, deklamacijami, igro »Kukavica, modra ptica« ali »Boj za doto« in tombolo. Tudi na tej veselici so pokazali naše pevci in pevke lep napredek pod vodstvom pevovodje g. Čadeža.
Drugi zabavni večer je bil dne 24. novembra z govorom g. dr. Janežiča, petjem, deklamacijami, veseloigro »Kordula« in tombolo.
Ženski oddelek S. K. S. Z. si je nabavil v minulem letu venec, s katerim je spremil umrle svoje članice k večnemu počitku in sicer: Jožefo Zigert, Ano Vihtelič, Apolo-nijo Križaj in Marijo Kos. Za umrlo članico Nežiko Bačnik se je pa darovala sv. maša, ker ni bilo mogoče, da jo spremimo z zastavo in vencem k večnemu počitku.
Članice so se tudi udeležile procesije na Rakovniku in procesije sv. Rešnjega Telesa pod zastavo sv. Mihaela. Nadalje so napravile dne 9. junija izlet na Rožnik, kjer je bil cerkven govor in sv. maša, pri kateri je pel »Zvezin« mešani zbor pod vodstvom pevovodje za cerkveno petje g. Černiča. Članice so se udeležile izletov S. K. S. Z. skupno z moškim oddelkom in sjcer: v Tržič, na Jesenice, v Idrijo in v Mengeš.
Iz vsega tega sledi, da skrbi ženski oddelek S. K. S. Z. tudi dejansko za izobrazbo in blagor naših žena in deklet. Bodi i v bodoče tako.
Odbor in zaupnice ženskega oddelka S. K* S. Z*
Občni zbor vzame na znanje poročila ženskega oddelka S. K. S. Z. Odbor in z; upnice za bodoče poslovno leto se je stavil sledeče:
Predsednica: gospa Marija Manfreda, njena namestnica: Matilda Križaj, tajnica: Pavlina Vider, blagajničarka: Ana Jakopič. Odbornice in zaupnice so: Katarina Jakopič, Katarina Černič, Apolonija Ju-van, Marija Kovač, Ivanka Švajger, Ivanka Zakrajšek, Helena Ložar, Marija Štrus, Marija Sadar, Marija Koret, Jerica Pajk, Elizabeta Žvan.
Poročilo knjižničarja S. K- S. Z.
(Poroča knjižničar S. K. S. Z. Kos.)
V minulem letu se je izposodilo 1265 knjig. Lani je štela knjižnica 1506 knjig, zdaj jih pa šteje 1597, torej je prirastlo knjižnici 91 knjig, ki jih je večinoma darovalo uredništvo »Slovenca« po svojem uredniškem osobju, ki se mu iskreno zahvaljujemo. Med knjigami, ki so v knjižnici, se je čitalo v preteklem letu samo 276 knjig, druge se niso čitalc, ker jih člani in članice niso hoteli. Med temi knjigami
ODtnl zbor S. K. S. Z
L j u b 1 j a n a, 25. marca 1908.
Predsedstveao naznanilo S. K. S. Z.
(Poroča državni in deželni poslanec dr.
Janez Ev. Krek.)
Občni zbori S. K. S. Z. so vsako leto bolj važni. Želim, da bi »Zveza« v letu, v katero prestopamo, še živahnejše in bolj marljivo delovala, kakor dozdaj. S. K. S. Z, je postala rodovitna mati. Ima hčerke na Štajerskem, na Koroškem, na Goriškem, v Trstu in na Vipavskem. Naši telovadni odseki se dobro razvijajo.
Lepo tiho je snovala S. K. S. Z. nova društva. Tiho brez šuma je delovala S. K. S. Z. Med vsemi organizacijami, ki jih imamo, je najvažnejša S. K. S. Z. Vzgaja nam moči za bodočnost. Vsi bi morali sodelovati pri »Zvezi«. Iz inteligence naše, duhovske in svetne, bi si želel več zanimanja za »Zvezo« in za njene namene.
Nasproti naši »Zvezi« je bilo časopisje jako tiho. Želim, da bi kazalo naše časopisje za »Zvezo« večjo pozornost in vplivalo, da ne prezre prireditev S. K. S. Z.
Ne smemo prezreti, da moramo izpolniti verigo matere »Zveze« ne samo za našo deželo. Hčerke S. K. S. Z. potrebujejo pomoči, iniciative iz središča, iz naše »Zveze«. Naša »Zveza« se mora zavedati svoje dolžnosti. Delavci in delavke so bili dozdaj »Zvezini« stebri. Pomagalo nas je nekaj duhovnikov, ki smo povsod. Pri našem izobraževalnem delu ne vidimo mnogih, ki bi po svojih zmožnostih, po svoji inteligenci, lahko sodelovali. Naj bo ta moja opazka brez vsake osti in recimo: »Ne vejo, kaj delajo«. Skrbimo, da ne bo nobenega moža, nobene žene, nobenega mladeniča in nobene mladenke našega mišljenja, ki bi ne bil član S. K. S. Z.. Nihče ne izostani !
Glede na podrobno delo S. K. S. Z. potrebujemo pred vsem tajnika, ki bi se pečal izključno Ie s posli S. K. S. Z. Ker ga nimamo, hira dopisovanje, hira iniciativa. Misli jmamo, zmožni smo. Manjka nam le noža, ki bi rezal kruh.
Vidi se, da ne bo samo zadostovalo vzgojevalno delo. Potrebno je, da bolj poskrbimo za časopise, za bravnico, kakor do zdaj. Mladi fantje bi morali čutiti, da ie tu pred vsem njihov dom. Bodi bodoče leto še bolj plodovito, kakor je bilo minulo.
Poročilo predsedstva ženskega oddelka S. K. S. Z.
(Poroča M. Manfreda, predsednica ženskega oddelka S. K. S. Z.)
Društveno življenje je v minulem letu bilo živahno in raznovrstno.
Društveni odbor je imel 15 odborovih sej. Odbornice so se jih pridno udeleževale. Obravnavale so se pri sejah vse društvene zadeve.
Minulo leto se je poučevalo v šivanju in v drugih ženskih ročnih delih 45 članic. Nekatere so bile tudi prav pridne in marljive in so dosegle zelo lepe uspehe. Pod-učevala jih je prav vestno, kakor vedno, gospa Križajeva, za kar ji izrekam prisrčno zahvalo za njen velik trud.
Društveni pevski zbor je ostal tudi stanoviten in je pod spretnim vodstvom g. Čadeža napredoval glede na število članov, kakor tudi po pevski spretnosti.
V cerkvenem petju je pevski zbor pod vodstvom g. Černiča častno rešil svojo
gvišn in de nam kašna beseda na uide. Tu gre tku naprej, dokler se ptilub Dani-lot guvort, kedr ga začne pa enkat ježek bolt, pa pesti šepetauca samga naprej guvort, on pa sam iz rukani ukul sebe maha in usta udpira. Tu pa nardi tku še le tekat, kedr se že tud gledaucem več dost na pulub Danilota puslušat.
Dokler s nistn zažihru sedeža na ga-lari pr ubčinskeh sejali v mestu pusvetu-valnc, sm res mislu, de ja ni leuš zabave, kokr u tejatre Danilota gledat in šepetauca puslušat; zdej stu sc pa prepriču, de se člouk lohka in pu cen zabava tud drge, ne sam u sluvenskmu tejatre. Unkat, ke sa mel ubčinsk svetniki tista seja, pr ker je ubčinsk svetnik Kuzak tud iblanskc ceste naprej prnesu, je biu že tak špas, de sin mislu, de um poču ud smeha, ke jc en ubčinsk svetnik predlagu, de nej b se delale ceste pu Iblan iz valarjam. Ltibe kr-šanske duše, puvejte m vnder, ud kedaj sa se začele delat ceste iz valarjam? Iz valarjam se vnder delaja nudlni, kar ve usa-ka kuharca, ne pa ceste!
Men sc je strašil dobr zdel, kc jc tist-ga ubčinskega svetnika, ke je taka knšt ud valarju vn zbleknu, ubčinsk svetnik Vclkavrh tku fajn zafrknu in mu u ksiht puvedu, de sa valari za uč in sccr že za tu za nč, ke b tist valari use tiste ta lepe ku-
gle, ke jh u mestu jam iz velika muja vn zbereja, de iz nim ceste pusujeja, razdrobi in pol b bla pa figa in tisa muja zastoju. Če že more rotuž soje deluce tku dobr plačat, de u mestn jam sam ta velke in ta ukrogle kugle vn zbereja iti iz nim iblanske ceste pusujeja, za kua b se pol iz tistm valarjem škoda delala?
Tu je bla moška beseda in gespude žepane sa se kar ud punosa in vesela, de ma tku modre tnuže ukul sebe zbrane, uči pusvetile in jest sam sm se na galari muzu ud vesela, kokr če b špargelne jedu.
Scer sa nahter ubčinsk svetniki še zmeri neki gudrnal in guvorl, de tnama u Iblan tulk blata pu cestah, de ncker drge tacga. Pa ubčinsk svetilk Vclkavrh jm je dan tud zavle tega preči ena kroftna pud nus in jm puvedu, de sc jc enkat, ke jc šou li svet Katarin, du trebuha u blat uderu, u Iblan se pa še ni tiekol čez kulena uderu u blat, tok jc naumnast guvort, de ni ncker tacga blata, kokr jc u Iblan.
Jest sm mou strašil špas na galari. ke sm šlišu, kliku sc lepu ubčinsk svetniki med saba pudajaja in zafrkavaja in sm s naprej itzeu, de um raj hodu ud zdej naprej na rotuška galarija, kokr pa u tejater.
Jest na vem, kuku sc morja nalitcr ubčinsk svetniki čez iblanskc ceste gor držat. Če b biu že kašn zvolen ud iblanske
žvine u ubčinsk svet, b že nč na reku, če b se čez ceste gor držu in za žvina pu-tegnu, ke trpi na tisteh cestneh kuglah. Zvina pa vnder nima nubenga zastopnka u ubčinskem svete in pol za kua tulk besed in cajta putratet za ceste. Mende vnder na u nuben ubčinsk svetnik ud gespuda žepana pugervu, de b mogu useli prec pu deže, ke sa mokre ceste, iz štraj-zantam jh pustit in jh pušešit, kokr pusuje iz štrajzantam tiste luže, ke se nardeja ud tinte pu puperi, kedr se on na kašn pogn pudpiše. Tu b blu ud gespuda žepana mal preveč pugervan, pusebn, ke nemu ni treba nekol pu tisteh lužah ca-plat, ampak se lepu cvajšpenik voz in ma še pr tem ta nar veči špas kedr tkula iz pud kupit negaveh šimlnu al pa iz pud ku-ies negauga vuza špricne kašna luža ker-ino u ksiht, de more pol tist ondenken ud iblanskeh cest u kašn vež iz ksihta in gvanta dol brisat.
Sc Zancke se jc tu prenaurnn zdel, kokr ni je pol na štengah pravu, de se upaja ubčinsk svetniki gespude žepane ceste naprej metat. »Gespud zepan,« jc reku, »se tku iz sojem simlekm ukul vozja, men pa tud ni treba, de b pu cestah blat mesu, ke mam use duma pr liis, kar ulicam in nic moja ta stara tku filtra, kokr kasnga purmancka. Kdur ceste nuca, tist
so bile pa nekatere po desetkrat, celo do sedemnajstkrat izposojene. Knjižnice se je posluževalo 146 članov in članic. Konečno bi samo želel, da bi se knjižnica lepo razvijala in napredovala po številu knjig, kakor tudi po zanimivi in poučni vsebini, da bo zamogel knjižničar postreči vsakemu članu in članici.
Blagajniško poročilo moškega oddelka S. K, S. Z.
(Poroča blagajnik S. K. S. Z. J. Sedmak.)
Dohodkov je imel moški oddelek S. K. S. Z. v minulem letu 211 K 88 h, stroškov pa 201 K 50 h. Ostalo je torej koncem leta v blagajni 10 K 38 h. Premoženja je imela S. K. S .Z.: naloženih v Ljudski posojilnici 240 K, preostanek v blagajni 10 K 38 h, skupaj torej 250 K 38 h.
Članov smo imeli: 22 ustanovnikov, I podporni in 260 rednih članov. Pristopilo je leta 1907: 1 ustanovnik in 26 rednih članov.
Čebelica je imela 52 članov. Naloženih ima v Ljudski posojilnici 2107 kron.
S. K. S. Z. centrala kranjskih slovenskih katoliških društev.
(Poroča podpredsednik S. K. S. Z. Luka Smolnikar.)
lzpopolnujem blagajnikovo poročilo. Znano je, da vodim osrednjo blagajno S. K-S. Z. Imela je osrednja blagajna v minulem poslovnem letu dohodkov 3210 K, stroškov 3037 K 56 vin. Preostalo je torej 172 K 44 vin.
Stanarina sama stane za obe društvi 1679 K 50 h. Razsvetljava sama nas stane nad 100 K. S. K. S. Z. je dala zgolj za telovadce 1300 K. Da je morala osrednja blagajna vse to zmagati, smo se zadolžili za 1500 K.
Od zadnjega občnega zbora so pristopila na Kranjskem S. K. S. Z. sledeča društva, ki so se na novo ustanovila. Slovenska katol. izobraževalna društva: Mošnje, Krka, Ambrus, Zagradec^ Sela pri Šumbregu, Šinarca, Postojna, St. Ru-pert, Št. Jernej, Koroška Bela, Loški potok. Šmartno pod Šmarno goro, Št. Vid nad Cirknico, Sostro, Senožeče, Sodraži-ca, Mokronog, Brezje, Smlednik, Cerklje na Dolenjskem. V Ljubljani, oziroma ljubljanski okolici pa: »Slov. gospodarsko izobraževalno društvo za trnovsko in krakovsko predmestje«, »Gospodarsko izobraževalno društvo Prihodnjost za V. mestni okraj«, »Slov. katol. izobraževalno društvo v Vodmatu« in »Izobraževalno društvo v Spodnji Šiški«.
Vspeh S. K. S. Z. društev na Kranjskem imamo zdaj 131.
V oskrbi imam tudi koledarček S. K. S. Z., za katerega so osobito marljivo agl-
tirali naši telovadci.
* » *
Za pregledovalce računov poroča državni poslanec Jožef Gostinčar. Pregledal je račune. Bilo jc vse v redu. Predlaga odboru absolutorij.
Obvelja soglasno.
O telovadbi.
(Poroča Ivan Podlesnik.)
Ljubljanski telovadni odsek, del naše S. K. S. Z., ima redno vsako leto svoj občni zbor, na katerem poda podrobno poročilo o svojem delovanju. Je pa tudi dolžan, da poda račun o svojem delu temu zboru, ker jc samo odsek društva S. K. S. Z. Naj bo pa to poročilo saino bolj
nej pa gleda, de uja take, kokr se sika. Usak nej b se za tist atn uzeu, kar rnu am gre, pa b blu use dobr. Rjlansk berti prideja tud h men tekat, kedr nucaja kasna kuncesija za starija, drgac m daja pa lepu gmah. In ce ni bert h ksihte stuji in ce m je prpraulen 280 krone za kuncesija usak let udrint, pa mu ja dam, zatu ke ja mam ze ud nekdi, ce prou ze nimam sta-rije, ud kar stare babe peklajo. 280 krone glih ni Buli ve kulk, ampak ke mam zravn tud dobra plača in pa se kvartir, luc in drva zastoju in pa se 200 krone za pre-luftavajne gespud zepanuve sobe, se pa ze gvira in bi biu naumn, ce b se pol za ceste am jemau. Ce m ti glih kerkat sila, urii pa se ene par kuncesi za starije ud gespude žepana pugervu, de jh um pol u stant dajan, pa ni u prec spet neki vrgel. Kokr s clouk zna pustlat, tku pa pol lezi. Ja, tku jc, lub moj Pepe!«
Jest siti mogli dat Zancke prou. Če druh rotušk slugati zastoju na rotuž kan-clije pucaja in luftaja, iu nimajo zastojn kvarterja, pa nej b se drgač pustlal, de b tku ležal, kokr Zanček leži. Bertuska zadruga b s pa tud lohka am itzcla, de b dajal na rotuž kuncesije sam takm ldem, j kc jih res za štarija nucaja, nc pa takm, j ke jh prekupavaja, kokr brajnuke jajca na plac. Kokr s liolt kdu pustele, tku pa leži.
splošno, ker bo itak odsekov zbor meseca majnika tega leta.
Odsekovo delo se deli v dva dela, v notranji, ki se tiče odseka samega, in pa vnanji, kot središča naših slovenskih telovadnih organizacij. Najprvo nekoliko o prvem delu. V ljubljanski telovadnici se dela dan na dan, večer za večerom. Telovadba je razdeljena sledeče: ponedeljek zvečer: telovadba in seja vaditeljskega zbora; torek popoldne: dijaki in naraščaj, zvečer pa člani in seja odbora; sreda: ženska telovadba; četrtek popoldne dijaki in naraščaj, zvečer člani; petek starejši gospodje; sobota klubi. Povprečno telovadi na teden 150 oseb v naši telovadnici. — Članstvo se deli v redne in podporne člane. K rednim članom spadajo: člani, stari nad 15 let, starejši gospodje in člani obeh klubov. Vsi redni člani morajo biti telovadci in zahajati k telovadnim uram. — Člani, ki telovadijo v torkih in četrtkih, plačujejo mesečno 40 h. Starejši gospodje in člani atletskega kluba plačujejo po 2 K mesečno; dijaki in naraščaj so prosti me-sečnine. Telovadi se redno in kaže statistika zelo reden obisk. Ljubljanski telovadni odsek ima tudi svojo »Čebelico«. Blagajniško stanje je zadovoljivo, ker prispeva S. K. S. Z. z visoko letno podporo. V preteklem letu je priredil odsek lepo uspelo javno telovadbo v Ljubljani in sodeloval pri javnih telovadbah v Št. Vidu nad Ljubljano in na Jesenicah. Prav sedaj pa se pripravlja za javno telovadbo, ki jo priredi meseca majnika v Ljubljani.
Drugo, nič manj važno delo odsekovo pa je delo odseka, kot središča telovadnih organizacij. Do danes obstoji že sedemnajst odsekov, v katerih je organiziranih nad 600 mladeničev. Vsi so se v pol-drugoletni dobi ustanovili s pomočjo ljubljanskega odseka. Tem odsekom pošilja ljubljanski odsek redno vsak teden po šest vaditeljev, ki hodijo poučevat telovadbo. Tem vaditeljem, ki jim načeluje neumorno delavni in požrtvovalni brat Albert Je-ločnik, gre hvala, da se je naša organizacija v tako kratkem času tako lepo razvila in, kakor vse kaže, se bo še razvila. Brezplačno, le proti povrnitvi potnine, hodijo vaditelji vsak teden na Jesenice, v Radovljico, Št. Vid, Škofjo Loko. D. Mar. Polje, Kamnik, Vrhniko in Mengeš poduče-vat vaditelje in vadit telovadce. To je požrtvovalnost, kakršne iščemo zastonj pri nasprotnih organizacijah. Ta požrtvovalnost, združena z navdušenjem in vztrajnostjo, daje naši organizaciji moč in ji utemeljuje bodočnost. Obenem je ljubljanska telovadnica tudi šola za zunanje odseke, kamor pošilja isti svoje vaditelje, da se izobražujejo. Po prizadevanju našega odseka se je ustanovila preteklo leto Zveza telovadnih odsekov, ki lepo vrši stavljeno si nalogo. Tudi vprašanje glede na uniformo je povoljno rešeno in si člani vseh odsekov uniformo prav pridno naročajo. Prva večja prireditev, združena z javno telovadbo, bo v Ljubljani dne 3. maja. Vabimo že danes vse člane in članice S. K. S. Z., da se te prireditve udeleže. Ne mala zasluga članov našega odseka je tudi, da začne prihodnji mesec izhajati mladeniški list »Mladost«.
Zahvaljujemo se vsem našim dobrotnikom in prijateljem kakor tudi slavnim uredništvom nam prijaznega časopisja, zlasti »Slovenca« in »Domoljuba«.
Na zdar!
• « »
Dr. Krek prečita nato sledečo brzojavko:
Podnart, 25. marca 1908. Telovadci na potu v Tržič kličejo vsem zbo-rovalcem: Na zdar!
(Odobravanje.)
pravni tud jest in vem, de m u tu tud sam buhholtar Cirkelpohar prtrdu, k se je tud tulk cajta pustilu in pustilu, de zdej ka-mot leži. Ceu soj žeulejne je mogu bukle flikat, de sa jh druh trgal, zdej je pa vn-der du tega pršlu, de u on bukle trgu, flikat jh uja mogl pa druh. In ket predsednk peuskega društva »Iblanskega Zguna« jc tu tud zaslužu. Ke ma pa »Iblansk Zgun« še precej takeh peucu, de špekuleraja pri-det h kašnmo mestnmo kurite za buhliol-tarje, ke druzga nimaja za upraut, se je pa gespud žepan use glih začeu mal bat, de b se mu na riabral preveč buholtarju; zatu je pa začeu »Zgun« bi ud sebe ud-rivat in s za štafaža »Slaučka« najemat. Men je nazadne use glih, ker peusk društu gespude žepane slava žvrguli in mende gespude žepane tud, sam de špas preveč na kušta, ke pr leberaln strank je več takeh, ke sa dubrot putrebn, kokr pa takeh, ke dubrote talaja, zatu se more bt pa pre-vidn, de pol glava na buli, kokr je gespuda žepana že večkat pu kasnem punasreče-nem eksperemente bulela in ga zdej neki buli zarad gespuda Bužiča. O tem bo pa enkat že puvedu
Socialni kurz.
