Posamezna številka slane 30 yinafjey.
Štey. 26.	Radgona, dne 4. oktobra 1919.	Leto I.
obmejnih Slovence«.
Uredništvo in upravništvo v Radgoni, burska ulica štev. 184« — Telefonska štev. 3S.
----— Rokopisi so ne vračajo. =======
izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse leto 15 K, za po! leta 7 K 50 v., za četrt leta 3 K 80 vin.
IfšSERATI: Ena pet3to!pna petitvrsta 40 vinarjev. Pri večkratni objavi primeren popust.
Ozdravljenje.
V srednjem veku so morali nesrečneži, katere so obdolžili kake težje pregrehe, iti skozi ogenj, da dokažejo svojo nedolžnost. Enako krutega načina se je poslužilo sodobno človeštvo: šlo je skozi ogenj vojne strasti, gazilo je po lastni krvi, da udejstvi voljo svojih kulturnih teženj. Ampak preiskušnja je izpadla slabo. Ne narodi in ne posamezniki niso izšli iz ognja taki, kot so stbpifC vanj. Le en pogled krog sebe in razumeš vse nemire in vse krize, ki nastopajo dan za dnem širom sveta: povsod so iste pregorele cunje, iste slabosti, iste pregrehe.
Pa to je bilo vedno tako. Toda nikdar še ni imelo človeštvo toliko žive zavesti, da je pot, koder hodi, povsem kriva; nikdar še ni pesem Vstajenja in Novega življenja tako silno in hrepeneče zvenela v človeški duši kot ravno y času sodobnih kriz. Vse je na potu iskanja in vendar — kdo je našel pravo pot?
Že zavest sama, da je pot kriva, dokazuje jasno, da obstoji tudi prava pot. Mnenja in naziranja so lahko različna, toda za vsakega mislečega človeka je neizpodbitno dejstvo, da Novo življenje temelji samo na globokem moralnem preporodu človeštva, na popolni prenovitvi notranjega človeka, in da so vse velikopotezne socijalne in kulturne reforme zgrajene na kitovem hrbtu, kakor nekoč šator mornarjev, če se človeštvo ne prenovi etično.
Za nas so sredstva že dana. Krščanstvo je ustvarilo najenostavnejše in vendar čudovito globoko in jasno svetovno naziranje, postavljeno na temelje večnih božjih in naravnih zakonov in nudi izmučenemu, srečo, mir in prenovljenje iskajočemu človeštvu tisto čudapolno rožo, od »katere je duša bolna in brez katere ne ozdravi«.
Ni daleč čas, ko bo tudi najbolj gnili, v svojo lastno slepoto zaverovani del sodobnega človeštva iskal ozdravljenja. Moč in oblast strasti je sicer velika, toda nemogoče je, da bi v daljni bodočnosti tudi zanj ne vzklila v duši katars’s, potreba očiščenja in prenovljenja pred resno tragedijo človeškega življenja. Takrat bo našel prav blizu sebe edino sredstvo, ki vodi na novo pot: krščansko misel.
Naše ljudstvo ve dobro, kje mu je iekati zdravila za notranje rane, ki jih je povzročila usoaepolna »pot skozi ogenj vojske.« Vsak napor, da bi se ga odvrnilo od stoletnega vrelca njegove sreče, se je dosedaj izjalovil in bo ostal jalov tudi v bodoče. Globoke in žive verske zavesti mu ne iztrga nobena svetovna kriza. Krize bodo prešle, a krščanska etika, sankcijonirana od božje volje, ne preide nikdar.
Te misli so nam narekovali politični dogodki zadnjih dni.
llarečje v prekmurskih šolah.
V celjski »Novi dobi« se nekdo spodtika nad tem, da hoče naš Višji šolski svet začasno uvesti v prekmurske šole čitanke, ki so pisane v narečju. Pisec pravi, da ni posebnega razločka med prekmursko govorico in prleškim narečjem v Slov. goricah in na Murskem polju ter da se z uvajanjem narečja jezik v šolskih knjigah vedoma in namenoma pači »in to proti volji ljudstva«, kar nas zopet razdvaja in onemogoča čim prejšnje prosvetno ujedinjenje te panoge Slovencev z ostalimi.
Ni dvoma, da je pisec dobro mislil in da si moramo v resnici želeti čimprejšnjega prosvetnega ujedinjenja bivših ogrskih Slovencev z nami. Ampak dober poznavalec prekmurskih razmer bo pritrdil, da je taktika
Višjega šolskega sveta zaenkrat primerna in umestna. Prekmurci so živeli dolga stoletja kulturno in politično ločeni od nas. Vse ostale slovenske pokrajine so imele ozke stike med seboj in v splošnem isto zgodovino, in bas to to., je vzrok, da so n. pr. štajerski Slovenci brez težkoč sprejeli skupni književni jezik. Medtem pa so bili ogrski Slovenci odtrgani od našega razvoja in jim je bilo narečje več kot je nam; oni so videli v njem tisto, kar smo mi videli v našem književnem jeziku. Imeli so svoje pisatelje, svojo književnost. To zavest imajo še danes — izza osvobojenja.