(Poroča dr. A. Ušeničnik.)
Razgovor je bil o postanku, bistvu in ciljih socialne demokracije. Udeležba po-voljna; udeleževalo se je pridneje ženstvo kakor pa moški.
Knjigovodski tečaj.
(Poroča Ivan Podlesnik.)
Tretje leto že prireja S. K. S. Z. svojim članom knjigovodski tečaj, ki od leta do leta bolj napreduje. Letošnji, ki se je pričel meseca novembra, šteje 48 učenk in učencev. Poučuje se enostavno knjigovodstvo na podlagi poslovanja v manufaktur-ni trgovini na debelo. Poučuje se vsak petek zvečer in bo trajal tečaj do Velike noči.
Češčlna.
(Poroča g. Vojteh Hybašek.)
Ker je v začetku nekaj udeležencev, kurza prosilo, naj se vrši pouk v češčini pozneje, kakor lansko leto, da ga bodo mogli pohajati tudi uslužbenci prodajaln in pisarn, se je določila za češčino ura od pol 8. do pol 9. ob ponedeljkih in četrtkih. Udeležba je bila v začetku prav dobra, toda tekom tečaja so mnogi izostali, kakor se dogaja to sploh pri vseh kurzih. Zato so pa tembolj napredovali oni, ki so vztrajali. Danes se lahko vsak izmed njih poda v Prago in se mu ni treba bati, da bi ga kar tako prodali. Pravo veselje je čitati češko pisana pisma in naloge. Letos bomo končali s Kunzovo slovnico, obenem pa beremo od Alojzija Jiraska »Filosofska hi-storie«. Želeti bi bilo, da bi se češčine učili tudi uslužbenci trgovin, ki bi se jim na ta način odprla pot v jako razvito češko trgovino. Upam, da bo mogoče tudi prihodnje leto nadaljevati češki pouk, zato pa že zdaj vabim one, ki bi jim znanje češkega jezika v katerkoli smeri koristilo, da sc pouka udeleže. Zdaf Buh!
Kronika S. K- S. Z. od 2. februarja 1%7 do 25. marca 1908.
(Poroča dr. A. Ušeničnik.)
Tudi zadnje leto je bilo za S. K. S. Z. leto dela. Omenim naj najprej predavanj. Predavanja po izobraževalnih društvih po deželi so v kroniki le deloma zabeležena, a bilo jih je cela vrsta. Želeti je, da bi društva vsako leto poslala osrednji zvezi poročila tudi o izobraževalnih govorih, da bi bilo tako mogoče dobiti pregled o vsem izobraževalnem delu. V Ljubljani so bila predavanja vsak torek (v zimski dobi). Predavali so: 15. februarja dekan A. Koblar o kmečkih uporih na Slovenskem; 19. februarja profesor Evg. Jarc o organizaciji katoličanov v Nemčiji; 26. februarja kanonik Iv. Sušnik o orožju; 5. marca profesor J. Knific o Egiptu; 12. marca župnik Jan. Kalan o misijonih; 26. marca profesor Iv. Gruden o prazgodovinskem človeku na Kranjskem; 2. aprila dr. E. Lampe o Vatikanu; 2. aprila L. Lenard o ruski revoluciji; 15. oktobra dr. Evgen Lampe v načrtih svobodomiselcev; 22. oktobra kanonik Iv. Sušnik o petrolejskem kralju Rockefellerju; 29. oktobra profesor Er. Gruden o avstro-ogrski nagodbi; 5. novembra Slavko Ravnikar o krščanski vzgoji otrok; 12. novembra dr. A. Ušeničnik o veri in neveri; 19. novembra dr. Jos. Jerše o skrivnosti smrti v luči vede in vere; 26. novembra dr. V. Pegan o čarovnicah in čarovniških pravdah v srednjem in novem veku; 3. decembra Slavko Ravnikar o vzgoji; 10. decembra SI. Ravnikar o pošti; 17. decembra M. Moškerc o časopisju; 17. januarja profesor Evgen Jarc o zanemarjeni mladini; 21. januarja katehet Iv. Mlakar o potovanju v milansko razstavo; 28. januarja Fr. Terseglav o bogomilstvu med Jugoslovani; 11. februarja kanonik Iv. Sušnik o polaganju kablja po Atlantskem oceanu in o brezžičnem brzojavu; 18. februarja dr. V. Pegan o dobrih in slabih straneh kazenskega prava; 15. februarja dr. I. Krek o novi trgovski šoli v Ljubljani; 10. marca M. Moškerc o slovenskih izseljencih na Vestfalskem; 17. marca dr. E. Lampe.
Še večjega pomena kakor predavanja so razni kurzi. S. K. S. Z. je tudi to leto oskrbela več takih tečajev, o katerih poročajo posebna poročila. Tudi izven dežele so pohiteli posamezni odborniki (zlasti načelnik dr. Krek, dr. E. Lampe in M. Moškerc), da so pomagali snovati in voditi socialne kurze. Tudi o telovadbi in o prireditvah telovadcev ima kronika mnogo zapiskov, a tudi to mora kronist prepustiti posebnemu poročevavcu.
Dalje poroča kronika, da je 10. marca 1907 S. K. S. Z. napravila v zvezi z drugimi našimi društvi prelep slavnostni večer v spomin Simonu Gregorčiču. Več slavnosti izven Ljubljane se jc Zveza udeležila z zastavo, tako 29. junija 1907 slavnosti desetletnice slovenskega izobraževalnega društva sv. Jožefa v Tržiču: dne 14. julija blagoslovljenja nove zastave katoliške delavske družbe v Idriji; 28. julija blagoslovljenja zastave katoliškega slo-
venskega izobraževalnega društva v Do-bu; 8. septembra desetletnice slovenskega izobraževalnega in podpornega društva in blagoslovljenja »Društvenega doma« v Mengšu. 25. avgusta je bila zbrana S. K. S. Z. na Jesenicah. Katoliško delavsko društvo na Jesenicah je obhajalo desetletnico, otvoril se je slovesno »Delavski dom«, obenem pa so zborovale vse slovenske krščansko-socialne zveze. Dne 19. januarja je proslavila Zveza kakor po navadi obletnico ustanovitve ženskega oddelka, s službo božjo in večerno veselico z igro in petjem. Tudi 1. marca je ženski oddelek priredil zabavni večer z lepim sporedom, da tako združi s poukom tudi pošteno razvedrilo.
Naj povzamem iz kronike le še to, da je Zveza spremljala z zastavo več članov
in prijateljev na zadnji poti.
* » •
Zapisnikar pristavi »Kroniki« sledeče:
Od zadnjega občnega zbora S. K. S. Z. dne 2. februarja lani je imel odbor dvanajst sej, in sicer:
2., 9., 18. in 25. februarja;
4. in 11. aprila;
27. majnika;
3., 10. in 25. junija;
2. julija in
27. septembra 1907;
11. in 20. januarja,
25. februarja in
16. marca 1908.
Sklepalo se je o 83 zadevah. Izpeljalo se je 68, neizpeljanih je 15 sklepov.
Občni zbor nato izpremeni pravila v neki nebistveni točki in vzame na znanje vsa poročila.
Volitev odbora.
Iz odbora izstopijo: Smolnikar, Moškerc, Čadež, dr. E. Lampe. Štefe, dr. A. Ušeničnik.
Izvolijo se: L. Smolnikar^ Jernej Je-" ločnik, Čadež, dr. E. Lampe, Stefe, dr. A. Ušeničnik. Namestniki so: Frančišek Terseglav, Alojzij Čatar, Starčnik, Zaman; pregledovalci računov pa: Bizjak, Jožef Gostinčar in Pavšek.
Predsednik nato zaključi občni zbor.
idrIBRe noulce.
i Umrl je 20. marca mladenič Rafael Logar. Bil je ud pevskega zbora »Katoliške delavske družbe«. Pogreb v soboto je bil kaj lep. Zlasti tovariši pokojnega pevca so slovesnost povzdignili, ker so mu pred hišo, v cerkvi in na grobu zapeli žalostinke, med potjo na pokopališče pa »Miserere«. Naj ti sveti večna luč, dragi mladi tovariš Rafael!
i Misijon imamo v Idriji, pričetek je bil v nedeljo, 22. t. m. zjutraj, končali pa ga bomo 29. marca popoldne. Vodijo ga oo. jezuitje Kunstelj, Pristov in Rakovec Vdeležba pri govorih je obilna, pri vsakem je cerkev nabito polna, na praznik Marijinega Oznanjenja je bila mnogo premajhna Tudi sv. zakramente prejemajo verniki v velikem številu, le imenovani praznik je bilo nad 800 obhajancev. Ne bi objavljali te strogo cerkvene slovesnosti, ako bi nas ne bil prehitel s poročilom o idrijskem mi-sijonu sam — »Slovenski Narod«. Ako najde »Narod« za vredno poročati o našerr misijonu, zakaj bi se pa tudi mi nekoliko ne pohvalili, če prav nikogar drugega to poročilo ne bo zanimalo, vemo, da bo »Narodovega« dopisnika, ki mu ni dala žilca, da bi se ne bil obregnil ob misijon, — pa kakor je videti, misijonu ne v škodo.
i Hujskači zoper rudniško ljudsko šolo so zopet na delu. Kaj bi pa tudi ne bili, ko se gode take strašne reči na šoli! Čujte kaj je bilo zadnji ponedeljek! »Slovenski Narod« poroča svetu, da se je ob 9. uri dopoldne zaključil pouk na šoli samo v ta namen. da so mogli iti učenci in učenke poslušat misijonarjevo pridigo! To je grozno! Kje ste napredni starši? Koliko škodo je trpela vsled tega izobrazba, izguba je nenadomestljiva. — Veste, da smo se veselo smejali, ko smo čitali klobasarijo v »Narodu«, ker je dopisnika nekdo dobro potegnil. Med učenci in učenkami na rudniški šoli je 670 otrok, ki so že prejeli zakrament sv. pokore, oziroma tudi sveto obhajilo. Ker je sedaj čas za velikonočno spoved, imeli so v ponedeljek in torek otroci šolsko spoved. Za sprejem sv. zakramentov je pa postavno prosto. Pa vkljub temu je dovolila še posebej pristojna oblast. Med spovedovanje jc bil vpleten tudi poseben govor za otroke, kar jim prav nič ne škoduje, ampak iim je še celo kaj prav prišel, da so tem ložje opravili spoved. Pouk ni trpel nobene škode, ampak nasprotno ravno, le v korist pouku je bilo, da so to pot v dveh dneh vsi učenci opravili spoved, ker je bilo več spovednikov. Iz »Narodovega« dopisa pa je razvidno, da so še vedno v Idriji ljudje, ki mislijo
edino le na razpor, na katerega neprenehoma umetno liujskajo. Ne govori pa res ii njih vnema za omiko, ampak soviaštvo de vere in cerkve, ki je kažejo, kjer le morejo. Sicer so pa ti ljudje usmiljenja vredni, ker pri svoji vedni preži, kje bi zopet komu poleno podstavili, nimajo nikdar miru. Povrhu je pa še ves trud teh revčkov brez uspeha.
i Dr. Luegerja jako ljubi Kristan. V zadnji številki »Napreja« se sklicuje nanj, češ, kako dela dolgove, tako, da bo imel Dunaj kmalu miljardo dolga. Počasi, Kristan! Res je, da je zopet pred kratkim sklenilo mesto Dunaj najeti večje posojilo. A v kaj bodo porabili posojilo? Vse posojilo bodo investirali na podjetja, ki bode toliko nesla, da se bodo obrestovala i| amortizovala sama. Idrijski posnemovalci Luegerjevi bi radi pa v dolg lezli, da bi izvrševali svoja podjetja, ki bi se niti ne obrestovala, kaj šele amortizovala. Kristan je slep in gluh, kadar se zarije kam. Še za podjetja, ki jih mora že sedaj občina oskrbovati, mora se sproti zadolževati, pa si bo nakopavala nova bremena, ki ji bode še manj nesla ter se bo morala še globlje zadolževati. Sicer so pa liberalci sami meit seboj mnogo pametnejši ter nič ne taje, da bi ne imel »Slovenec« v tem oziru prav. Ni še dolgo tega, ko s.o tožili, kako drag je sedaj denar, češ, da moraio plačevati obresti po 5 V2 c/°- Kristan trdi v »Napre-ju«, da je dijaško igrišče potrebno, da je klavnica potrebna, da je prav, če si nakupuje občina zemljišča in da je prostora za javno čitalnico in knjižnico, kakor tud* obeh teh v Idriji krvavo potreba. Kdo pa pravi, da ni treba dijakom igrišča. Zato pr, je dala občina že 1000 K, v letih 1902 ir 1903 po 500 K namreč Od naše strani se je poudarjalo tedaj, da kraj ni primeren za igrišče, a zmagal je Dragotin, oziroma Fani. Ako sedaj prostor ne dopada, naj pa Dragotin založi za novo igrišče. Ako pa nameravajo napraviti igrišče, kakor pravijo nekateri, pred realčnim poslopjem, zakaj niso tega že preje storili; saj je plačala občina za uravnavo prostora okrog realke in vrtove leta 1903. nič manj kot 16.414 kron 72 vin., leta 1904 zopet okrog 2980 kron 99 vin., v letu 1905 1510 K itd. O potrebi nove klavnice sedaj ni časa govoritii ker sploh občina ni nameravala še letos zidati, ampak izposoditi si prvi obrok 20 tisoč kron ter zopet naložiti! Kaj ni nespametno samo obresti plačevati, ker bode vloga manj nesla, nego bi bilo treba obresti plačevati. Prav je (potrebno pa ne), če si občina kupuje zemljišča, — če ima denar, ne pa, če bi rad ta ali oni občini kaj prodal, da si nekoliko pomaga. Ako vam je javne čitalnice in knjižnice tako krvavo potreba, napravite si jo, oziroma pobotajte se s sedanjo »Čitalnico«, saj so prostori prav čedni in uporabni tudi za javno knjižnico in čitalnico.
1 Olika naprodaj je v uredništvu »Na-prej-a«. Ako ne znaš še zmerjati, nauči te urednik raznih lepih psovk, kakor n. pr. kreature, Pavliha in podobno.
i Vincencljevi družbi v prid so sv. Jožefa dan prijatelji revežev »Pri črnem orlu« priredili igro »Tihotapci«, ki je prav dobro izpadla. Tudi gmotni dobiček je lep. Saj družba potrebuje podpore, ker je tudi lansko leto končala s primanjkljajem 55 K 57 h. Dohodki so znašali lani 1770 K 93 h stroški pa 1826 K 50 h. V minulem letu je konferenca podpirala 69 družin, oziroma samskih oseb. C. kr. poljedelsko ministrstvo je podarilo 200 K.
i Zahvala. Dne 19. t. m. so priredili prijatelji idrijskih siromakov v pivami »Pri črnem orlu« zelo mnogoštevilno obiskano veselico, katere čisti dohodek, ki pa ni bil ravno majhen, okoli 250 K, se je izročil tukajšnji Vincencijevi družbi. Dolžnost predsedstva je torej, da se vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k tako lepemu uspehu, najprisrčneje zahvali. Zlasti se moramo zahvaliti igralcem, igralkam in godcem, ter vsem tistim, ki so marsikaj brezplačno naredili ali darovali, v prvi vrsti slavni Katoliški tiskarni v Ljubljani, ki je brezplačno natisnila vabila za to veselico. Srčna hvala pa tudi vsem tistim, ki so s svojo udeležbo pokazali, da sočustvujejo z idrijskim siromakom, in slednjič tudi vsem tistim, ki so v ta namen poslali svoje doneske, ker so bili osebno zadržani udeležiti se veselice. Bog povrni stotero vsem skupaj!
Znanost in umm\
* Socialna predavanja. Centrala ljudskega društva katoliških Nemcev »Volks-verein fiir das katholisehe Deutschland« jc izdala ravnokar četrti zvezek socialnih predavanj. Strani 244, cena eno marko. V knjigi jc 29 predavanj v naslednjih oddelkih: Cilji in naloge našega časa. — Liberalizem in socialna demokracija. -- Socialne naloge žena in deklet. — V knjigi jc tudi mnogo skic za predavanja. Društveni
voditelji, naročite si vse te zvezke. Posreduje lahko »Katol. Bukvama«.
*	Tekmovanje za operni libreto. Izmed 600 tekmecev za operni libreto je založništvo Sonzogno v Milanu prisodilo drugo nagrado v znesku 10.000 lir rimskemu gledališkemu kritiku Ksaveriju Cambo za njegovo delo »Orna gora«. Preteklo leto je dobil prvo nagrado v znesku 25.000 lir pesnik Fausto Salvatori za delo »La festa del grano«. Gre se za štiridejansko ljubezensko dramo, ki se odigrava, kakor pove naslov, v domovini kraljice Jelene. Libreto je založništvo izročilo nekemu znanemu italijanskemu komponistu iz mlajše šole; istočasno je dobil pesnik naročilo, da naj napiše novo opero.
*	Leposlovne knjižnice je ravnokar izšel VI. in VII. zvezek in sicer »Mož Simone«, francoski spisal Champol (preložil V. Levstik) ter Taras Sevčenkovega Kob-zarja 2. del »Hajdamaki«, preveden in pojasnjen od Josipa Abrama. Prvi roman je izredno zanimiv, prevod »Hajdamakov« pa je vesten, v duhu izvirnika in strokov-njaško razložen. VI. in VII. zvezek staneta vezana 4 K 50 vin., VI. zvezek sam, vezan 3 K, VII. zvezek broširan 1 K 40. vin., VI. zvezek broširan 1 K 90 vin.
*	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkov-nina in vpisnina. — Ponatis iz dr. Volčiče-vega zbornika »zakoni o javnih knjigah, II. del.« Cena 1 K. Iz te brošure je videti, kako pomenljiv bode zbornik, katerega del je, za slovensko uradovanje pri sodiščih. Priporočamo jo posebno onim, katerim bi bilo težko naročiti ves Zbornik (6 K), ki izide prve dni prih. meseca.
SomlSljenlkll
V smislu lansko-letnega sklepa občnega zbora S. K. S. Z. na Jesenicah smo založili vžigalice z napisom »V korist obmejnim »Slovencem«.
Namen jim bodi isti, ki je začrtan v njih napisu, obenem pa naj bi bile te vžigalice tudi vidno znamenje vseh naših somišljenikov.
Vsakogar izmed Vas je častna dolžnost, da rabi odslej le te naše vžigalice, ki se dobivajo povsod v dosedaj med nami običajnih oblikah.
Spoznali jih bodete po napisu »V korist obmejnim Slovencem« in po dveh v bratsko pomoč si segajočih rokah, ki oklepate slovensko trobojnico.
Vodstvo S. K. S. Z. je izvršilo nalogo, ki mu je bila poverjena. Na Vas, somišljeniki, je sedaj, da storite i Vi svojo dolžnost ter segate prav pridno po njih.
Danes smo razposlali po širni slovenski domovini prvi vagon teh naših vžigalic.
Kličemo jim pa na daljno pot:
Prodrite v zadnjo gorsko kočico, osvojite si srca vseh, vznetite v njih ogenj bratskega domoljubja, da prinesete ono korist našim bratom - trpinom, obmejnim Slovencem, ki jim jo želi
Vodstvo S. K. S. Z. v Ljubljani, dne 27. marca 1908.
* * *
+ »V korist obmejnim Slovencem«
je napis vžigalicam, ki jih je v lastni režiji založila S. K. S. Z. v Ljubljani. Čisti dobiček je namenjen našim obmejnim bratom. Opozarjamo vse gg. trgovce, da si naročijo teh novih vžigalic čim preje, saj je njih kakovost najboljša in njih cena najnižja izmed sovrstnih znamk. Vse cenjene somišljenike pa opozarjamo na to, da jih zahtevajo povsod v vsaki trgovini in vsaki trafiki ter da tudi rabijo dosledno naše vžigalice.
* 6 *
+ Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« se naročajo z naslovom: »Vod-< stvo slovenske krščansko-socialne zveze v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2«. Po redu, kakor nam bodo dohajala naročila, v istem redu bomo tudi razpošiljali naročene zaboje.
Ploj pred ljudsko sodbo,
š Ploj pred ljudsko sodbo. Lansko let« dne 14. julija je dvorni svetnik dr. Ploj prišel v Ormož zborovat! Ko je izvoljen prišel na Dunaj, bilo mu je prenizko z našimi kmečkimi poslanci sedeti v enem klubu, zbral je Hrvate okrog sebe, ustanovil nov klub, v katerem je združil najstrast-nejše liberalce!! Torej je Ploj liberalec! se je reklo, pa je pred volitvijo pri vseh najbolj zanesljivih krščanskih možeh prosjačil glasove! Po njegovem volivnem okraju je začelo vreti! Pa »modri« Ploj je menil, da bo njegova visokost takoj pomirila duhove, in prišel je sam, da se opraviči, za-
kaj je vstopil v »Jugoslovanski klub« in ne v »Slovensko zvezo«! Pa motil se je, ves čar je izgubila njegova oseba. V Ormožu je bilo njegovih volivcev krog 120, ki so kot taki imeli pravico govoriti ž njim in mu pokazati svojo nezadovoljnost! P» ne tako! Ljudje, ki vedo dobro računati, so rekli, da je 40 več kakor 120! 40 je namreč bilo na shodu Plojevih pristašev, ki ga pa niso bili volili! Ogorčenost nad takim terorizmom so nesli kmetje seboj na svoj dom! V nedeljo dne 22. t. m. pa je kmečka zveza, katere Ploj v Ormožu ni hotel poznati, priredila zborovanje pri Veliki nedelji, in okrog 500 mož je prišlo na to zborovanje! Prišel je poslanec Pišek, ki je, sam kmet, v IV2 urnem govoru razlagal svojim tovarišem-kmetom, kaj nam je storiti, da pridemo tudi kmetje do veljave, ki nam gre! Pravil nam je, kako naj ravna-namo I. 1909, ko bo vlada začela ceniti naša posestva! Pokazal nam je krivico, ki jo je kmetu pred 30 leti napravila vladna cenilna komisija! Povedal nam je, da bodo poslanci tirjali in že tirjajo, da vlada prevzame vsako zavarovanje, da se bo pa vse zavarovalo proti vsaki morebitni škodi; govoril nam, kako bo treba skrbeti in se že skrbi za zavarovanje kmečkih delavcev in kmetov! Povedal nam tudi. kako je nastala »Jugoslovanska zveza«, pri kateri je gospod Ploj imel posel babice. Z navdušenjem so poslušali kmetje svojega tovariša; nato so se sprejele resolucije, kojih ena zahteva, da ostanejo srbske meje zaprte, drugo terja pravične preosnovo volivne pravice za naš deželni zbor! V tretji točki pa se izreči dvornemu svetniku gosp. Ploju popolna nezaupnica, ker je presedlal. Pri tej točki je z grl vseh navzočih zaorilo, kakor iz enega:, Proč z Plojem! Ni^res! ne iz vseh! V kotu se oglasi študent Šalamun, in trdi, da se možu, kot je Ploj, ne izreče nezaupnica! Ljudje bi si bili radi vsi ogledali tega — nevolivca, pa že je izgubil besedo! Nato pove gospod urednik Leskovar, kako lepo je ravnal g. Ploj v zadevi šmarske šole! Prosilo se ga je, naj dela nato, da ne bo treba zidati nove šole, ker se stara z malimi stroški da popolnoma preurediti in pri--staviti, da se poveča; 011 gre v Gradec in pove, da so Šmarčani za novo šolo! Pride ukaz! Zdaj se obrnejo na dr. Korošca, naj on vzame stvar v roke! Gre v Gradec in izve, kako je Ploj napravil s Šmarčani! — »To je kmečki poslanec!« je ogorčeno klicalo ljudstvo! 500 mož volivcev izreka torej svojemu Ploju nezaupnico! Ali bo zdaj Ploj razumel? Ali bo še prišel prihodnjič beračit naših glasov? Na to se je odi peljal gospod Pišek. Ogromni živijo-klici so ga spremljali v zahvalo za podučen shod! Na to se je ustanovilo katoliško politično društvo za ormožki okraj, kateremu je z vzklikom bil izvoljen za predsednika g. Anton Meško, župan iz Laho-nec, ki je prav spretno vodil ta shod! Govorili so še kmetje Korpar od Sv. Lenarta in Franc Vraz iz Cerovca, ki sta v vznesenih besedah navduševala navzoče, da kot en mož stoje skupaj v boju za katoliška načela in koristi kmečkega stanu! Shod, ki je trajal nad dve uri, zaključi gospod predsednik z lepimi besedami pesnikovimi: Da srce zvesto, kakor zdaj, ostalo bode vekomaj! in trikratnim živio-klicem na jubilarja: Frana Josipa in Pija X.! Lep shod, ki ostane v spomin vsakemu udeležencu! Navdušenje so nesli seboj zboro-valci! Hvala kmečki zvezi za shod! Samo le večkrat še pridite med nas!
AVSTRO-OGRSKA.
Češka kriza.
Češka ministra dr. Fiedler in Prašek sta izjavila, da je odvisno od stališča vlade glede na postopanje sodnikov nemških okrajev na Češkem, če ostaneta v ministrstvu. Uveljaviti se morajo postave in odloki. Ne sme se samovoljno razveljaviti že tridesetletna navada. Čehe je razburilo to-le: Načelnik nemškega narodnega sveta na Češkem, Titta, je pisal sodnikom nemških okrajev, da naj odklanjajo vse češke vloge. Nemški sodniki so ubogali in rešujejo češke vloge nemško ali jih pa sploh ne rešijo. Seveda so Čehi razburjeni in ogorčeni. Vsi češki poslanci na Dunaju so se o tem posvetovali. Posledica se je žc pokazala v proračunskem odseku. V zadevi postopajo odslej složno vse češke stranke. »Union« poroča, da se je nasprot-stvo med Beckom in Kleinom ter Čehi včeraj tako poostrilo, da so prekinili celo posvetovanja.
Gozdarski shod
na Dunaju je sklenil resolucijo, ki poživlja vlado, da naj prepreči razkosanje I kmečkih zemljišč in naj izpopolni določila j o varstvu gozdov. Zahtevali so tudi gozd-i ni oddelek v poljedelskem ministirstvu.
Delavnlške kasarne.
Minister Gessmann je izjavil o delav-niških kasarnah: Med najvažnejša vprašanja obrtne politike spada vprašanje o primernih delavnicah. Prejšnje čase jih ni manjkalo. Zdaj se pa osobito po večjih mestih težko dobe primerne delavnice, osobito na Dunaju in v Pragi. V Parizu, Londonu in v Nemčiji so zgradili primerne kasarne, v katerih imajo obrtniki svoje delavnice. To vprašanje se proučuje. Mogoče je v takih kasarnah tudi, da dobe obrtniki gonilno silo.
Obstrukcija v ogrsko-hrvaškem državnem zboru.
Disidenti so pričeli včeraj s tehnično obstrukcijo pri zapisnikovi odobritvi. Več govornikov se je oglašalo k besedi glede na poslovnik, kar je trajalo dve uri.
NEMČIJA.
Nemški državni zbor odobril poljsko resolucijo. — Končana časnikarska stavka.
Nemški državni zbor je odobril dne 27. t. m. resolucijo Poljakov, ki zahtevajo enketo, ki naj preišče politiške razmere poljskega prebivalstva v Nemčiji. Za poljski predlog je glasovalo 158, proti pa 148 poslancev.
Dne 26. t. m. so časnikarji zopet zasedli svoja mesta na poročevalski galeriji.
Nemški kancler na Dunaju.
Btilowega dunajskega obiska pri Aeh-renthalu zato niso razglasili, ker je hotel počakati nemški kancler, kako izpade glasovanje v državnem zboru o proračunu državnega urada. Državnika se razgovo-rita o nemško-italijanskih proklamacijah v Benetkah. Meseca aprila obišče Biilow najbrže Tittonija in Giolittija.
BALKAN.
Avstro - ogrski odgovor smatrajo v Peterburgu za zadovoljiv. Turška vlada je naznanila, da imenuje za poveljnika makedonskemu orožništvu generala de Robi-lanta. — V Adrianoplu sta se uprla dva kavalerijska polka, ker niso dobili vojaki plač. Uporniki so pretepli enega generala in enega polkovnika. Ko so vojake izplačali, so se pomirili. Nekega berolinskega častnika, ki je povzročil upor, so zaprli.
Kasacijsko sodišče v Belgradu je glede na umor bratov Novakovič uvedlo preiskavo. Naročili so sodišču prve instance, da mora zaslišati še več prič.
ITALIJANSKA MORNARICA.
(Iz poročila on. Arlotti.)
R i m, 28. marca. Poročevalec za mornarico v italijanskem parlamentu on. Arlotti je sestavil daljše poročilo, ki v kratkem pride na vrsto. Iz poročila posnemamo sledeče misli: Angleška je v zadnjih 14 letih podvojila svojo moč na morju, Francija je svojo mornarico potro-jila, ravnotako Amerika in Nemčija, Rusija ima vzlic svojemu porazu na Daljniem Vzhodu danes dvakrat močnejšo mornarico kot leta 1893., Japonska je danes na morju šestkrat močnejša, kot je bila še nedavno, Avstrija je brodovje podvojila, le Italija je zaostala in ni svoje mornarice pomnožila niti za eno efektivno tono (?). Leta 1893. so bili dani vsi pogoji, da bi bila Italija, kar se mornarice tiče, na tretjem mestu med vsemi velesilami, leta 1907. pa je padla na sedmo mesto in nevarnost je, da jo bo prekosilo avstrijsko brodovje, ki je leta 1893. bilo za tretjino manjše od italijanskega, leta 1907. pa je narastlo na dve tretjini italijanskega brodovja in bo leta 1910. doseglo štiri petine italijanskega. Poročilo poživlja poslance, naj sprejmejo proračun. Posebne osti, naperjene proti komurkoli, poročila nima, čita se pa marsikaj med vrstami.
Zdravstno
—	Protialkoholni shod v Pragi. Deželna društva proti alkoholizmu na Češkem in Moravskem bodo 8. junija priredila drugi češki shod proti alkoholu (prvi je bil I. 1906. v Brnu) in sicer v dvorani »Plodi-nove bursy« v Pragi. Vodilna misel shoda je tčma: »Alkoholizem in šola«. Na shodu bodo o tem predmetu govorili vseučiliški profesorji glede na higijeno, pedagogiko in sociologijo. Predavati so obljubili tudi razni zdravniki in učitelji, ki se že dalj časa pečajo z vprašanjem alkoholizma, tako da bodo razprave na shodu prav poučne in zanimive.
—	V obrambo pred kužnimi boleznimi. Pred kratkem smo poročali o kmetiču, ki je izgubil troje svojih otrok za davico, ker ni vedel, da imamo v cepivu izvrstno in uspešno sredstvo proti difteriji. iu ker žalibog tudi ni poklical zdravnika. Danes se imamo baviti z drugo nalezljivo boleznijo, š k r 1 a t i c o , to pa radi neverjet-
nega slučaja, ki se je pred kratkim pripetil. Mati, ki jo je zdravnik opozoril, da je njen otrok zbolel za škrlatico, pustila je k otroku več obiskovalcev z otroki. Obiskovalci si pač niso bili v svesti, da so se njih otroci pri tej priliki lahko navzeli smrtonosnih kali, od strani matere bolnega otroka bila pa je naravnost kaznjiva lahkomišljenost, da ni obiskovalce opozorila na značaj bolezni in preprečila poset. Novi zakon o kužnih boleznih predlaga za take slučaje kazensko postopanje! Na-glašajmo naj torej, da škrlatica tii le ena najbolj nevarnih, temveč tudi ena najna-lezljivih bolezni. Nalezljivost traja skoraj šest tednov in je povsem enaka, naj se gre za lahak ali težek slučaj. V lahkih slučajih pojavljata se izpahek in vročica le nekaj ur ali dni, nalezljivost pa je jako huda in provzroči lahko škrlatico, prenešena na drugega otroka, pri tem lahko najtežji smrtonosni slučaj. Bodimo torej pri škrla-tici skrajno previdni. Nikjer ni strogo izpolnjevanje zdravniških in oblastvenih predpisov tako zelo dolžnost vesti, kakor ravno pri kužnih boleznih. — Za škrlatico obolelega treba je strogo izolirati. Če ga ne moremo oddati v bolnišnico, nastanimo ga v sobi, ki je od ostalega stanovanja popolnoma ločena. Kdor streže za škrlatico obolelemu, ne sme neposredno občevati z ostalo rodbino. Zdravniki, ki nevarnost pač najbolje poznajo, delajo vedno tako, da obiščejo za škrlatico obolele kot zadnje izmed vseh pacijentov in se nato natančno razkužijo. Tako velika je nevarnost, da prenesejo bolezen v lastno ali kako drugo rodbino.
Kdo je najhujši škodljivec ljudstva?
»Reichspost« je razpisala nagrade za najboljše odgovore na gornje vprašanje. Prispelo je 1142 odgovorov. Nagrade so priznali sledečim odgovorni in sicer: l. »Najhujši sovražnik ljudstva je podkupljivi, brezvestni, nenravni židovski tisk, ker je isti v prvi vrsti kriv, da obstoje ostali ljudski sovražniki; kajti ne le, da pospešuje njih sramotno počenjanje, ampak slepi in mami tudi ubogo ljudstvo, da teh sovražnikov in njihovega zločinskega delovanja ne zapazi.« 2. »Brezvestni učitelj, ki z besedo in vzgledom ponižuje v otroških srcih vero, je najhujši sovražnik ljudstva. Vzemite delavstvu Boga, in vzeli ste mu vse. S čim 11111 nadomestite to izgubo?« 3. »Največji ljudski sovražnik je alkohol. On vodi ljudi od strasti popiyanja do delomržnje in potem do uboštva in nezadovoljnosti. On napravi iz ljudi gospodarsko nesposobna bitja brez volje in odporne moči ter povzroči njih nravno, duševno in telesno propast.«
Tržna uestL
Dne 28. marca 1908.
Tudi na budimpeški borzi je zapihal vendarle drugi veter in je na Ogrskem sedaj ugodno vreme ne le za poljedelce in njih setve, ampak tudi za budimpeške bor-zijance, ki ne morejo več vzdržati visokih kurzov, ampak so morali zadnji čas prece> odnehati. In sedaj je začela padati tudj aprilska pšenica, ker se boje, da bo lepo pomladansko vreme splašilo prevzemnike aprilskega blaga. Aprilska pšenica je noti-rala v decembru K 13-45 in včeraj pa 11-50 in jc tedaj od decembra sem izgubila skoraj dve kroni pri 50 kg. V oktoberskem kurzu je razlika istotako velika. Padajo pa tudi kurzi drugih cerejalij ne le termin-sko, ampak tudi promptno blago. Konzum kupi le toliko, kolikor neizogibno potrebuje iu so ponudbe brez zanimanja. Navadno je pomladansko solnce izvabilo zrnje iz zalog producenta in drugih lastnikov. V ti kampaniji so še bolj pridrževali blago ir-so špekulirali na položaj nove setve in na pomanjkanje blaga. Ali letos ni zmanjkale dosedaj blaga, konzum se je jako skrčil ir setve stoje dobro, vendar dosedaj še niso postali ponudniki številnejši.
Akoravno so razmere postale ugodne vendar bo špekulacija skrbela za večje iz premembe na terrninskem trgu, ker se b. opirala na vse mogoče in nemogoče. Kakor zgoraj omenjeno, je konzum popolnoma izgubil veselje do nakupa in vsled teg:» tudi ponudniki ne ponujajo, ker ni uspeha
Moka deli usodo s pšenico, ker tudi moka ne gre in se konzum omejuje le na neobhodno potrebno. Fina moka je brez vsakega zanimanja, medtem ko srednje in zadnje številke boliše gredo. Ržena moka je brez prometa. Otrobi nespremenjeni.
Špirit. Konzuni je povoljen, rafiniran špirit zahteva za prompt K 149-— basis Praga, za dobavo do avgusta nekoliko višje. Ako ne bo prinesel nameravani višji davek izprernembe, lahko računamo na j jesen z nižjimi cenami, kakor se kaže. 1 Proizvajalci so špirit potisnili na ncopra-I vičeno visoko stopinjo, v tern početju jih
je seveda tudi podpirala slaba letina sliv in krompirja. Ako bo tedaj letošnja letina ugodna, nam lahko prinese do 20 kron nižje cene.
Finančni minister je naznanil, da namerava vlada zvišati davek na žganje za 50 kron, tako da bi znašal davek za kon-tingentiran špirit K 140-—, za ekskontin-gentiran K 164-— na hI. Kontingent iznaša sedaj 1,017.000 hI in konzum je to množino vedno prekoračil. Novi davek bo začetkom gotovo zmanjšal konzum in sam minister računi, da mu ta davek izpočetka ne bo nesel ceie svote povišanja, torej 50 milijonov kron, ampak le približno .35 do 40 milijonov. Liter navadnega žganja bi se vsled novega davka podražil za 12 h. Kako bo to vplivalo na pivce, se ne more reči, ali tudi zvišanje davka v letu 1888.. ko je davek poskočil od približno 12 kron na 70, oziroma na 90 kron in ponovno zvišanje v letu 1899. za 20 kron, ni zmanjšalo veselja do alkohola, ampak se je pilo prej ko slej. Donesek višjega davka hoče vlada deloma porabiti za saniranje deželnih financ.
Ob jednem z zvišanjem davka hoče vlada razdeliti kontingent. Od 1,817.000 hI je pripadalo sedaj poljedelskim žgalnicam 865.000 hi, obrtnim žgalnicam pa 152.000 hektolitrov. Do sedaj se je razdelil kontingent vsako četrto leto, sedaj ga pa hoče vlada kar za deset let razdeliti, ker ima vedno velike sitnosti z razdelitvijo.
Gospodorstoo.
— Dolenjski cviček v Ameriki. Da
spoznajo tudi v drugih državah, s kakimi vini da razpolaga sedaj kranjska dežela in da se vinska kupčija z našimi vini čim mogoče razširi in povzdigne, stopil je deželni vinarski komisar za Kranjsko, gospod Fr. Gombač, z gospodom P. v New Yorku v dogovor in temu se je posrečilo, dobiti tam veliko tvrdko, ki je bila pripravljena oričeti poskušnjo tudi s kranjskimi vini. Koj po došlem naročilu odposlal je gosp. Gombač, kakor se je izrečno zahtevalo, en sod 330 1. dolenjskega lansko - jesenskega cvička iz Trške gore nad Krškim. Vino je bilo odposlano sredi decembra čez Hamburg v New York, kamor je dospelo to vino že popilo, poroča g. P. nastopno: Čeravno je bilo vino toliko časa (41 dni) šele proti koncu januarja. Sedaj, ko se je na potu in ekspedirano v najhujšem mrazu, (v tistem času so bili namreč v New Yorku veliki zameti in povsod v severnih krajih čez 12° mraza), je dospelo sem v izborno dobrem stanu, in le prav dobri po-znavatelj vina je spoznal, da je nekoliko trpelo vsled mraza. Ta dolenjski cviček je bil prvi, ki se je v sodih sem importiral in ki se je v tukajšnjih restavracijah in javnih prostorih prodajal. Prodajalo se ga je v steklenicah z etiketo »Cviček, Gombač, Krško-Gurkfield«, po 2 K steklenico. Kdorkoli ga je pokusil, ga je hvalil. Bilo je izborno, čeravno se ga je točilo že 10. dan po prihodu. Kupili in pili so ga razni Slovenci in Slovaki, Poljaki, Nemci in pod-kunzul Schwegel, ter so ga vsi pohvalili. Tudi Amerikanci so se izrazili o njem prav pohvalno ter ga karakterizirali kot »dry«, kar pomeni toliko kot suho vino, in to vsled tega, ker čuti človek po njem, če ga pije, spet sušo v ustih, in je spet žejen. Imeli smo prav vesele večere, odkar je prišel »Cviček« sem. Na veselici sv. Frančiška (društvo) in v restavrantu »Maxim«, se ga je največ popilo. Sedaj imamo sestanke in družbinske večere, imenovane »Cviček-Abende« in celo dopisnice dobivam »mit Cviček-Gruss«. Dotična tvrdka naroča in želi dobiti čimprej še 10 hektolitrov takega cvička, da se ga najprej povsod spozna in potem ga namerava impor-tirati v velikih množinah. Vse bi šlo dobro, le previsoka colnina na avstrijska vina dela precejšnje težave, ker se vino znatno podraži. Zato pa se tu prodajajo le ogrska vina, ker Ogri uživajo veliko vladno podporo. — Tako naš rojak iz New Yorka. — Dobro znamenje je za dolenjski cviček, da je dolgo pot po železnicah in po morju tako dobro prestal. Pri prihodnji pošiljatvi se odpošljejo tudi vipavska vina za poskušnjo. —


Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
Clccncc *
s primemo šolsko izobrazbo se sprejme v tgovino v mešanim blagom pri Ivanu Vabčič v Cerkljah pri Krškem. 77J 5-1
Moto I
Petero Marijinih pesmi
zložil Iv. Piftlar, op. 1.
Dobi s« v Katollikl bukvami v Ljubljani in pri akadatelju v Hrušicl, poŠta Podgrad (Istra).
Lekarna pri »zlatem orla"
kemika Mr. Ph. MardetschlSgerja
v Ljubljani priporoča svoja domaia zdravila i
1.	Dunajska želod&ne kapljica
znane za bolezni v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. 1 stekl 20 vin., 6 »teki. 1 K.
2.	Odvajalne krogijioe (posreb-rene) čistijo želodec, črevesa in kri. 1 škatljica 70 vin.	751 6-2
3.	Žeieznate krogijice s čokolado prevlečene, tvorijo kri in krepijo.
4.	China železnata Malaga ,španj-sko vino), najboljše za tvoritev krvi in tek vzbujajoče. 1 stekl. 3 K.
Po povzetju pošlje le ,,orlova" le. karna v Ljubljani, Jur&i&ev trg.
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj v trajno delo FRANC VIDMAR, krojač, Železniki, Gorenjsko.	753 3-2
Razpisuje se služba 758 3~2
občinskega sluge
občine Stari trg pri Loža
s prostim stanovanjem in letno plačo po dogovoru.
Oglasi naj se pošiljajo do 20. aprila na županstvo Stari trg pri Ložu.
Stara, še dobro ohranjena 76° 3-2
hišna opravo
se kupi. Poizve se v prodajalni, Štritar-jeve ulice štev. 3.
• V«
ki je posebno izurjena v pisanju na stroj in ima lepo pisavo, se sprejme takoj v odvetni&ko pisarno dr. Poček, Ljubljena.	764 2-2
oprava
se kupi. — Naslov pove upravništvo .Slovenca''.	763 2-2
Panorama international
762
Pod Trančo 2.
i i
Razstavljeno od nedelje 29. marca do vštev sobote 4. aprila 1908:
Potovanje po severu do Spicbergov
s Hamburg-Amerika-črto.
Hiša
695 6
na Bledu
se proda iz proste roke na zelo ugodnem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini farne cerkve, četrt ure od novega kolo dvora. Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinj, 2 kletij, 1 orala vrta. DA se tudi v najem.
Več se izve pri Antonu Sllvniku na Rtočioi fit. 94.
Službi
orjanisfa in
cerkvenika
745 3-2
v Stari vasi pri Vidmu na Štajerskem, blizu Krškega, obstoječe iz petero hiš, obširnimi vrti, veliko travnikov, njiv in hoste, poleg več obširnih vinogra dov z novimi sadeži in zidanicami, vse v prav dobrem stanu, se bode na drobno in tudi na željo kupca več skupaj prodalo.
Razprodaja se prične 31. sučoa 1908 in tako naprej do popolne razprodaje.
733 2-2 Anton MausaPf veleposestnik.
Singerjevi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 4
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naSih sivalnth strojev ne oddajamo piekupovalcem. marveč jih ob6lnstvu naravnost prodajamo.
Singer Co., akc. družba n šiv. stroje
Ljubljana, Sv. Petra oeata štev. 4.
se rarplauje v Tdnicah Pr' Kamniku.
Nastop o sv. jurju. Plača se bo zboljšala na 600 K ali še več. Prednost ima rokodelec.
«Ameriko In Kanado
najzložnejla, najcenejša ln najvarnejša
vožnja b
Cunard
64 t 4	Bližnji odhodi
Iz Trata t Slavonija 31. marca, Panonija 14 aprila,
Carpatlja 28. aprila. Iz LtVerpoola i Lusltania 4/4, 25/4/ in 16/5.
Mauretanija 11/4, 2/5 in 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Izvolite plaati po vzoreeI
Modno blago
volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni rrfilt prekrasnih modnih vzorcev za srajce> obleke Itd., itd. le zajamčene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega ln modnega blaga
V. J. Havli&ek in brat
v Podčbradih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K 52820-6
Razpis.
Za preložitev deželne ceste Litija-Pljjuska med šmartinom in Litijo na 20.700 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom
Javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 15. aprila 1.1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: »Ponudba za prevzetje gradbe deželne ceste med Šmartinom in Litijo".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri okrajnem cestnem odboru v Liliji.
Ljubljana, dne 23. marca 1908.
Sprejmo se za takojšnji nastop
=kleparski, ključavničarski ln mizarski pomočniki
pri izdalo val n i oi domačega 750 orodja v Vičnji gori. 2-2
761 3—1
Od deželnega odbora kranjskega.
Revma
NevralflIJa, kožne bolezni In rana, ohron. Morbus Brlghtll
| Protin!
ohromelosti In pri razliEnlh :: :: ženskih boleznih :: ::
Ischias
liedosežni zdravilstveni vspehi
termalno zdraviličč«
vspešno zdravil, s thermal. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica).
ie in najbolje učin-
do 440 C, z največjim v Evropi. 7« 20-1
Krapina-toplice
Priznano od avtoritet, najmočnejfte, najzdravilnej kujoče termalno zdravilno kopališče 38 termafno-kopalnim bazenom
Vednl pritok In odtok 3800 lit. v minuti.
Posebne marmor, kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od i. aprila do konca novembra. Znižane cene do 1. junija ln od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta.
Prospekte In pojasnila daje kopaliftko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem.
Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higieniiki kom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; čitalnice In konverzac. dvorane. Dvigalo, pokrito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča, razvedrila itd. Avtomobili.
Od postaje .Rogaške' lokalne želez. Grobelno-Rogatec, od-cepek (Dunaj-Trst) 2 url. Postaja Zabok-Krapina-Toplice (Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Na obeh postajah poštni in zasebhi vozovi Zasebni avtomobili. NaroČila pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Topllce, Rogatec In PolJSane.
se radi pomanjkanja prostora in vsakdanjega dohoda svežega blaga pio-daja <* o j modernejša in najfinej&a konfakoija za dame, gospode, deklico, dečke in obroke že sedaj za lastno oeno.
O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg 5.
Državni zbor.
Proračunski odsek rešil postavko visoke šole.
V včerajšnji seji proračunskega od seka so rešili postavko visoke šele. Glasovanje je izpadlo v smislu kompromisni] pogajanj z vlado. Klofačeva resolucija, da naj se ustanovi češko vseučilišče v Brnu, je bila odklonjena s 24 proti 16 glasovom. Za Klofačev predlog je glasovalo 16 slovanskih poslancev, proti pa 24 poslancev, in sicer socialni demokrati, nemški svobo-domisleci, Poljaki, krščanski socialci in Vsenemci. Sprejete so pa bile sledeče resolucije: dr. Koroščeva o preiskavah predpogojev za ustanovitev novih vseučilišč in sredstev zanje, nadalje so bili odobreni poročevalčevi predlogi o izpopolnitvi mladine, poslanca dr. Sylvestra o ustanovitvi nemškega vseučilišča na Mo-ravskern, poslanca Začka o ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravskem, poslanca Concija o ustanovitvi pravosodne fakultete z italijanskim učnim jezikom in več manj važnih resolucij.
Obrtni odsek.
Obrtni odsek jc imel v petek sejo. Na dnevnem redu sta bila predloga poslancev Kulpa in Wohlmeierja v varstvo stavbenikov. Na predlog poslanca Erba ie bil izvoljen pododsek, ki naj do prihodnje seje izdela poročilo in predloži odseku. V razpravi se je oglasil tudi poslanec Gostinčar, ki je povdarjal potrebo, da se ne ovira stavbeni kredit, s katerim je omogočeno živahno stavbeno delovanje. Varovati se mora poleg obrtnika tudi delavca, da ne izgubi svojega zaslužka.
Več govornikov se jc pečalo nato s tem vprašanjem in je tudi sekcijski načelnik Busek povdarjal. da sc ne sme delati preveč ovir kreditu, ker bi se s tem ovirala tudi stavbena obrt. — Prihodnja seja obrtnega odseka bode v petek, 3. aprila.
Rusini.
Pogajanja med Rusini, vlado in Poljaki so povzročila, da Rusini niso stavili nobene resolucije glede na visoke šole. Obljubili so jim dve stolici na Ivovskcm vseučilišču.
VVahrmundova zadeva.
Svobodomiselne stranke sodijo, da ni pričakovati glede na \Vahrniundovo zadevo nadaljnjih posledic. Tudi krščanski socialci ne nameravajo nastopati.
Vladne predloge.
Vlada jc predložila zbornici zakonski načrt o izpopolnitvi postave glede na nezgode in na bolniško zavarovanje. Nadalje je predložila načrt o postavi glede na zobozdravnike in pa zobozdravniške tehnike.
HRVAŠKA.
Ban Rauch.
V	sredo in četrtek je ban Rauch kon-feriral z raznimi ogrskimi ministri o vprašanjih, ki se tičejo Hrvaške, mej drugim tudi z ministrom za notranje stvari, grofom Julijem Andrassyjem in državnim tajnikom Szterenyjem. V sredo popoldne se jc odpeljal na Dunaj, da se vdeleži zaprisega dr. Rakodczava kot predsednika stola sedmorice. Tudi minister za Hrvaško* (ieza pl. Josipovič se jc istodobno podal na Dunaj.
Ban Rauch se je imel včeraj vrniti z Dunaja na svoje posestvo v Martijanec. Ni res, da bi bil ban Rauch zaprosil vladarja za avdijcnco, kajti cesar ob petkih sploh nikogar ne sprejema v avdijenco. Ban je po konferenci z zunanjim ministrom izjavil nekemu časnikarju, da njegova navzočnost na Dunaju ni v zvezi z imenovanjem hrvaških škofov. Glede razmer na Hrvaškem jc rekel, da je razburjen le Zagreb, po deželi pa vlada'mir, ki se ne poruši, ako ne bo koalicija agiti-rala v tem smislu. On se strogo drži zakonov, tako tudi glede odprave kolpor-taže. Uradništvo jc z njim zadovoljno; nezadovoljnost je le pobožna želja koalicije. Sabor je bil odgoden, ker jc predsednik Barčič rekel: »Ven tujci, dol I nedostojni!« Glede avdijence pri kralju je rekel ban, da morda predloži vladarju manifest koalicije.
Nov kandidat za bansko stolico.
V	Zagrebu se govori, da postane ban, ne grof Pejačevič, ampak slavonski veleposestnik grof Gustav Normanu. Pejačevič pač ne more sprejeti vlade, dokler obstoji razlog, zaradi katerega je odstopil, t. j. železničarska pragmatika.
Deželni zbor Kranjski.
Včerajšnja seja ustavnega odseka.
Pri prvi včerajšnji seji ustavnega odseka, katere se je udeležil tudi deželni predsednik, se je ob navzočnosti vseh članov v splošnem razgovoru, ki so vanj segli zastopniki vseh strank, doseglo, da se jutrišnji seji deželnega zbora predloži načrt zakona, ki se ž njim ustavni odsek izreče v permanenci. Podrobna vprašanja se še niso razpravljala, pač pa se je v splošnih potezah sprejela podlaga, ki se bo na nji odsek dalje posvetoval. Soglasno sc je izvolil za poročevalca v odseku dr.Šusteršič. Po dosedanjih razpravah se sme za-resno upati, da bo odsek do prihodnjega zasedanja deželnega zbora meseca junija I. I. volivno reformo sporazumno z vsemi strankami izdelal. Odsek je izrazil željo, naj se deželni zbor ne zaključi, marveč le odloži.
Današnja seja deželnega zbora.
Današnja seja je imela zopet tričetrt-urno zamudo. Deželni glavar je otvoril sejo šele ob % na 12. uro.
Proti zapisniku ni bilo nobenega ugovora.
Na predlog dr. Šusteršiča se poročilo deželnega odbora o izvršenih volitvah za kranjski deželni zbor zopet odloži.
Poročilo ustavnega odseka.
K tej točki pravi dr. Šusteršič, da odsek ni mogel dati o pravem času svojega poročila v tisk. Ako ni ugovora, poda ust-meno poročilo.
Ugovora ni.
Dr. Šusteršič poroča: Ustavni odsek še ni bil vstanu skleniti že volivne preos-nove, kar jc naravno, ker tako važen zakon, ki sega globoko v politične razmere, se ne more skleniti v eni uri. Ustavni odsek hoče nadaljevati delo tudi potem, ko bo danes deželni zbor odgoden, zato odsek predlaga, da se proglasi permanentnim in da potem v prihodnjem zasedanju predloži zakonski načrt o volivni reformi. Ze včeraj se je pokazalo, da je upati, da se med strankami doseže popolno sporazum-ljcnje. Predlaga zakon o permanenci ustavnega odseka. Cita zakon, katerega zbornica brez debate soglasno sklene.
Nujni predlog dr. Kreka in tovarišev za slovensko trgovsko šolo.
Dr. Krek in tovariši so vložili naslednji nujni predlog:
Deželni zbor skleni:
1.	Ustanovi se v Ljubljani dvorazred-na slovenska trgovska šola z nadaljevalnimi oziroma specialnimi tečaji.
2.	Deželnemu zboru se naroča, da v prihodnjem zasedanju stavi svoje tozadevne predloge in sploh stori vse pripravljalne korake, osobito tudi radi državne subvencije v to svrho, da se ta trgovska šola otvori kakor hitro mogoče.
3.	Za omenjene priprave se dovoli deželnemu odboru kredit 6000 K iz deželnih sredstev.
V Ljubljani, 29. marca 1908.
Podpisali so predlog vsi poslanci vseh treh strank.
Dr. Krek utemeljuje nujnost: 17. julija 1901. se je v sporazumljenju z vsemi glasovi z izrečnim odobravanjem veleposestnikov, torej soglasno, na predlog finanč. odseka deželnemu odboru naročilo, da v bodočem zasedanju poroča o ustanovitvi trgovske šole v Ljubljani. Današnji nujni predlog je sicer nekoliko različen od takratnega. Takrat se je mislilo na ustanovitev višje trgovske šole, ki naj bi bila dvojezična. Moj predlog pa hoče, da sc ustanovi slovenska trgovska šola in sicer dvorazredna, ta posebni tip, ki se jc v Avstriji od 1. 1888 lepo razvil po raznih deželah. Razlika je tudi ta, da hoče moj predlog, naj bi se taka šola kolikor mogoče kmalu ustanovila, zato daje predlog moj že konkretne predloge, dočim se jc I. 1901 nasvet fin. odseka pečal Ic s pripravljalnimi nasveti.
Za trgovsko šolstvo je naša osrednja vlada od I. 1888 pokazala veliko vnetno in imamo o tem v državnem proračunu veliko svoto, od katere pa naša kranjska dežela ne dobi beliča, kakor da bi naša dežela ne potrebovala take izobrazbe.
Govornik obširno razlaga ustroj takih šol, ki že drugod jako uspešno delujejo in so pod nadzorstvom ministrstva iu dež. vlade, za administrativne in finančne zadeve sc izvoli poseben kuratorij, sprejemajo se gojenci, ki so izstopili iz ljudske šole iu so sposobni. Za srednješolce se napravi enoletni kur/,, ustanove se kurzi za praktične trgovce itd. Ako bo šola imela dobro vodstvo, skrben kuratorij, bo mogoče za vse take potrebe poskrbeti. Pri vseh interesiranih krogih naj bi našlo topel odziv tudi to, da bi se pri tej šoli ustano-
vil kurz za zadružništvo. Potreba za tako šolo je dana. Zadružništvo potrebuje pred vsem izobraženih voditeljev, sicer zadružništvo zvodeni in naj se ustanavljajo zadruge od katerekoli strani. Diference, ki sc pri trgovskem šolstvu pojavljajo, ali bodi šola akademija ali samo dvorazredna, so postranskega pomena. Obe šoli sta v eni vrsti, obe imata namen izobraziti praktične trgovce. Potreba takih šol se more meriti le po potrebi v življenju, praksa bo zahtevala vedno več, v prvi vrsti pa potrebujemo praktičnih trgovcev, ne za velike trgovine, ker jih nimamo, mapak za sedanje praktično življenje v domovini. Potreba višje trgovske šole ne sme stopiti z dnevnega reda. Ustanoviti jo moramo takoj, ko jo bomo potrebovali. Nikar pa ustanavljati šol, v katerih bi se vzgajale osebe, ki bi si potem morale kruha iskati le v tujini. Skupno polje bomo našli, videli bomo, da interesi agrareev ne smejo uničevati drugih slojev. Veliko gesel, ki se sedaj pojavljajo v javnosti, sloni le na neznanju. tako n. pr. razlika med produeenti in konsumenti. Ni res, da bi bil kmet samo producent, tudi konsument je. Za mnogo stvari izdajajo kmetje. (Dr. Tavčar govorniku, ki ima rožico na suknji: Samo za rožice ne! Veselost.) Trgovska izobrazba mora postati last najširših slojev. Vsak gospodar bi moral biti trgovsko izobražen. To stvori tudi umevanja, v kaki zvezi je stanovska potreba s politiko. Izobrazbe je pred vsem treba. Tudi za kmeta se bližajo boljši časi. ako mu trgovina odpre vire, da lažje in boljše proda. Prosi za soglasnost, ker to bo najbolj uplivalo, da bo lahko šolo otvoriti že jeseni.
Razvije se debata. Poslanec Lenarčič pravi, da doslej deželni odbor ni mogel poročati o 1. 1901 sprejetem naročilu, sedaj pa ima deželni odbor žc podatke in lahko poroča, če se mu to naroči. Govornik je mnenja, da je treba visoke izobrazbe in navadna trgovska šola tega ne daje. Potreba tudi pri nas hoče samostojno mislečih ljudi, ki morejo vse posle izborno voditi. manjka nam ljudi za samostojno korespondenco.
V imenu svoje stranke izjavlja: Vprašanje glede višje trgovske šole je danes tako nujno, kot je bilo, vendar pa se prilagodi predlogu, ker ne smemo zamuditi niti trenotka, da dobimo od vlade primerne podpore. Govornik želi, naj bi se pri šoli uvedel tudi vzorni komptoir, v katerem naj se še bolj izvežbajo praktični ljudje.
Dr. Eger pravi, da bodo veleposestniki glasovali za nujnost in pa tudi za v meritornem oziru, ker zadošča taka šola sedanjim potrebam slovenskega ljudstva, želi pa štipendije za nemške, kočevske gojence, ki obiskujejo Mahrovo šolo in sicer naj bi bile štipendije primerne številu nemških gojencev.
Zgoraj omenjeni predlogi so bili nato soglasno v nujnosti in v meritornem oziru sprejeti, kar so poslanci S. L. S. s ploskanjem pozdravili.
Predno je sejo zaključil, se jc g. dež. glavar v laskavih besedah spominjal bivšega deželnega glavarja Otona pl. Detela. Deželni predsednik baron Schwarz pravi, da sc je za trenotek doseglo, kar je bilo za sedaj mogoče in odgodi v imenu Nj. Veličanstva zasedanje.
Poslanci so se razšli v najboljšem razpoloženju. Padlo jc tudi nekaj dobrih dov-tipov. Naposled se je dr. Krek pokazal kavalirja in je dvorljivo pripel na dr. Tavčarjeva prsa rdečo svojo rožico ter tako pokazal, da razume S. L. S. ne Ic bridke resnosti, ampak tudi dobrih šal in vrača
ljubeznivost z ljubeznivostjo.
* « •
+ Štrajk časnikarjev v kranjskem deželnem zboru? Za časnikarje se je v dež. zboru kranjskem določila »loža«, ki je pa najbolj podobna kurniku. Iz tega kurnika se sploh noben deželni poslanec ne vidi, čujejo se pa vanj samo posamezni glasovi, nobenega celega stavka. Poleg tega ni v tem kurniku za zastopnike časnikarstva dovolj prostora. Sedeže imajo samo trije dnevniki, zastopniki ostalega domačega časopisja ne morejo imeti sedežev. O tem, da bi v ta kurnik mogel priti časih kak zastopnik večjih tujih listov, se še govoriti ne more. Za časnikarje je tak položaj ne-vzdržljiv. Večjim debatam bi iz tega galerijskega kurnika nikakor ne mogli slediti. Časnikarji so torej včeraj na galeriji imeli svoja 'kompromisna pogajanja« in sklenili: Deželnemu odboru zastopniki vseli tukajšnjih časnikov pošljejo vlogo, v kateri zahtevajo primerno ograjeni prostor v dvorani. Lahko se v dvorani ob stranskem zidu napravi tudi primerna časnikarska galerija na vzvišenem prostoru. V ta prostor naj bi imeli vstop samo časnikarji. Ako se tej upravičeni /elji časnikarjev ne ustreže, izostanejo od prihodnje seje deželnega zbora vsi časnikarji.
Dnevne novice.
4- Vseučiliško vprašanje. Več ko teden dni je ministrski predsednik baron Beck posredoval med raznimi strankami, da doseže kompromis v vseučiliškem vprašanju ter prepreči mogočo parlamentarno krizo. Razmere so bile zadnja dva dneva jako napete, ker so se nemški poslanci protivili glasovati za češko resolucijo, ki zahteva drugo češko vseučilišče na Moravskem. Vsled tega so tudi češki poslanci sklenili, da ne glasujejo za resolucijo, ki zahteva nemško univerzo na Moravskem. Nevarnost je bila torej, da ste odklonjeni obe resoluciji, kar bi povzročilo polom. Češki poslanci so zapre-tili baronu Becku, da odstopita oba češka ministra, ako bo odklonjena češka resolucija. Razpor med Rusini iu Poljaki zaradi rusinske univerze je za sedaj poravnan. Za slovensko univerzo je poslanec dr. Korošec predlagal resolucijo, katero je v četrtek obširneje zagovarjal tudi poslanec dr. Žitnik. Italijani zahtevajo od vlade, naj čimpreje ustanovi italijansko pravno fakulteto, pa ne imenujejo nobenega kraja. Gotovo pa je, da dobe Italijani pravno fakultete na dunajski univerzi. Kakor se nam poroča z Dunaja, so poslanci in vlada z največjo radovednostjo čakali na izid glasovanja. Včeraj ob 10. uri dopoludne je bilo oglašenih še okoli 30 govornikov, ki pa so se večinoma črtali. Po kratkih opazkah poročevalca dr. Bilinskega se je ob 6. uri zvečer pričelo glasovanje. Navzočih pa je bilo komaj 10 poslancev in niti ti niso glasovali za postavke osrednjega vodstva. Tudi slovenska poslanca dr. Korošec in dr. Žitnik sta se odtegnila glasovanju. Navzlic temu je izjavil odsekov načelnik dr. Chiari, da je odsek odobril proračun. Živahnejše pa je bilo v odseku, ko se je pričelo glasovanje o raznih resolucijah. V dvorano so privreli vsi poslanci, ki so bili slučajno v zbornici. Prve štiri resolucije so obveljale brez ugovora Prva zahteva, da se tretjina dež. šolskih nadzornikov pomakne v peti plačilni razred, drugi pa dobe doklade po 1500 kron. Druga resolucija naroča vladi, da uredi službene razmere in plače okr. šolskih nadzornikov. Tretja in četrta zahtevate večje število konceptnih uradnikov v osrednji statistični komisiji ter uravnavo plač. Dalje je predlagal poslanec dr. Syl-vester, naj vlada čimpreje ustanovi nemško univerzo na Moravskem. Ta resolucija je obveljala z večino glasov, kakor tudi resolucija Začkova za češko univerzo na Moravskem, Concijeva za italijansko fakulteto in Koroščeva za slovensko. Glasovanje po imenih se je vršilo o resoluciji Klofačevi. ki izrečno zahteva češko univerzo v Brnu. Ta resolucija je bila odklonjena s 24 glasovi proti 16. S tem s,e je polegel vihar, ki jc naznanjal krizo. Bilo je več strahu in razburjenosti, nego jc bilo potreba.
Zahrbtno intrigantstvo v narodno-napredni stranki postaja že naravnost neznosno. »Naš List« si je stavil nalogo, da razdere kompromisna pogajanja, ki se vr-še med strankami za volivno reformo. Zli duh naše javnosti, duh neodkritosrčnosti in zahrbtne intrige, izkuša zastrupiti zadnjo sled zdravega razuma v liberalni stranki. »Naš List« laže, da so se pogajanja strank glede volivne reforme povsem izjalovila, iu vendar je res, da jc ravnokar ustavni odsek začel delovati po skupnem soglasnem sklepu vseh treh strank. V petek so vse tri stranke kot en mož glasovale za nujnost volivne reforme, v soboto zjutraj pa nam »Naš List« poroča, da so se pogajanja razbila. Hkrati pogreva nesramno laž, da Slovenska Ljudska Stranka odklanja splošno iu enako volivno pravico ter da zagovarja staro krivico veleposestniške kuriie. To si upa trditi ta list isti hip. ko je dr. Šusteršič zopet očitno in javno pred celo zbornico povedal, da stoji S. L. S. prej ko slej na neomajnem stališču splošne in enake volivne pravice! Namen »Našega Lista« je očividcu: On hoče na vsak način preprečiti vsako sporazumlje-njc med strankami in zato dela z lažmi ir se ne sramuje časnikarske lopovščine, k' jo mora obsojati vsak pameten človek tudi v liberalni stranki v tem trenutku. S. 1.. S. je pripravljena se z vsakim poštenim človekom pošteno razgovarjati. Liberalna stranka pa mora v svoji sredi zatreti take sirupenc intrigante, ki delajo brezvestno na uničenje vsake skupnosti. »Brusimo orožie!« litijska »Naš List«, »Ja nas najde usodni hip pripravljene!« Ta hip. ko deželni poslanci liberalne stranke v deželnem zboru soglasno nastopajo za kompromis. pa liberalno časnikarstvo hujska, da naj brusijo orožje iu razdero vse dogovore. To je res lopovsko, in ako liberalna stranka takim elementom v svoji sredi ust
ne zamaši, tedaj bo seveda tudi morala | nositi vse posledice!
+ Odgovor deželnega glavarja k pozdravu predgrajskih deklet pri Starem
pri Kočevju:
imiPsovali so: star je že sedemdeset. iujM bdgovor prispel je pozdrav deklet. -fuiZa niflje srce pomladanski cvet nvbV- irtiim polno brsti mi želja in nad -oqZa(<$ielokrajiiio čutim se mlad -"loŽlMe^-cvetela iu ž njo Predgrad!
somišljeniki! Vse one go-^pMv. div katerih smo se že obrnili v za-deVT	naše vžigalice, prosimo,
aa takoj, blagovolijo v svojem kraju po-ffeMo:!ptQWbeti. Prosimo tudi odbore vstfOaŠjTi dj^tev in sploh vse svoje VRpViit; s()tji1s(junike, da vsak po svoji mocLskr.bi z^Mojšnjo razširjenje naših v-SgaUc PPj kranjskem, Štajerskem, Koro-ske^i iitji Prjmo/,skem! Odbor »Slov. kršč.
j o\i■
v 3i^Imenovanje v ,deželni službi, tiivsi d9Žfeteij<|0(4)?Rr kranjski je imenoval rač. fliicij^j&iU-i razreda gosp. Antona Bernika .ofiqijalpin l,i razreda: praktikanta gOSR-tiv.ai« češniM/r^č. oficijalom 11. razreda ter y(oj()iiter,k} g«sp. ,J. Setina prakti-
kantoHfc)! .isi3vinu (teleti Bbr»lJubilejne,smodke v Irankfurtarskih 6vltkibj Iloblačnairežija si- jt; .privoščila ob ooiailjevdmi jubileju nekaii,.>ka'r bo povzro-čila^!iviovseiio;sl(i)V.ajiKkUi dkrogih skrajno rigOfisdnieU lzdlaJHOje, jubilejne .smodke.a jih u}vtla «(ovitki .fuankflurtacskili barv. Ce
tofiH višek, vseh; škanda!loyj,:,}ie . vemo kaj
bi brtoiifilaoti 01 juinori olid ->i i: -•jiiil^-. Volivna relorma za Trst. V sredo dčželtoozbofski odsek za tflHv^tiU-ftffotttirt plenarno sojo. Predse-tir^iVeiKjzfan/'Razpravljalo se jc b^biočbab%lede priprav Za'volitve in vo-liV^a1 postopanja; i Iz.voliLse jc ožji odsek;: sestavljen 'iz članov večine in manj-Sirie. ki še lio bavil s političtio-riarodnim fcptfratftifaomv V--kolikor- se isti tiče volivne retoriki
rfiHa! prya istrska razstava. V sredo je inVel i^vtecvalni odbor za prireditev istr-$kJe Vazkrave pod predsedstvom deželne-g4'glavarja^ dr. Rizzia, svojo sejo. Razstava bo v Kopru ter bo obsegala polje-delštvti, obrt in' stare umetnosti. Čas. kdaj Se, razstava otvori, še ni določen.
:r V Opatijo sta prispela včeraj nadvojvoda Rainer iu soproga. Nastanila sta se v hotelti »Quisisana«. Visoka gosta jostaijeta v Opatiji več tednov.
-j-' Seja mestnega zastopstva v Zagrebu se je vršila v četrtek. Na isti se ie predstavil vrhovni načelnik, pl. Čuvaj, ki je zelo naglašal svoje nadzorne pravice, iz^vil: pa, tudi, da ne bode krčil občinske avtonomije, ampak storil vse, kar zamore, v blagor Zagreba. -.- Predlog odbornika • Koptaka za zvišanje števila redarstvenih stražnikov se je vrnil županstvu, da ga jasneje sestavi.
+ V uredništvu »Edinosti« imajo čas, da stikajo za grehi tiskarskega škrata in drugimi nezgodicami, ki jim je izpostavljen več ali manj vsak dnevnik. Naj bi gospodje rajše posvetili svoj zlati čas prevajanju brzojavk, ki jih diči taka barbarska slovenščina, da bi brzojavne žice popokale. če bi jih morale prenašati v »Edi-nostinili« originalih.
-i- Občni zbor »Katoliškega šolskega društva« se je vršil na Dunaju 25. t. m. Članov ima društvo že 82.000 in sicer znaša prirastek od 1. januarja 1907. do zdaj 1-4.920 članov! Samo v enem letu (1907.) je nastalo 227 novih podružnic. Vseh je zdaj 709. Na občnem zboru je bilo navzočih 1460 delegatov. Učnih in vzgo--jevalnih zavodov vzdržuje društvo .36, imed temi eno učiteljišče v Lincu, na katerem je v IV. letniku 40 katoliških mladeni-&v, bodočih učiteljev. V Gradcu vzdržuje učitel.iiščni konvikt za 80 goiencev, na Nižjem Avstrijskem več gospodinjskih in i kmečkih šol. na Dunaju prekrasno jubilej-nno IjOdsko šolo na VViednu. Na občnem ziboru je govorilo več odličnih govomi--kj^vujktis®! -vsi povdarjali ogromni napredek. ki ga je društvo v nekoliko letih napravilo. »Svobodna šola<- izginja pred raz-cvitom katoliškega šolskega društva v prazen nič.
-j- Tržaško ravnateljstvo državnih železnic ostane v Trstu, kakor poroča Derschattovo glasilo. Poročilo, ki ga je objavil »Deutsches Tagblatt«, ni resnično.
—- Konferenca »Sodalitatis in hono-rem Sst. Cordis Jesu« za ljubljansko de-kanijo bode dne 1. aprila 1908 ob 10. uri dopoldne v knezoškofijski palači.
— Loški potok. C. kr. deželna vlada jc s svojim odlokom z dne 5. sršca t. I., štev. 5655 ukrenila, da se bode vršil semenj, ki je bil do sedaj vedno 1. aprila, v bodočo dne 4. aprila vsakega leta. Ta določba velja tudi že za tekočo leto, na kar si dovo-
lim opozoriti slavno občinstvo. Ivan Lavrič, župan.
—	Sladkor. Z današnjim dnevom se sladkor podraži za 4 vinarje pri kg.
—	Društvo za privabitev tujcev za občine Radovljica, Lesce, Begunje in okolico ima občni zbor dne 28. marca t. 1., ob 6. uri zvečer v salonu Hudovernikove restavracije v Radovljici.
—	Žrtev alkohola Iz Borovnice sq nam piše: V nedeljo zvečer je ponesrečila v vodi poleg tovarne g. Franc Švigeljna Marija Leban, doma iz Medmurja na Štajerskem. Skoraj gotovo je vzrok pijača, ker je bila ponesrečenka udana tej slabosti.
—	Pivovarna na Gorenjskem. V Lescah zgradi pivovarno .1. Zimmermann iz Ettingena na Bavarskem.
—	Konkurz je proglašen nad trgovino Gustav Streiner, trgovca v Šmarjeti, okr. Mokronog.
—	Premeščenje v želez, službi. Premeščen je g. Josip Obad, asistent drž. žel. z Bleda iu imenovan postajenačelnikom v Kanfanaru v Istri. Nadalje je premeščen g. Šmuc, adjunkt drž. žel. in računodajalec z Jesenic k ravnateljstvu drž. železnic v Trstu.
—	Plazove v Vratih pride opazovat 29. t. m. družba slovenskih planincev iz Trsta. Plazove v Vratih, ki drčijo s Triglava in sosednjih strmin je lahko občudovati ob lepih solnčnih dneh od devetih zjutraj do ene popoldne od konca marca in še ves april.
—	Vlomilec prijet. Dne 6. januarja t. I. bilo je vlomljeno v tobakarno Ljudevita Fanjka v Jurišičevi ulici v Zagrebu ter ukradeno 100 kron gotovine, nekaj zlatnine in kolkov ter menic v vrednosti 1800 kron. Sredi februarja meseca je našel nekdo na stopnicah v zvonik stolne cerkve zavitek ukradenih menic in kolkov. Sedaj so dobili tudi vlomilca v osebi krojaškega pomočnika Frana Golubiča, rojenega leta 1884. v Zagrebu, pristojnega v Krško. Tudi ostale kolke in menice so našli pod nekim "grmom na Vseučiliščnem trgu, kjer jih je bil Golubič zakopal.
—	Jezik si je odgriznila. 30 let stara Ivana Škofie, hči gozdnega čuvaja v Ro-dici pri Kamniku si je v svoji zmedenosti odgriznila 4 cm jezika ter so jo morali oddati v deželno blaznico na Studencu.
—	Obstrelil se je. Josip Zgajnar, 12 let star mesarjev sin na Karolinški zemlji št. 4, je pretekli praznik doma vzel v roko bratovo flobert-puško in sprožil ter se je, ne vedoč, da je nabasana, obstrelil v dlan leve roke.
—	Grofu Harrachu se zdravje zboljša.
—	Češki »Sokoli« za Slovake. Prošle nedelje so priredila češka sokolska društva okolo 700 javnih shodov, na katerih se je govorilo o Slovakih in preganjanjih, ki jih trpijo od Madžarov.
Dr. Luegerjev pozdrav »Antisemi-ti«. Dr. Lueger je poslal iz Lovrane uredniku »Antisemite« pismo, ki se glasi: »Vaše obvestilo, da nameravate v Hrvatski in Slavoniji širiti antisemitsko misel, me je prijetno iznenadilo. Pozdravljam Vaš sklep! Delajte vsestranski na to, da odstranite vsemogoči vpliv židovstva ter s tem priborite krščanskemu ljudstvu obeh veroizpovedeb mesto, ki mu pristoja. Želim Vašemu delu vso srečo!«
—	Nova stolica na zagrebškem vseučilišču. V Zagrebu se ustanovi stolica za indoevropsko primerjevalno filologijo. Na novi stolici bo predaval redni ali izredni profesor.
Umrl je c. kr. poštni ekspedijent iu hišni posestnik g. Matija Zust.
—	Otrok v ognju. Dne 24. marca okoli 12. ure dopoldan se je vnela obleka štiriletne hčerke, konjskega hlapca, služečega na graščini »Krumperku«. Otrok je bil takoj ves v ognju in tako opečen, da je po noči za opeklino umrl.
—	Osmrtnica Strossmayerjeva. Dne 8. aprila, na obletnico smrti velikega vla-dike, bo v župni cerkvi v Djakovem slovesna zadušnica.
—	Novi hoteli v Zagrebu. Društvo za gospodarski povzdig Dalmacije je poslalo v Zader inženirja Jelinka in Scharvetterja, da proučita kraje, kjer naj bi se ustanovili hoteli za tujce. Za financiranje hotelov se ustanovi delniška družba.
Truplo umorjenca v ribiški mreži. V četrtek zjutraj so čozotski ribiči pri Trstu potegnili iz morja truplo neznanega delavca. starega približno 60 let. Truplo ne kaže nobenih znakov nasilstva; v morju je moralo ležati več dni. Prepeljali so ga v mrtvašnico pri sv. Justu, kjer so utopljenca fotografirali.
—	Umorjenega so našli v pristanišču v Novenigradu pri Zadru tamošnjega redarja Vinkota Rota.
Strašna rodbinska drama v Trstu. 25-lctna soproga Karola Bastendorf, ad-junkta državne železnice, je skočila dne
26. t. m. pri Milah s triletno hčerko v morje, kakor pravijo iz žalosti, ker ji je umrla druga, osem mesecev stara deklica. Hčerka je utonila, mater pa so rešili na pol mrtvo ter prepeljali v bolnišnico. Ko je zvedel soprog, kaj se jc zgodilo, se je ustrelil Govori se, da je bila nesrečna žena nenormalna od zadnjega poroda. Družina se je pred kratkim priselila iz Beljaka.
Društvo davčnih izterjevalcev na Kranjskem ima svoj občni zbor za drugo društveno leto dne 5. aprila t. I. ob 9. uri dopoldne v gostilni »Pri novem svetu« v Ljubljani. Tozadevna vabila so se že razposlala vsem kranjskim tovarišem.
—	Drvarjem na znanje. Na velepo-sestvu v Kutini na Hrvaškem rabijo skoro sto delavcev za neka dela v gozdih. Kdor. bi se zanimal za to delo, naj se obrne neposredno na »vlastelinsko upravo« v Kin tint, kjer izve pogoje.
—	Običajna tatvina v Zagrebu. V sredo večer je prispel z železnico v Zagreb Jakob Ljubek iz Mihovljan. Na državnem kolodvoru sc je seznanil z nekim moškim, ki sta šla ž njim v neko krčmo v Petrinjski ulici, kjer sta pila. Potem sta hotela skupaj odpotovati v Ivatiič. Čez nekaj časa sta se vrnila na državni kolodvor, kjer je Ljubek zaspal na neki klopi. Ko se je zbudil, je zapazil, da mu manjka novča-rica s 420 kronami, ki jo je imel v suk-njenem žepu. »Prijatelj« je tudi izginil.
—	Drama v Osjeku. Poročali smo o dvojnem samoumoru zakonskih Vaško v Osjeku. Glasom najnovejših vesti pa Vaško in njegova spremljevalka nista bila poročena. Gospa, ki se je ustrelila baje vsled ljubosumnosti, je bila Ema Baszla rojena pl. Kokolani, ločena žena budimpeštanske-ga trgovca Julija Baszla, ki se je udeležil pogreba. Rana, ki si jo je prizadel Gustav Vaško, trgovski potovalec iz Gradca, je tako neznatna, da je še na dan čina zapustil bolnišnico. Sedaj bo odgovarjal zaradi krive naznanitve.
Anarhisti oproščeni. Nekoliko dni je tega, kar so se imeli zagovarjati pred tržaškim dež. sodiščem anarhisti Peter Desan-ti, Vekoslav Postonja in Franc Panger, vsi iz Milj. Obtoženi so bili. da so imeli v gostilni »Evropa« v Miljah anarhističen shod. Ko so redarji hoteli shod razgnati, so se jim zoperstavljali, jih psovali, zbežali skozi okna, potem pa lučali na redarje kamenje.. Desanti je bil obdolžen tudi razžalje-nja Veličanstva. Tega se mu ni moglo dokazati. pač pa jc bil zaradi javnega nasilstva obsojen v tri mesece strogega zapora, Postonja v dva meseca, Panger pa na osem dni.
—	Nezgoda parnika »Hungaria«. Par-nik »Hungaria«. ki ga je najela družba »Dalmatia«, si je poškodoval stroj ter leži v splitskem pristanišču.
—	Upravno sodišče je 5. t. m. v zadevi pritožbe dunajske občine proti odloku ministrstva glede na preskrbo bolnikov odločilo, da ima občina Dunaj, dasi ni dolžna nove bolnišnice graditi, dolžnost na kakršenkoli način poskrbeti za bolnike, ki ne dobijo v že obstoječih bolnišnicah prostora, ker se država v to ne more siliti.
—	Za »Lego« so nabrali Italijani v zadnjem predpustu naravnost neverjetno velike svote. »Omnibus« namiguje, da je mnogo teh kronic prišlo iz sosednjega kraljestva, od poštenjakov, kakor so Nasi in podobni politiki.
»EDINOST« IN VOLIVNA REFORMA ZA ISTRO.
»Edinost« na vse pretege hvali volivno reformo za Istro. O tem vprašanju smo prejeli iz Istre sledeči dopis:
Zal mi je, da za enkrat ne morem biti zadovoljen z dr. Laginjo. Spinčič in Man-dič sta imela menda prav, da nista glasovala za novi volivni zakon. Razmerje italijanskih in slovanskih kandidatov je škandal in pljuska v obraz zaupnikom, ki se jih je pozvalo na posvetovanje glede vol reforme. Kaj takega nismo pričakovali. Varstvo manjšine jc vredno piškavega oreha. Italijani sami lahko sklepajo o vseli stvareh razun o visokosti izdatkov za šole, javne stavbe iu o znanih drugih točkah. Slovani ne morejo nikdar prodreti s kakšnim inicijativnim predlogom, ki bi bil v korist našemu ljudstvu, ako ne dosežejo kompromisa z Italijani, ki bodo pa za vsako uslugo zahtevali bogato kompenzacijo Italijani so beati possidentes; njim slovanska abstinenca ne bo škodila, ker imajo vsega dovolj, mi pa ne bomo mogli napredovati. Kaj je z jezikovnim vprašanjem v zbornici, kaj v uradih, kakor n. pr. v agrarnem svetu, kjer niti takrat nočejc umeti hrvaški, oziroma slovenski, ko mečejo kmetom otrobe v oči? Ali bodo tudi zauaprej zasedali mesta deželnih uradnikov !jud;e, ki imajo edino to kvalifikacijo, da so Garibaldinci? Menda. Pri razdelitv' volivnih okrajev se je godila Slovanom večja krivica, kakor se na prvi pogled
zdi.. Ves buliski okraj, razun laških gnezdeč, je slovanski. Ljudsko štetje, ki ga je komisija očividno imela za temelj razdelitvi, so priredila italijanska peresa. Rešilo se je samo davčno občino Krašiča! Na Koprščini jc vsa davčna občina Lazaret slovenska, zlasti Brtoki. Rešilo se je le Pobege in Cezarje. In na Piranščini da Kastelvenere ni slovenski? O volivni reformi javnost ni mogla razpravljati. Dr. Laginja je bil razobesil »belo zastavo« tci obljubil, da bo svoj čas še prilika, da se javnost bavi s predlogi komisije. Potem so pa kar v enem dnevu napravili pir in krstili otroka. Bila je nenaravna zveza, ki mu je dala življenje. Stara devica irre-denta in mladi slovanski istrski junak, pa tak izrodek . . . Botri vladi se je pač zelo mudilo. Saj je ona spravila parček skupaj in vplivala na ženina z grožnjo, da mu ničesar ne da, če ne vzame njene izvoljenke, sicer pa da mu vse zapusti, — ko je več ne bo! Marsikomu v Istri se zdi, da bi optimist dr. Laginja sedaj smel razobesiti — črno zastavo.
Štajerske noulce.
š Umrl je v Šoštanju dne 21. sušca gospod organist in v Savinjski dolini znani prvi tenorist Jožef Rernic, ki je tukaj služboval 22 let. ter bil marljiv pevovodja či-talniških pevcev in godec pri narodni godbi. Župnik gospod Govedič mu je oskrbel slovesen pogreb s popevanjem psalmov in peto sveto mašo. pri koji je bilo navzočih šest čč. gg. duhovnikov, gospod Karol Bervar, vodja orgljarske šole v Celju, okoli dvajset organistov iu mnogo njegovih znancev. Marsikatero oko je bilo solzno, ko je č. g. župnik Cizej pri odprtem grobu na kratko povedal, kako z veseljem je rajni že od mladih nog v čast božjo in za blagor naroda navdušeno popeval. — Končno so mu gospodje organisti zapeli novo nagrobnico Mrtvaški zvon«, katero je uglasbil gospod Karol Bervar. Bodi mu žemljica lahka!
š Za župnika v Sv. Bolfenku pri Bišu v Ternovcu je imenovan č. g. Jož. Vodo-šek, dozdaj kaplan pri Sv. Pavlu pri Preboldu in bode dne I. maja umeščen.
š Radi celjskega gimnazijskega vprašanja se je vršilo v sredo na Dunaju posvetovanje. Posvetovanje ni imelo nobenega rezultata, ker je vladno stališče Slovencem naravnost nasprotno.
š Cene živine v Gradcu, dne 26. marca. Na semenj je bilo prignanih 1215 glav. Cene stalne. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 37—41 K. pol pitani 33 do 36 K. suhi 28—32 K. pitane krave 28—34 kron, pol pitane in suhe od 16—27 K, biki 26—34 K, mlade molzne krave do četrtega teleta 29—35 K, starejše molzne krave 26—29 K, breje krave 25—27 K. Tuji, največ tržaški kupci so kupili 532 glav.
š Velikonedeljski oskrbnik Flucher — v preiskavi. Izvemo, da se podira zopet en »steber«. Velikonedeljski oskrbnik nemškega viteškega reda, Flucher, je visoko dvigal bandero nemštva pri Veliki Nedelji in v Ormožu. Sedaj pa nam poročajo, da je Flucher v preiskavi, da so mu odvzeti ključi itd.
š Vilo Lory na otoku ob Rakuševi cesti v Celju je kupil dr. .labornegg.
š Umrla je na Planini soproga mizarskega mojstra g. Matije Tovornika.
Korofke noulce.
k Vrbsko jezero je prosto ledu. Na jezeru je bilo včeraj opaziti nekaj čolnov in jadernic.
k Ošpice. Radi ošpic so zaprli v Celovcu en oddelek 2. razreda deške ljudske šole na Bismarkovem Ringu. Vendar je malo slučajev te bolezni.
BRATOVSKI UMOR PRED OLTARJEM.
V srbski vasi Ivanica sc je pred enim letom zaročila lepa kmečka deklica A. Ke-rotivič s kmečkim fantom Miliozc Kojope-ličem ter mu, ko je odhajal v vojake, prisegla večno zvestobo. Kojopeličev brat Vajin je pa kmalu po bratovem odhodu začel nadlegovati deklico z ljubezenskimi ponudbami, ki niso bile brez vspeha. Ko jo je Vajin pred kratkim poprosil za roko, je deklica privolila v to. 25. t. m. bi imela biti poročena. Miliozc Koiopelič pa jc zvedel za nezvestobo svoje zaročenke ter je sklenil. da se krvavo maščuje nad zapeljiv-cem — svojim bratom. Dezertiral je od vojakov ter prišel v domačo vas ravno tedaj. ko so bili svatje na potu v cerkev. Podal sc je takoj v cerkev in se postavil prav blizu oltarja. Ko sta imela poročenca stopiti pred oltar, je hitro oddal dva strela iz samokresa na svojega brata, ki je bil na mestu mrtev. Nato je streljal še na deklico. Krogla ii je predrla lice. Med svati je
vsled tega nastala velika panika, ter so vsi bežali iz cerkve. To priliko je porabil morilec za beg. Zasledujejo ga vojaška oblastva in orožništvo. Sodijo, da jc zbežal najbrže na Ogrsko.
Ljubljanske nouice.
Slovenska krščansko - socialna zveza in naši somišljeniki.
Mnogo je našili somišljenikov in so-mišljenic, posebno v Ljubljani, ki še niso člani oziroma članice »Slovenske krščansko socialne zveze«, te najvažnejše naše izobraževalne organizacije. Častna dolžnost ljubljanskih somišljenikov in somiš-Ijenic vseh slojev je skrbeti, da se to izboljša! Vsi v »Slov. kršč. soc. zvezo«! Kdor ni v »Slov. kršč.-soc. zvezi«, tega ne bomo smatrali za svojega somišljenika! Posebno naše poslance prosimo, da so na razpolago le tistim, ki se jim izkažejo z društveno knjižico »Slov. kršč.-soc. zveze«. Kdor se sramuje naše organizacije, ta ne spada med nas! Letna udniiia 60 krajcarjev je tako nizka, da jo lahko utrpi vsak.
Pretekli četrtek zvečer se je vršil v »Slov. kršč. soc. zvezi.« večji sestanek odbornikov naših društev. Na sestanku se je sklepalo, kako poživiti delovanje »Slov. kršč. soc. zveze« v Ljubljani in agitacijo zanjo. Iz vseh društev se je čul glas, da se hoče skrbeti za številnejši pristop k »Slov. kršč. soc. zvezi«.
»Slovenska krščansko-socialna zveza« ima svoje prostore v hiši stavbinske družbe »Union«, Frančiškanske ulice in je razdeljena v dva oddelka, v moški oddelek (pritličje na levo), in v ženski oddelek (desno prvo nadstropje). Glede društvenega delovanja opozarjamo na današnje poročilo o obč. zboru »Zveze».
Društveno tajništvo moškega oddelka posluje vsak torek od polu 8. do 9. ure zvečer. Takrat posluje tudi predsedništvo ženskega oddelka in društveni blagajnik. Tudi delavsko tajništvo posluje vsak torek od polu 8. do 9. ure zvečer.
Nadzorstvo v društvenih prostorih se je razdelilo tako-le: V ponedeljek tov. Volta, v torek v moškem oddelku tov. Sedmak, Kos, Moškerc, Štefe in v ženskem oddelku gospa Manfreda, v sredo tov. Pavšek in Himmelreich, v četrtek tovariša Kos, Bizjak, v petek tov. Puc. v soboto tov. L. Smolnikar, v nedeljo tov. Zaman, Lenčič. Vsi so obljubili, da bodo pravočasno prihajali v društvo. Nadzornikom se tudi lahko prijavljajo novi člani.
Društvena čitalnica, ki je sedaj pomnožena z novimi časopisi, je odprta vsak dan od C. do 9. ure zvečer, in v nedeljah od 9. do 12. ure dopoldan in od 3. do 9. ure zvečer.
Društvena knjižnica je odprta vsak torek in četrtek od 7. do Mj9. ure zvečer.
Telovadni odsek deluje vsak dan v društveni telovadnici. V sredo je telovadba za ženske. Stariši! Skrbite, da vaši sinovi in hčerke, katere veseli telovadba, zahajajo v naš odsek.
Pevske vaje so v soboto zvečer od 8. ure zvečer dalje.
Knjigovodski tečaj je vsako sredo ob 8. uri zvečer.
Češki kurz je vsak ponedeljek in četrtek ob polu 8. uri zvečer.
Socialni kurz se otvori zopet prihodnjo jesen.
Dramatični odsek prične delovanje prihodnji torek in bo deloval vsak torek (moški odsek) in petek (ženski odsek) od 8. do 9. ure zvečer. Somišljeniki, pripeljite svoje nadarjene sinove in hčerke prihodnji torek točno ob 8. uri zvečer v društvene prostore. Vodil bo ta kurz bivši član slovenskega gledališča g. Orehek.
Šola za šivanje je vsak večer v ženskem oddelku.
Predavanja so vsak torek točno ob polu 8. uri zvečer.
Pozivamo še enkrat vse somišljenike in somišljenice v Ljubljani, da podpro plemenito delovanje »Slov. kršč. soc. zveze« in ga pomagajo razširiti. Člani lahko pristopajo k društvu vsak večer, sprejema pa udnino tudi upravništvo »Slovenca«, Kopitarjeve ulice 2.
Vsak, ki je naš somišljenik, v »Slovensko krščansko-socialno zvezo«. * * »
lj Vžigalice »V korist obmejnim Slo' vencem«, katere je založila »Slov. kršč. socialna zveza, se dobivajo v Ljubljani v trafikah g. Šoukala pred škofijo in gosp. Kati Držaj v Florijanskih ulicah. Somišljeniki, zahtevajte te vžigalice v vseh trafikah! Vsako popoldne od 3. do 6. ure popoldne se sprejemajo ustna naročila tudi v tajništvu pole« uredništva »Slovenca«, Kopitarjeve ulice 2, preko dvorišča nad tiskarno.
lj »Abstinent« ima jutri , v nedeljo, 29 t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih S. K S. Z. svoj redni občni zbor,
lj Dr. Lueger se bo prihodnji torek ob 11. liri 37 minut dopoldne peljal mimo Ljubljane domov na Dunaj.
lj Zbornice hišnih posestnikov. Držav, zveza avstrijskih društev hišnih posestnikov vloži na ministrstvo vlogo, ki zahteva 17 zbornic hišnih posestnikov in sicer na Dunaju, v Lincu, Solnogradu, Gradcu, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu, Inomostu, Bolcanu, Pragi, Libercah, Brnu, Opavi, Krakovu, Černovicah in v Zadrti.
lj Našim poslancem. Gostilničarska zadruga je imela včeraj svoj občni zbor, o katerem nc poročamo, ker je bil načelnik zadruge toliko takten in objektiven, da nam ni poslal vabila, dasi sta morala biti povabljena na zborovanje poročevalca ostalih dveh ljubljanskih dnevnikov. Prav nič se ne čudimo tej netaktnosti, ker je »objektivni« načelnik zadruge znani bivši ljubljanski občinski svetnik Tosti. Če bo Tosti ali pa njegova zadruga kaj prosila naše poslance, jih prosimo, da jim pokažejo vrata.
lj Stavka črevljarskih pomočnikov. Črevljarski pomočniki v Ljubljani prično stavkati dne 5. aprila.
lj Ker so se upirali, da delajo na praznik, sta bila odpuščena te dni v novi kemični tvornici dva ključavničarja. To le beležimo zato, da izve širša javnost, kako da praznujejo praznike v tej novi tvornici na ljubljanskem polju. Delovodjo te tovarne, Sarborta, opozarjamo, naj ne rabi psovk, tudi ne takih, radi katerih je žaljen celo verski čut. Za enkrat naj to zadošča, ob priliki se z njim krepkejše pomenimo.
lj O smrti župnika Antona Kuklja se nam poroča, da ni umrl, kakor se je prvotno poročalo, na potu iz »Leonina« v bolnico, temveč so ga že mrtvega pripeljali v »Leoninum«.
lj Stanislav Orzelski nastopi danes kot gost zadnjikrat v našem gledališču, in sicer poje markija v »Zvonovih Korne-viljskih«. Ker je Orželski zbog svojih izrednih vrlin splošno priljubljen, je pričakovati, da bo danes gledališče polno. Saj slušalce čaka velik umetniški vžitek.
lj Gledališki večer v »Unionu«. V soboto, dne 4. aprila se vrši v veliki dvorani hotela »Union« gledališki večer. Pri-rede ga člani slovenskega gledališča s prijaznim sodelovanjem c. kr. vojaške godbe pehotnega polka kralj Belgijcev št. 27 in gospoda H. Beniška. Zanimivi spored je sledeči: 1. Smetana: Ouvertura iz opere »Tajemstvi« (vojaška godba). 2. »Tipi igralcev«. Dramatična parodija (g. J. Kra-tochvvil). 3. Čajkovskij: Arija Lenskega iz opere Onjegin (g. St. Orželski). 4. Helve-go: Arija kardinala iz opere »Zidovka (g. J. Vašiček). ,5. Strauss: »Sen valčka«, pot-pourri (vojaška godba). 6. Lehar: Pesem Vilje iz operete »Vesela vdovica« (gč. Groszova). 7. Millocker: »Kako se pleše« (g. J. Kratochvvil). 8. Niel Moret: »Cvetoči mak«. Japonska romanca. 9. Bizet: Arija dona Jose iz opere »Carmen« (g. St. Orželski). 10. Helmesberg: »Ptičji dvospev«, plesni duet iz operete »Policijski načelnik« (gdčna M. Škrdlikova, g. A. Vaverka). 11. Prolog iz opere »Pagliacci« (M. Kondrac-ky.) Premor. — 12. Lehar: »Rdeča roža«, valček iz operete »Mož s tremi ženami« (vojaška godba). 13. Mouleone: Serenada iz nove opere »Cavalleria Rusticana« (g. St. Orželski). 14. Piskaček: »Cigansko življenje« (gdčna Groszova). 15. Helmcs-berger: »Mici in Zan«, plesni duet iz operete »Dunaj po noči« (gdčna M. Škrdli-kova, g. A. Vaverka). 16. Parma: »Oj te ženske« iz operete »Nečak« (g. J. Kra-toclnvil). 17. Smetana: »Janko in Kecal«, duet iz opere »Prodana nevesta« (gospod St. Orželski, gosp. J. Vašiček). 19. Fučik: »Večer pri Maximu« (vojaška godba). 19 »Valentinova molitev« iz opere »Faust« (M. Kondracky). — Začetek ob polu 9. uri zvečer.
lj Umrla je gospa Marija Burja. — Na Rebru št. 5 je umrla Alojzija Kveder.
ljUmrl je svetnik c. kr. nadsodišča g. Alojzij Tschech, star 77 let.
lj Na opazovalnico so prepeljali re-stavraterja g. Frica Novaka.
lj Za novo župnišče pri Sv. Jakobu so razpisana steklarska, pleskarska, slikarska, pečarska, vodovodno inštalacijska dela ter dobava /.aluzij oziroma solnčnih plaht.
lj Morski potapljavci bodo le še nekaj dni proizvajali svoje umetnosti v Latter-lnanovem drevoredu. Zanimivi prizori so vredni, da se jih ogleda, poučni so posebno za šolsko mladino.
lj Društvena godba ljubljanska priredi jutri zvečer v gostilni pri »Levu« (Marije Terezija cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
liMici Kovačevi se sinoči ni posrečilo. V neko tukajšnjo gostilno jc prišel 57 letni mizar Valentin F. ter si tam privoščil dobro merivo vina. Ker jc hotel oditi, ne da bi plačal, ga je gostilničar na to opomnil.
Možu pa nikakor ni hotelo iti v glavo, da bi moral vino plačati. Poklicati so morali policijskega stražnika, da je posredoval. Policija se je potem prepričala, da možak ni bil pravzaprav v nikaki zadregi radi plačila, kajti imel je pri sebi 40 K gotovine in hranilnično knjižico z vlogo 490 K.
lj Nesreča. Včeraj je doma na stop-njicah padla 63-letna kočarlca Ana Ver-bajsova iz Podroj pri Šrriartnem in si zlomila desno nogo pod kolenom. Pripeljali so je v dež. bolniščnico.
lj Pozabila je neka dama v delikatesni trgovini gospe Ivane Jančeve v Wolfovih ulicah zavitek, v katerem je žensko svilnato krilo. Lastnica ga dobi nazaj istotam.
lj Tatvine. Trgovcu gospodu Karolu Hamiriannu je bilo v njegovi hiši na cesti na južni kolodvor št. 7 ukradenih 36 medenih vijakov, vrednih po 50 h. — Služkinji Jožefi Moškonovi je bila ukradena 10 K vredna pletena ogrinjača. — Hlapcu Jožefu Petanu je bila iz hleva v Igriških ulicah št. 10 ukradena ura-budilka. — Služkinji Mariji Reboljevi je bilo ukradene za 8 K obleke. Osumljenci so večinoma znani.
Ijlz upravnega sodišča. Upravno sodišče je priziv deželnega odbora kranjskega proti odmeri pokojnine gospej Ter-seglavovi od strani dež. šolskega sveta ozir. naučnega ministrstva odbilo.
lj Prijet tat. Pretočeno soboto je bila ukradena v gostilni »Pri Levu« na Marije Terezije cesti ključavničarskemu mojstru g. Francetu Pilkotu nova zimska suknja, vredna 120 K, v nedeljo pa kurjaču Jožefu Klemencii iz neke gostilne na Sv. Martina cesti stara zimska suknja, vredna 30 K. V četrtek jc policija prijela nekega Franceta Zajca, črevljarja iz Dolskega v kamniškem okraju, ravno ko jc hotel prodati suknjo pri starinarjih. Pri zaslišanju je aretovanec izpovedal, da je črevljar Ivan Zerovnik iz Jesenic in da mu je nekdo vrgel suknjo na hrbet, ker je bil zelo pijan. Ker mu tega ni nihče verjel, so ga izročili sodišču v preiskovalni zapor.
Razne stvari.
Prepoved poljske spovedi pri vojakih.
Neki poljski oče, katerega sin že drugo leto služi pri vojakih v Kolobrzegu na Pniskem, se v listu »Lech« pritožuje, da je tam vojakom zapovedano pri velikonočni spovedi se spovedati v nemškem jeziku, kar dosedaj še ni bilo.
Velika nesreča v rudniku.
V	gerbevillskem rudniku se je izpro-žila stena, ki je zasula 26 rudarjev. Dozdaj so izvlekli šest mrličev.
Zgorelo sedem oseb.
V	Peterburgu je bil 26. t. m. požar na Snokovski cesti. Zgorelo je sedem delavcev, ranjenih jih je pa 20.
Ljudožrci.
Na Admiralitetnih otokih so napadli divjaki štiri domačine, jih ubili in snedli. Iz nemške Nove Gvineje so poslali eks-pedicijo, da kaznuje ijudožree.
Nasi izgubil mandat.
Soglasno je italijanska zbornica sklenila, da izgubi Nasi svoj mandat.
Morska voda proti trtni uši.
Gnochi je dognal, da uniči trtno uš najuspešnejše morska voda.
Policijski škandal v Palerinu.
V	Palermu so odkrili velik policijski škandal. Policijski ravnatelj jc ukazal, da vozniki tovornih voz ne smejo sedeti na vozeh. Policijski nadzornik jim je pa dovolil, da smejo sedeti na kozlu, ker so ga podkupili z malimi vsotami od 5 do 10 fr. Preiskava je dognala, da je ščitil nadzornik, proti napitnini seveda, tudi tatove in druge hudodelce.
Požigi v Berolinu.
Dne 24. t. m. je zopet zgorela neka streha. Od 10. februarja jo bilo že nad sto požigov. Škode je približno že en milijon mark.
Velika goljufija v Parizu.
V	Parizu so zaprli bankirja Rochetteja zaradi velikih goljufij, v katere je zapleten tudi nek senator. Rochette, dasi šele 30 let star, je ustanovil 14 družb z osnovno glavnico 80,000.000 frankov. V francoski banki so zaplenili 3Vj milijona kron, ki jih je naložil Rochette na račun »Banque franco-espanole«. Policija poizveduje še za na-daljne Rochettejeve deposite pod napačnimi imeni. Kako da jc delal Rochette, dokazuje dejstvo, ker znašajo njegova pasiva 120, aktiva pa 14 milijonov frankov.
Hitra pošta.
Upravništvo lista »Gazzetta di Vene-zia« jc prejelo tc dni nujno dopisnico, ki jo jc neki Cristofoli bil oddal v Genioni
dne 12. decembra 1905. Dopisnica je rabila do adresata dve leti in dva meseca. V isti dobi bi jo bila lahko prinesel tudi polž.
Bomba v peči.
V	pisarni krakovske zidarske zveze je hotela zakuriti dekla Drozd v peči. Kar grozno poči, raznese peč in Drozdova se zgrudi mrtva na tla. Hiša je demolirana. Poškodovane so tudi sosedne hiše.
Maščevanje proti profesorju.
Gimnazijci v Čmovicah so poslali profesorju Deckerju peklenski stroj, ki pa ni razpočil, ker je bila vžigalna priprava slaba. Decker je profesor fizike in zelo strog.
Uboj v belgrajski prefekturi.
Kasacijsko sodišče je razveljavilo razsodbo prve inštance, glasom katere bi bil edino minister Petrovič zakrivil smrt No-vakovičev. Kasacijski dvor je naložil višjemu sodišču, da uvede preiskavo proti bivšemu policijskemu prefektu Ceroviču in orožniškemu poveljniku Vukasoviču.
Spominska plošča Preradoviču.
Šc to leto se vzida na rojstni hiši hrvatskega pesnika Preradoviča v Grabov-nici spominsko ploščo.
Bolnik na vislicah.
V	soboto, dne 21. t. in., so obesili v Washingtonu Italijana Giuseppe Paolucci-ja radi umora, ki ga je izvršil v razburjenju radi nezvestobe svoje ljubice, dasi-ravno je bil radi tuberkuloze že blizu smrti. Obsojenec je šel možato na smrtni oder; ker jc bil zelo slaboten, sta ga morala dva podpirati, skoro nesti, in njegov smrtni boj je trajal, kakor jc izjavil zdravnik, zelo dolgo. Vsi ameriški listi molče o tem groznem slučaju ter niti o usmrčenju ne poročajo. Tem živahneje pa se pečajo s tem slučajem italijanski listi ter opozarjajo, da se mora nadzorovati italijansko izseljevanje enako japonskemu. Animozi-teta Amerikanccv ima namreč svoj vzrok v tem, ker pride iz Italije v Ameriko mnogo sumljivih elementov, ter izgubi vsled tega italijanski narod svoj ugled pri Attie-rikancih.
Nov finančni škandal na Francoskem.
K Rochette-škandalu se je pridružil, kakor poročajo iz Pariza, nov finančni škandal. Senator Fvrard, radikalen vročekrvne/., je poneveril 730.000 frankov ter pobegnil. Senator se je posebno rad udeleževal borznih iger ter so ga že večkrat rešili iz zagate njegovi tovariši. Seveda jim je moral vselej obljubiti, da se odpove borzni igri. česar pa ni storil. Tudi sedaj so mu hoteli prijatelji pomagati iz zadrege. ako obljubi, da odloži vse časti, toda on jih je prehitel ter se podal s svojo obi-teljo v Bruselj.
Umorjeni frančiškan. V Derni v Tri-polisu je bil ponoči, 23. t. m., umorjen italijanski frančiškan. Bil jc štSrinajstkrat ranjen z nožem. Italijanski poslanik jc zahteval od turške vlade, da sc morilca prime in kaznuje.
Gledališče pogorelo. 26. t. m. ob 5. uri zjutraj jc popolnoma pogorelo najstarejše gledališče v Londonu, zvano Lane-gle-dališče.
Nevaren lov za vlomilcem. V Altoni
je prišlo pri zasledovanju ubeglcga vlomilca do hudega boja. Vlomilec je zbežal na streho neke hiše. Ondi se je sprijel z nekim kleparjem, ki mu jc sledil na streho. Predno ie došla kleparju pomoč, ga jc žc vrgel vlomilec s strehe na ccsto. Šele združenim močem policije in gasilnega društva se ej posrečilo dobiti vlomilca.
Zavrnitev na pravem mestu. Na nekem shodu je češki agrarec, s pomočjo socialnih demokratov izvoljen drž. poslanec Sablik, rekel o češko-katoliškem poslancu dr. Myslivcu, da dr. Luegeru poljublja roko. Kar se prikaže dr. M.vslivec med zborovala ter zakliče presenečenemu govorniku: »Jaz nisem poljubil dr. Luegerjti roke: on bi tega tudi nikomur ne dovolil. Pač pa je minister Prašek na plesu indu-strijccv. kakor je poročala »Neue Frcic Presse«, poljubil roko Židinji, soprogi pre-tnoškega milijonarja Weinmanna.« — • Splošen smeh, ki ga pa ni bil vesel Sablik.
Ovca s petimi jagnjeti. Kmetu Milošu Zivkoviču v Donjeni Budačkem pri Krnja-ku jc vrgla ovca lani 3, letos pa 5 jagnjet, in sicer tri moškega in dva ženskega spola. Eno jagnje je bilo slabo razvito in je kmalu poginilo.
Bogat berač. V Ncubergu na Češkem je umrl star berač, Adam Wilfer, ki jc zapustil srečnim dedičem razun stavbišča in gozdov tudi hranilnično knjižico, ki se glasi na 8000 K. Bcraštvo nese!
Koliko zdravnikov je na svetu? »Re-cord Medicina!« piše, da jc dandanes na celem svetu 228.234 diplomiranih zdravnikov. V Evropi jih jc 162.334.
Banka v New Yorku ustavila plačila.
Italijanska banka tvrdke Paskval Pati iu sin je ustavila plačevanje. Ko se je vest razširila po italijanskem kraju mesta, na-padlo je dotično hišo kakih 5000 ljudi, ki je hotelo s silo vdreti v banko. Veliki množici policije se je posrečilo, da je preprečila nesrečo.
K VPRAŠANJU STAVBNIH ZADRUG.
Avstrijsko uradništvo, kakor na Dunaju, tako tudi v provinci, trpi enakomerno vsled pomanjkanja stanovanj. Zato so uradniki z veseljem pozdravili štirimilijon-ski zaklad, ki ga stavi vlada na razpolago za napravo uradniških stanovanj. Ustanovilo se je že tudi precej uradniških stavbnih zadrug. Ker so pa taka podjetja v Avstriji še novost, nimamo še dovoljnih navodil za praktično postopanje v tem vprašanju sploh, in zlasti ne za nabavo kredita, potrebnega za gradnjo stanovanj. Osrednji zavod za stanovanjsko reformo je torej ukrenil nekaj docela času primernega, ko je naprosil dr. Feliksa pl. Oppenheima za predavanje o »nabavi kredita za splošno koristne stavbe«. Predavanje se bo vršilo dne 1. aprila t. I. ob 7. uri zvečer v slavnostni dvorani nižjeavstrijske trgovinske in obrtne zbornice na Dunaju, I. Stuben-ring S. Gostje dobro došli.
Telefonsko m urzolnonu porotno.
PRORAČUNSKI ODSEK.
Dunaj, 28. marca. V proračunskem odseku se je začela razprava o justičnem resortu. Pogajanja s Čehi se nadaljujejo in je upati na poravnavo krize.
NOVA VLADA NA HRVAŠKEM.
Zagreb; 28. marca. Današnji listi zopet povdarjajo, da bo baron Rauch kmalu odstopil, namesto njega pa imenovan za bana ali Pejačevič ali pa baron Normanu. Poroča se tudi, da je bil bivši podban Ni-colicli pri nadvojvodi Leopoldu Salvatorju pri dinerju.
TRŽAŠKI SVEDRACI OBSOJENI.
Trst, 28. marca. Porotno sodišče je obsodilo 28-letnega Gvidona Ladiča, mizarja iz postojnskega okraja v petletno iu Alojzija Lorenzutti, 39-letnega težaka iz Izole, v dveletno ječo, ket sta po noči od 9. do 10. januarja t. I. v družbi z nekim Kuretom, ki so ga med tem izročili vojaški oblasti kot begunca, vlomila v skladišče vinskega trgovca Edvarda Ceselino v ulici deile Actiua v Trstu ter s svedrom in drugim orodjem odprla železno blagajno. Odnesli niso ničesar, ker so jih redarji pri delu presenetili in aretirali.
SILEN POTRES.
Mekslko, 28. marca. Tu je bil včeraj popoldne močen potres. Ranjene so štiri osebe. V ulici S. Francisco je poškodovanih mnogo hiš, nekaj jih jc pa porušenih. Mesto Mipala v državi Guerero jc v razvalinah in gori. Koliko ljudi je ondi mrtvih, se še ne ve.
MESTO MIPALA V MEKSIKI UNIČENO.
Kolin, 28. marca. »Koln. Zeitung« poroča, da je potres popolnoma uničil mesto Mipala v Meksiki. Mesto, ki šteje 15000 prebivalcev, je porušeno. V razvalinah se jc zanetil ogenj, tako da je zdaj vse v plamenu. Kdor jc ostal živ, beži iz mesta. Ne ve se dozdaj niti približno, koliko ljudi je mrtvih.
New York, 28. marca. Seismografi po različnih potresnih opazovalnicah zaznamujejo velike potrese v Meksiki.
Sv. Tomaž, 28. marca. (Danska Za-hodnja Indija). Tu je bil močan potresni sunek, ki pa ni napravil večje škode.
NEMŠKI CESAR OBIŠČE DALMACIJO
Pulj, 28. marca. Zatrjuje se, da nemški cesar na potu v Krt obišče tudi Omišalj v Dalmaciji. Do Krta ga bo spremljala avstrijska bojna ladja »St. Georg«.
ŽENA — VLADARICA NAMESTNICA.
Luksenburg, 28. marca. Nadvojvoda je zaradi bolehnosti imenoval za svojo namestnico v vladarskih poslih svojo ženo.
IZ KRALJESTVA BOMB.
Barcelona, 28. marca. Angleški detektivi so odkrili glavne atentatorje zadnjega bombnega napada na kralja Alfonza, Pričakuje se senzačnih odkritij.
RUSKI GENERALI.
Peterburg, 28. marca. Ministrstvo je pozvalo generala Focka in Reissa, bivša »branitelja« Port Arturja, da prosita za vpokojenje.
PROTI ZOLI.
Pariz, 28. marca. »Ligue patriotique frangais« je na številno obiskanem shodu sklenila protestno resolucijo proti sklepu vlade, da se ima truplo Emila Zola prenesti v posvečene prostore Pantheona, ker ne gre, da bi poleg slavnih mož in vzgojiteljev Francije počivalo truplo moža, ki je s svojimi pornografskimi deli zastrupil francosko mladino. Po shodu so se vršile demonstracije. Proti Zoli je govoril tudi znameniti pisatelj in član akademije, Maurice Barres.
AVSTRIJSKA NOTA RUSIJI.
Peterburg, 28 .marca. Avstrijski odgovor na rusko noto o preosnovi makedonskega reformnega programa je prijazen, le v nekaterih manjših točkah zahteva Avstrija, da se izpremeni. Izvolski bo o avstrijski noti v kratkem poročal v dumi.
CESARSKA DAKELJNA V NEVARNOSTI.
Benetke, 28. marca. Konjederec je konfisciral dva svetovnoznana dakeljna nemškega cesarja, ki sta bila na izpreho-du brez nagobčnikov. Konjederec sc je skliceval na »enaki zakon za vse«. Vsled posredovanja nekega policijskega uradnika so dakeljna izpustili.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thyinomel scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo
»Thalia«-vožnje avstrijskega Lloyda
Avstrijski Lloyd priredi letošnje leto več zabavnih voženj s svojim dobro znanim parnikom »Thalia« in sicer sledeče: Na četrtem potovanju, od 26. aprila do 26. maja, obiščejo izletniki važnejša mest t severo-afriška, Kanarsko otočje in špansko obalo. Oskrba je proračunjena na 700 K Nadaljno potovanje je namenjeno iz Bre-merhavena na škotsko, špicberško in norveško obrežje. Med 3. in 31. avgustom se vrši drugo potovanje na sever in sicer v pokrajino večnega ledu. Vožnja z oskrbo stane 700 K. Oba izleta na sever priredi letos avstrijski LIoyd samostojno. Na na-daljntm potovanju obiščejo udeleženci vsa znanienitejša kopališča Atlantskega oceana. Vsi stroški za to potovanje so pro-računjeni od 250 K višje. Natančnejša pojasnila daje glavna agentura avstrijskega Lloyda, Dunaj L, Karntnerring 6.
Interesautno odkritje.
Pred davnim časom že je dognal človeški razum, da tvori železo rdečo barvo človeške krvi in zeleno barvo rastlinsko. Zadostna množina železa v naši krvi tvori isto rdečo in zdravo. Najboljši preparat, ki tvori zdravo, čisto kri in je povsem neškodljiv želodcu in zobem, je hranilno in redilno sredstvo »Ferromanga-nin«. znanstveno preizkušen specifikuni, ki ne tvori samo čiste zdrave krvi, temveč učinkuje tudi izvrstno proti vsem želodčnim boleznim. To sredstvo je prijetnega okusa in pri otrocih kakor pri stari-ših priljubljeno.
Steklenica stane le 3 K 50 h. Pri nakupu naj se pazi na ime »Ferromanganin« in vse druge preparate zavrne kot neprist-
ne. »Ferromanganin« se dobi v vseh lekarnah, gotovo pa »Pri angelju«, Ljubljana, Dunajska cesta, in »Pri zlatem jelenu«, Marijin trg.
Cm* toika »•■«•! jM »«rj«l
•M ?•» •«»■ K »»o. belile K 11--S polbelo ikobl|tno K I«-—, bel* K M'— •ncinobelo, ko« pab mehko (kobil. K tO —'
K M'—, K «•-. Poillja franko po pe-viet|n. Zamena dovoljena proti povrnil*! pollnlDt. Benedikt Sachaal, Lob«. it. IX
•rt Plana, Čeike.
ŽITNE CENE
Budimpešta 28. marca.
Pšenica za april.......11 37
Pšenica za oktober......9 72
Rž za april.........10 30
Koruza za maj..................656
Oves za april........7 55
Efektiv: nespremenjeno. Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem .H06'2m, urodnji zračni tlak 736-0 mm
3	Cat »patoma j&	Stanja baro-	Tomije-ratura po Oolilju	VetroTl	Neb.	lig
		r mm				•3 3- Cu
27	9. *več	743 6	3'2	brezvetr.	del. obl.	
28	7. zjutr-	44 3	—a-4	si. jug	jasno	OO
	2. pop	43 0	102	sr. jvzh.	obl.	
vSradnja včorajšnla temp. 2 9», norm. 6 8»
Tužnim srcem naznanjamo, da je naš oče, oziroma soprog, sin, brat in stric, blagorodni gospod
Matija Žust
c. kr. poštni ekspedient in hišni posest.
i danes, 27. t. m. ob 10. uri dopoldne, ji previden s sv zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v nedeljo, 29. t. m. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti št. 264. na kralja Karola promenadi na pokopališče k sv. Mihaelu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba v Opatiji.
Marija Žust, soproga. — Anton in Matija Žust, sinova. — Marija Žust, mati. — Marjana, Kati Žust, Marija Škrjano, sestre. — Alojzij, Franc Skr-janc, nečaka. — Anica Žust, nečakinja.	780
Dnevni red :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva. 0. Slučajnosti.
77i i-i	Načelstvo.
Vabilo
k
občnemu zboru
»Hranilnice in posojilnice na Bobu
repistrovane zadruge z neomejeno zavezo" ki se bo vršil
v nedeljo dne 5. aprila 1908 ob polu 3. uri popoldne z zadružnem prostoru na Robu.
Vabilo
na
VII. redni letni nbčni zbor
»Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki
registrovane zadruge z neomejeno zavezo"
ki se vrši
w sredo, dne 8. aprila 1908, ob 6> uri zveč. v tukajšnji mestni dvorani.
Spored:
1.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1907.
2.	Privoljenje remuneracije načelstvu.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Izvolitev načelstva in računskih pregle-dovalcev.
5.	Razni predlogi.
Opomba. Ako bi na tem občnem zboru ne bil zastopan § 35 prva alinea zadružnik pravil predpisani del vplačanih deležev, se razpiše za pol ure pozneje drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
V Škofji Loki, 24. marca 1908. 75> i-i	Načelstvo«
iUlllililliillililinilUniUžUHžSižiUllllt
mtmeee—e »eeeee—aeeeeeeeeee^eeeeee.eeeeeee*« iii
2 ključavničarska pomočnika
774 1-1 sprejme takoj v trajno delo
Jakob Preželj, vodovodni inštalatčr in ključavničar v Novem mestu.
mm?n?Hm???ni??iinm???mT?i?!innn
Trgovski učenec
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih sta-rišev, star 15—17 let, kateri se je že v kaki trgovini učil, se sprejme pod ugodnimi pogoji v večji trgovini z mešanim blagom na Dolenjskem.
Oglasila naj se pošljejo na upravništvo »Slovenca" do 10. aprila t. I. 772 3-J
posestuo
\ ure od Maribora oddaljeno, z gozdovi, travniki in poljem, zidanim gospodarskim poslopjem in hlevi, se po ceni proda. Obsega okoli 20 oralov. Posebno primerno za mlekarstvo.	757 3_j
Drugo posestvo s 17 orali. Dalje posestvo z 18 orali; 16 oralov je travnikov, drugo polja in gozdovi.
Mešana trgovina na drobno in debelo z žganjetočem se radi smrti posestnika takoj proda.
Vpraša naj se pri g. Vi jemu Sup* panz-u, Bancalarigasse 4, Maribor.
Na prodaj je svobodni 776 1-1
rudosled
z m premog na lepem kraju blizu železniške postaje poleg komisijske ceste. — Kupci naj se oglase pri PAVLU MALIS-u v Kasazab, pošta Petrovče pri Celju, s s
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREr Žalec in Laško
priporoča svoje iz&iorno pivo. — Specialiteta: pSalvator* (črno pivo a la monakovsko). iz
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). — pečatu« no dom sprejeme rejtourater „J<arcdnego t)oma" g. l^ržišniK. (Telefon 5t. 82.)
P a d r> u & w i «
9	s
»•trn««* glavmioc- -j t « >,rt0iX006 n >
Ljubljanska ireditna
Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
promese na Komunalne srečke o K 157*. - žrebanje0 dne 2. marca. - Glavni tfobitek R 301.000'-promese na Tiske srečke d R T—. — žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R
Obe promesi skuhaj sanio K 21 —.
4«! 01
sprejema vloge nw knjižioe in na tekoči račun proti
IPodruj&fts®!« 3 v Celowr»«
i Pl* »•««»»•> ni #«M«f . e a' SOO.OJK«

Prodajalka
od 22 do 26 let stara, popolnoma vešča slovenščine in nemščine in eventuelno vsaj nekoliko tudi knjigovodstva, se sprejme pri br. Hlavka, kirurg, tvrdka, Ljub-Ijana, Prešernove ulice. 722 3 3
Najbogatejšo zalogo la aajrazao-
.2006 61 - 3 vretnajAo Izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno »o v zalogi prslgrani pa ^^^ i brezhibni klavirji. V 9 Pravzamam ublra-¥ nja In popravljanja a	vtab sistemov. _ Olavno zastopal stvn dvornih firm —' L Bflsendorfar aa Dunaja, Gebrllder Stlngl na Dunaju, Avgust FKrstar v Liibavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri meni kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja t> Izposojavalnlna. — Dalna plačila. " 1
.i,
Z električnim obro-	g
tom urejena tvornica	©
G. Skrbič	g
14S Zagreb43-7	O
llioa štev. 40	O
O
priporoča	^
svoje slovite solidne in cene ž a	dS
luzije, lesene, tkane in platnene	a
rolete, železne in lesene za-	J*
tvornica za izložbe in proda-	W
jalne ter prosi, naj se tej solidni	w
tvornici izvoli nakloniti največje za-	£ upanje. Ceniki in proračuni zastonj

zastonj. A
MM
IVAH PENGOV
pofloDar, IzdelovatelJ oltarjev Itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—10
podoHarsKo delavnico
umrlega g. And. Rovieka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se In zagotavljam, da bodem vestno Izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v S e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno ln kolikor mogoče po nizki ceni Izdelovalo, kakor se je dosedaj.
i Velikonočne pesmi. |
(Riharjevi in drugi napevi.) gg
Za mešani in moški zbor uredil in založil
I® Josip Sioherl, organist v Ribnici.
*
gg	1907. - Cena 1 K.	I®
gg Naroča se najceneje po nakaznici pri izda-jatelju v Ribnici. 498 6-6
■Ki 1X1 iSCa iSEi IA iS& iSEi iSKi Ai tX< iK JRi I9EI 1X1 iSCi 1X1
posestvo
z dobro idočo gostilno pri farni cerkvi ter ob železnični postaji, se proda takoj po prav nizki ceni. Posestvo obsega 14 oralov njiv, 7 oralov travnikov ter 15 oralov lepega gozda.	657 6 -5 Obenem se proda tudi eno-nadstropna na novo sezidana
restavracija
ob novi državni železnici, oddaljena dobro uro od glavnega mesta ter zelo obiskovana od letovičarjev. Cena restavraciji 35 000 kron.
Kupci naj se blagovolijo obrniti na upravništvo ..Slovenca"
Velikanska kvedlinburška
pesa
amerikanski zgodnji grah, amerikanski Willkomm-oves, jeruzalem. goli ječmen, rusko Kiga-laneno seme, stotne buče, vsake vrste deteljno, travno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri
PCT6R Lflfflffll II
v Ljubljani 633 9-4
nasproti frančiškanske cerkve.
Okoln 100.008 komadov v rabi, 51etno jamstvo, osem dni na poskns*

Britev It. 31, naftni, •ollniko trebro - jeklo, '/.votlo bruSena z okrašenim držalom, kot kaže slika v okra&enl iatuljl, K 2 50. Ši. 32. I?ta toda ■/.votla, K 3- - Štev 38. Ista, toda '/.votla K 3-80. St. 8700. S črnim, gladkim držajem, '/.votla, K t '50 Brivska priprava v polltlranl leseni omarici c rrcalom, b« aapre in vsebuje: britev, jermen. čoplt, posodico in milo, K 4 20, 5—, z varnostnim glavnikom (O v. teč. — NIkak rlzlkol Ako nc »Kaja, denar nazaj I
Poillja po povzetju svetovno-rnana tvrdka
Hanns Konrad, c. in kr. dvorni založnik, Most (Brili) štnv. 1142 (Češko).
Glavni cenik s 3030 slikami na zahtevo zastonj in franko. 270 lo-l
m
Jos. Šapica
" jermenar in sedlar
u Ljubljani, Kolodvorske ulice it. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
O konjskih oprav 0
, opremljene	K0Či]9.	UOZOUB
8* In najrazličnejšo uprežno oprauo,
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče	715 12—2
potrebščine
kakor tudi £c obrabljene vozove in konjsko opravo.
mizarska pomočnika
sprejme takoj o trajno delo
Filip Lazar, miz. mojster,
Jesenice — Fužine.
706 3-3
661 3
Lepa zračna
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajen h hišah na Predovi6evem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove nlice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih ia dekoraoij-skih del.
Posebno se Se priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohi&tveno pleskarstvo. J —	2467 52-H

?
d
Opnzarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, razno« vrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrimae Chrinti, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši usp.h vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj.	24y5 26—19
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
i vt Benig-ar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3.
m i i m
m'
S*8
m
iti
m
{^J	kjlijiil^jK
1
m i m m m 1
-VI
Andrej Zajec
cementarna
na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani
PreČast. cerkvenim predsfojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže,
kuhinje in hod- mAvnirna nlnčro v raznih barvah nike krasne - IllU^allOIltS	in okus uzorcihi
Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe
f.°tbrokop,iS grobne spomenike in
f*|faf5M|A brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim
JCy odborom in zasebnikom nudim ■ ■ . —,-^^
ramnnlnn aaui (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-
dovode (zlasti Gcentimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za živino in drugo cementno blago.	692 2
- Ceniki in vzorci na zahtevo.
Najkrajša in najcenejša UOŽnjO o AlMlllO
z modernimi, velikimi brzoparniki Iz
Ljubljane čez Antwerpen v NewYork
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", .Kroonland". BVaderland", „Zeeland" in ^Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urojene v kajite ia 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod Iz Ljubljane usak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo 6ez Kanado, katera pa je Izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorsko alloe odalej itev. 26. od juž- V nega kolodvora na levo pred mano gostiln« pri f\ .Starem tišlerju". 320 46 13 V
Predstave se vrftijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.	Kinematograf EDISON : s Dunajska cesta nasproti kavarne ,,Europa". s s HT Danes v soboto nov spored. 166		Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i i žani ceni. i i
1&|>4 35 ^ ■ ■ ■ 'V B I "Sferr^N Szantner"" orevlj		J S edini v kakovosti, lepi 11 obliki in fini izvršitvi 1	
Največja zaloga
za gospode, gospe in otroke. ■
Zimskih črevljev Dokolenic (kamašen);^ Črevljev za dom USTt^t^
Mofiki ftevlji -d K R-— naprej. Ženski ftavljl, nizki, od K 4 80 naprej. Ženski ftrevlji, visoki, od K 8 50 naprej.
Trgovci dobijo primeren popust.
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZANTNER =
Ijubljana, Šelenburgove ulice 4, Ijubljana Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetju.
Zastonj
zahtevajte moj Ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd.	2554 28
Drag. Heger
ursr, juvelir in graver.
Osiek I. Kipnelnsli ol.4, (Slaren.)
— ■ajoonojfto —
dežnike in solnčnift
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in naJbe^H kakovosti slavnemu p. n. občinah« te pred. duhovfičlnl
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani =-frid Škofijo štev. 19. — Stari trf Hm. 1 Prešernove ulice itn. i *• «mi
h Popravila laiaa fas osna. m
Trgovina s travnimi semeni Franc Kasfelič
vKandiji priRudolfovem.
Uljudno naznanjam, da sem ofveril popolno urejeno	*7'J 6
trgovino s travnimi in deteljnimi semeni
ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe v Rudolfovem.
Vsa semena so preiskana glede ka-Ijivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako, <U jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, festera hočem točno izvrševati, in ostala« z odličnim spoštovanjem
q Franc Kasktio.
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiii največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadleg nega zaprti«. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje po-speAuJočo in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-smernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprne^ zaprla, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. «o*e bHir.«m «« felodeo iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
SVARILO I
> Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarno B. FRAGNER-ja v pragi
C. In kr. dvomegi dobavitelja
i ,»pr/ črnem orlu"	■
Praga, MalA Strana, ogel Nerudove ul.203.
Po polti razpošilja »e vsak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K.
Proti vpoSII)«tvl K 1S0 sc poSIJ« mal« «l«kltnlca In za K 2-flo velika eteklenlca, za K 4-70 3 veliki steklenici, za K 8 - 4 velite steklenice, za K 22 — M velikih steklenic poStnine prosto na vse postaje avstrn-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avatro-Ogerske. V L]ubl]nnl se dobiva pri Rp lekar|ih : G. Plccoll, U. pl Trn-l k6czy, n MardetachIMger, J. Mayr. ', 13178
111111» > i mi iiMnmnam——T~r-——«in
Kupujem v vsaki množin sveže in kuhano	743 2
= maslo =
celo leto. - Ponudbe: Ivan Suban, trgovec, Trat.
Kočija
v dobrem stanju se proda po ugodni ceni. Več se izve pri Pavlu Sedeju na Javorniku.	744 3-2
H11llfflWfflfflUHHHtmHf1jH^MHIMIIHillillltHimmHHII1lHHIIffUWfg||
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
1 Avgusta Agnola v
Dunajska cesta št. 13 poleg „FigovcaM
sj se priporoča prečastiti duhovščini in cerkTcnim S predstojni&tvom kakor p. o. občinstva za pre-
S vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
m iti
•lltM-l
"-.1 'VV r ■ !
'.m:
mm
iilf
| umetnega steklarstva n slikanja nasteklo
| za steklarstvo v figuralni in navadni trna-S mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela Tie v € najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. « Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-«3 lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-3 dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi u—u ■arlsl ia proračuna na zahteve zastonj. SpribriU avs(ik fcrrieiifc del m m razfilip p. a. tljesalcts t tflai.	b
& «*
O'
mm £
t
Najcenejša In najhitrejša vožnja * Ameriko je s parnll! Severonemškega Lloyda "

mm
nete
Bremena Hew-iorK
s cesarskimi brzopamikl Kaiser Wilhelm 98. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega druStva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2 86 13
Etiv&rd Toučar-Ju, v Kolodvorskih ulicah it. 35-
nasproti občeznane gostilne „Pri starem TiSlerju".
Odhod Iz Ljubljene jc vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovala ne likajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in •olldnn.
Potnikom namenjenim v zapadno države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utal>, Wyoining, Ncvada, Orefjon in Washingtonj nudi naše društvo posebno ugodno isivanrudno ceno iev Galveston. Odhod na tej progi iz Hremena enkrat mesečno
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bq!tlmore in na vso ostale delo nvata, kakor: Brazilca, Kuba. Butnos Aircs, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In iaka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodalalna In kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, Stedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
76 B 52-20
Prua l^ranjs^a slamoiRa^a zadruga v JY[«o«J5U
priporočata bogato svojo zalogo najraznovrstnejših 465 12—li
= slamnikov. =
Od najfinejših do najpriprostejših za gospode, dame in otroke. Priporoča se zlasti slav. društvom, veleč, duhovščini in trgovcem.
Zastopstvo za Kranjsko:
Ivan Podlesnik ml. Ljubljani, Stari trg 10. Tu se naroča na debelo in prodaja na drobno. Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
prTo^
naravna
alkalačna kislina
(iot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseli \ boleznih
ii
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstni; za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujeta pijača
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
Želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zalogn pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u ,'Ljubljana.	114 62-13
*cf\*JitiJci -.t- i/tjnirri/e*}
JVrjčrrz itrii/o dt^i/f, po ceni in juysnns//iv0-potovali na/ obrnejo I
rSiinori^z/frnetetzui
v 'Jiblodvorskv uliev2&. -rszHa 3\>/asnila Jtpir sebrmpJu&iff,
tatallani sprejmejo aa dobri in zanesljivi zaatopniki.
3 letoo pis. jamstvo! Brez konkurence? kakofosti!
HT^ ki*on!^ps
Prva Švicarski sistem Roskopf patent remont ara s sidro z masivnim solidnim antlmagnetlškim kolesjem na sidro, pristno emalliranim kazailščera (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nikelnaatlm oko-vom, lanir-pokrovom čez kolesje 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi In pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim janstvom, komad K5 — 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6 —, 3 komadi K 17-—, v pristno «rt-brnetn okovu brez sekundnega kazalca K 11'—, 3 kom. K 31'—. b sekundnim kazalcem K 13-50, 3 komadi K 38'—. — Zamena dovoljena ali pa se vme denar brez odbitka.
272 20-9
Razpošilja po povzetju
prva tovarna ur Hanns Konrad
c. in kr dvorni	založnik
v Mostu (Brux) štev. H57 (Češko).
Bogato iluatr. ceniki u nad Sooo nitkami se lia «»■ htero ooMJcJo gratla in franko.
Anton Preske
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta il. U Stfllkavnn a zlate kolajna • Parizu W5«
$illlfc«Biia m	too5«jwc» ia krilcem
Lontioeu im
priporoča proč. duhovščini ftllhfllinif&p fifj"^*'
r Udoiovanje vsakovrstno BUlIUVUljjVC^«^
Iz trpečega la aalldnaoa blaga pa «likl» »«aah
izgotofljene obleka
voasbao havalrkt v največji tobari po «h)m1$J*' conah.
Sjlsjlt^ mKira intrtyiki|t mritin ItMislteft miKf
Velikanska zaloja spomladanskih In letnih oblek za gospode In dečke iz
najmorfernejsesa : blaja :
: Oelika konfekcijska frjoulna:
674 S	j,
:: LlIKIC ::
Ljubljana - pred škofijo 19 - Ljubljana.
Cene brez konkurence. Samo sveže blago.
Najboljše
klavirje in pianine
prvih dunajskih firm obroke) in
prodaja (tudi na izposoja 752 2
Alfonz Breznik
Hilšerjeve ulice 12, II. nadst.
L KAŠLJUJOČIM
otrokom in odrašenim osebam
'' pripisujejo zdravniki zelo uspešno
TH9M0MEL SCILIAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že Imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega srtdstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju In pri drugih vrstah kašija.
Vprašajte, prosimo zdravnika 1
I steklenica 2»2Q K. Po poŠti franko proti pošiljatvi 2-90 K; 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
J1'' v Izdelovanje In glavna zaloga
lekarna B. FR&GNER-Ja
1430	c. kr. dvorn. zalagatelja 24—1
- ^ Praga lil., št. 203	■
Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ime sredstva,
HIŠA
v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod štev. „244" na upravo lista.	365 14
Ogromna Izbera spomladanske In letne konfekcije za dame In de-: klice. : Solidna postrežba.
E. ZBITEK-ov
v Novi Štifti pri Olomucu
zavod zn izdelovanje ste-klcnomozalčn|h božjih grobov, lurikih duplin ln altar-
jev za procesije ob sv. R. Telesu. Odlikovan od Nj. svetosti papeža LeonaXIlI.;priznanja kat teolog, akademije v Peterburgu, nemškega mlsijona v Carigtadu itd. llustr. ecnlkl zastonj 547 5-4 Vse poSIIJati« tajamfene
Obrtno naznanilo.
Da zadostim vsem zahtevam v vsakem oziru, sem svojo že 25 let obstoječo pekarnico temeljito prenovil in postavil vanjo parne peči, opremil svoje podjetje z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, zlasti stroji za gnetenje in mešanje, in najel izborno izurjeno osobje. To mi omogočuje, da morem izdelovati brezhibno, enakomerno, eksvizitno pecivo; ker kurim namesto z drvmi sedaj s premogom, morem tudi največjo množino kruha točno dobaviti v treh urah.
Pekle se bodo vse vrste finega peciva, dalje navadno pecivo in različen kruh, zlasti jako priljubljeni rženi kruh, za specialitete pa dunajsko pleteno pogačo, orehov« rožičke, orehove in rozinove štruklje, sladkorne roiičke (brioches) in buhtelne. Vedno so v zalogi različna čajna peciva iz tvorn. V. Schmidt in graški prepečenec F. Sprenga.
Naročila vseh vrst se sprejemajo v centralni proda-jalnici v Gradišču št. 5 in v podružnicah: v Prešernovih ulicah št. 50, v Kolodvorskih ulicah št. 26, na Krakovskem nasipu št. 4 in v baraki poleg tobačne tovarne.
Z zagotovilom, da se bom vedno trudil, da zadostim v vsakem pogledu vsem zahtevam, prosim obilnega poseta.
Z odličnim spoštovanjem
JEAN SCHREY.
Sldro-Pain-Expeller
j« apiatao priiuai kot lzvratno bal Mal«|.i. te •dvodno mazilo pri prehlajenja itd. | «t M t., t 110 ii I I H 4.bi T. T Tleh lakaruk
Prt nak*p«vanjv t«fa po..o4 yriljaWjMa(a 4»»»fifa nMn, mJ m ]«■!>)« It »rirlaala« atoklMlc« t IkaUjak i uh salti tao saaak. ,,Sidro'1 pil.M m i«	pr.j.1
»rl.lB.lal laMak.
RIchterjeva lekarna
pri »zlatem levu- v Pragi
Eliaabethgasse fttov. $ »ovi _ V Nna. iMpatUJaa}*.
_»«(<1»—I
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
J-™ ^g T la8tnem zadružnem domu y Ljllbljfllll na ^anaj8ki cesti Jtev- 18
cilindre is čepice
v najnovejših fnconuli in v veliRiii izircrnfo
priporoča 112 62—28
Ivan Sokiič.
i
Por! irtan&o &t„ 2 Postaja «i«t J»l*inlC(.
ictMUmna. HWUi	.a .	lUJf*
N H N N N
m
N
H N N N N N N
regisfrovana zadruga z neomejeno zaveto
je imela koncem leta 1906 denarnega prometa upravnega premuženja.........
K 50,486.935 14 K 11,325.728 62
obrestuje hranilne vloge po 4 '|a0|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom In jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906 ... K 11,060.929,20.
Posojuje na zemljišča po 5 </4 % z I </a °/o na amortizacijo ali pa po 5</«°/o brez amortizacije} na menice po 6%.
Posojil, sprejemi tudi vsak drugI načrt glede amortizovanja dolga URA9NE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izvan nedelj in praznikov.
nxxnxxnxxxinrex
N
K
N
m
Zaloga akoro wweehlekarnoh.
H J TZ^M A R K E j<|
H£trbabny-}ev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta Je že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Uburuo sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstraniuje slez, pomirjuj kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in roditev. • Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Edino izdelovanje in glavna razpošiljate*: Or. HeBIman*l-«2V38 lekssrroa 9f Barmherzigkeit", DUNAJ, VILjl, Kaiserstr. 73"75-
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljunljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in VolSperku.
Herbahny-jeva
aromatiška esenca.
Ze v 3 let uvedeno in najbolje preizkušeno, boli 1 ajš a -joCe mazilo. L?j*a in odstranja bolečino v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 4o vin. več za zavitek.	2649 b
Služba
;748 3-2
organista in cerkve nika
se razpisuje v Šmartnu pri Kranju.
Prednost ima kdor je vešč knjigovodstva, ki zamore izvrševati dobro postransko službo.
prodajalec
(plafz-AgenO 734 3 3
manufakturne stroke za mesto Ljubljano in okolico dobi takoj dober zaslužek v tovarni pletenin in tkanin Dragotina Hribarja v Ljubljani.
Krasne
BLUZE
največja Izbira v svili in v drugem modernem £ £ n 3 blagu tudi po meri. :: :: :: ::
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE OBLEKCE =====
Zaradi družinskih razmer se proda na Gorenjskem dobro uspeuaioia
kovačije)
: u lepem in prometnem kraju. :
K] e, se Izve v upravniitvo tega lista. "2 3-3
po najnlžih cenah.
KRISTOFIČ poroč. BIH
Ljubljana, Stari trg Stev. 28.
^M. KRISTOFIČ poroč. B0ČAR/&
Pnrnn trn Deghenghl « Llubiftn!
» kupuje proti gotovini -
hrastove diii
I laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška. - --	2157
£ Kupuje hid! hrastove hlode In frlze.

Za dame!
elegantne klobuke
Za otroke I
ter vsakovrstne modele priporoča
2237
Ljubljana Stari trg 21.
A. Vivod-Mozetič
Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja narofiila točno.
Filijalka v Kranju na Glavnem trgu.
Itiriieii, uttf« i« kiastrifc-lijik« kljiiaTiiiiritr«.
aidrallčn« vidre In sesalkt
Josip Weibl
l Spraltzir-Ji lasi. LJUBUmU, liamžfeo« slin 4
priporoča m sUratmo občinstr« I« prečantiti duhovšinl ▼ Izdelovanj« vsak v (« abokn spa-iajočih pred meto r: ftl&n« »mr»ftj» na »troj, obhajlin« mlsc, o^raj« »a mlrcdvens •JiMtjn* aiutijt, v»ina Trata, balkoni, verand.*, stolpa* krti«. it*dtlalk*, «*r«2»>
vod*, iel*xna ekca, (*1*sb* atol* It4. •fMtjallteta: valJIAal sastori in aoln^m* plaht* 9» nujnovejftom zlatarna a namoevtcalaM \ lMf 53-19	operami brni vijakov.
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
Oftebni krodit za uradnik« , • Častnike ,
učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradniSk društva dajejo po naj-zmernejilh pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalcl izključni »Naslovi konzorcijev se povedo hrczpl. pri otred-njen ►vodstvu u<-adn. dru«tvM, Dunij, Wipp-llngertiratsc 25. 2438 I

priporoča
v največji izberi Katoliška
tiskarna LjUbijani
mmimmmmmmmmm
C. kr. oblastveno potrjeno i* 25 ucilišca za /trojno risanja
branja *3esifi
Ljubljana, Stari trs it. 28.
© Dobi se tudi kroj po žlvotnl meri. e
6b4 4—3
Trgovina
z mešanim Motom - se takoj odda -
obstoječa 2e več časa In dobro urejena. — Odda se radi selitve zvltane trgovine. — Več se izve v oprav. ..Slovenca".
vv Pri ■ftkupoTMju
= suknenega = In manufakturnega • blaga =
m opozarja sa tvrtfka
HDGOIHL
v Ljubljeni
ftpitalsk« mlioe itev 4.
•li at-w Velika ial(>|a ==3
suknenih ostankov, *
Velika in moderna
zaloga oblek
za gospode, dečke in otroke
A. KUNC
Ljubljana, Dvorni trg 3
(na vogalu Židovske ulice).
Zaloga lastnega izdelka talarjev in površnikov za prečastito duhovščino.
Strokovnjaška postrežba z izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na vsakem predmetu označenih cenah,	595 104-7
P8T" Naročila po meri točno in priznano dobro.
DN J A BANKA čeških hranilnic, ;;:
»■i- um »ffi■■»..ii«	(Ustredni banka českych
Vloge na knjižice in račun 4 % in 4', %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
Podružnica: DUNAJ, Wipplingerstr. 22. českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti !>mortizaciji na 4 J" in ,/to/0 upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4"/„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000—
Telegrami: „Sporobanka". Deponiranje kavcij in
vadij raznih vrst. Eskont menjic snmo denarnih zavodov. Bankovne Informacije in svete brezplačno.

trg 13
regsstrovana zadruga z omejenim poroštvom
ICosrtgresni trg 19
sprejema hranilne vlogo vsak delavnik od 8. do 12. uro
0
4 O
to je. dajo za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemalo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanle prekinilo.
Reutnl d»tv«k plača lirituilMioa sama. 52—i Kcnonik A. Kafan I. r., predsednik.
= Najalgurnejša prilika asa 6tedei\j«!
Kanonik i- SuSnik 1. r., podpredsednik.
T* O
t» Jj



■'»•tnw.iw.tr' ■«»>'». mj«".-«*« »'vmmRMannai
I?
IsSSi
fvr»»Tatr>IJ: Hr. Iffoacll JJitalk.
Tisi »Katoliške Tlakarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Stefe.