Trditve »in to proti volji ljudstva« pisec ni pobral v Prekmurju, ampak ravno na tej napačni trditvi slone njegova izvajanja. Res je, da se ljudstvo po večini veseli združenja z Jugoslavijo, toda njegov pojem Jugoslavije je malo drugačen kot je naš, ki smo vsled lepega prosvetnega razvoja vcepili ljudstvu občenarodno zavest in globlje politično naziranje. Prekmurci (izvzeti so v resnici narodnozavedni krogi) še se vedno boje Štajercev, Kranjcev, Srbov itd., kar bo jim sicer polagoma minilo, toda za prosvetno izenačenje je treba časa in dobrih sredstev. Eno teh sredstev je, da se jim deloma pusti narečje y šolah, da pa se z druge strani smotreno uvaja skupni književni jezik. Ljudstvo bo sčasoma samo čutilo potrebo, da se v javnosti opusti narečje, toda dejstvo je, da te potrebe zaenkrat ne čuti, ker je ne more čutiti.
Da se raznim madžaronskim hujskačem, ki to dobro a nepoučeno ljudstvo še vedno ščuvajo in mu vzbujajo mučne dvome v svobodo in v pravičnost osvoboditeljev, iztrga orožje iz rok, je taktika Višjega šolskega sveta povsem pravilna. Mi sicer ne vemo, kako bodo izgledale bodoče šolske knjige, toda potrebno je, da imajo poleg sestavkov v narečjih tudi berila v književnem
Jesensko nebo.
Kdo se ne ozre nanj? Tako razkošno je posuto z nebeškimi dragulji, tako izrazit in svetel je njegov dolgi pas, razprostrt od juga na sever, da ti nehote razvenijo v duši evangeljske besede: Sursum corda — kvišku srca!
Mi, ki živimo v megli in blatu vsakdanjega življenja, le redko dvignemo oči proti zvezdam, in kolikorkrat se naš duh upre v nebeške višave, vselej slišimo tiho vprašanje: Kaj so zvezde, zakaj in odkod to večno gibanje in pravilno premikanje svetlih in drobnih vsemirskih luči?
Občudujemo moderno tehniko, čudimo se večalimanj duhovitim uredbam človeštva, skušamo razumevati pojave organske in neorganske prirode krog sebe, toda sij zvezdnega neba, ta sladki dih večne božje sile, zapušča večino ljudi hladne in redkokdo izmed nas pozna čisti užitek nočnega opazovanja neba.	*
Zemlja se suče krog solnca in solnce hiti s vso svojo družino v vsemir. . . Zemlja s svojim kopnom in svojimi vodami pomeni za človeka ogromen prostor. In vendar se ta prostor zožuje boljinbolj, čim dalje bi se pomikali od zemlje in že na najbližjem sosedu — na luni — bi se videla Zemlja kot majhna krogla na črnem nebu. S solnca bi se videla kot svetla točka v vsemiru •— kakor se vidi z Zemlje Merkur ali
Saturn. In že za koncu solnčnega sistema, z Urana ali Neptuna, bi Zemlje sploh ne mogli več najti. Kje ste, visoka gorovja, kje globoki oceani in kje ste vi, mogočna mesta? Nikjer. In vendar še nismo prispeli iz kroga naše solnčne obitelji! Brezkončna in neizmerna je pot, ki vodi dalje v vsemir. Svetloba preleti v eni sekundi Šoo.ooo km. Preleti večji prostor kot je premer cele zemlje. Z nočnega neba sijejo zvezde, katerih že davno ni, a njihova svetloba potuje že stoletja iz neizmerne, nepojmljive daljave ...	>	(
Zvezde so svetovi, kakor je svet naša mala zemlja. Nam, ki smo vajeni metrov in kilometrov, si je težko predstaviti, kaj pomeni neizmernost, katero predstavljajo zvezde; nam, ki štejemo minute in leta, je nemogoče razumeti, kaj je večnost, ki sije z neba. Mi smo v očeh vsemira — nič, kakor je zemlja le neznaten drobec, prah in nič drugega.
* *
*
Kdo bi preštel te vsemirske svetove, ki jih gledajo naše oči v tihi jesenski noči ? Zvezde razlikujemo po sijaju; najmanje je zvezd prve velikosti, t. j. onih, katere se nam dozdevajo najbolj sijajne. Med te spada Venera ali Večernica, dalje Vega, Kapela in druga solnca raznih zvedišč in vsemiroy. Najslabeje sijejo zvezde
šeste velikosti, ki tvorijo skrajno točko našega vida; zyezd sedme velikosti ne ugleda več prosto človeško oko, temveč se vidijo le s pomočjo dobrih daljnogledov. Prosto oko lahko našteje okrog 4000 zvezd, dobri teleskopi so jih odkrili že pri petnajsti velikosti čez 40 milijonov in še vedno ni konca: česar ne zaslede najboljši teleskopi, odkrije občutljiva fotografska ploča, ki zaznamuje nova zvezdišča tam, kjer je našel človeški duh samo prazen prostor. Ti svetovi pa se ne vrte nad nami, kot se dozdeva našim očem. V vsemiru ne obstoja noben »spodaj ali »zgoraj«; to je le naša orijentacija y prostoru, ki nas obdaja. Vsemirski svetovi — zemlje in solnca — so razsuti na vse strani in ne mirujejo nikdar, marveč hite vedno dalje in dalje z hitrostjo več kot 7,000.000 milj dnevno. Kakšno pot in kakšne cilje jim je cFoločil Stvarnik? Kam potujejo vsa ta solnca s svojimi družinami, upravljana harmonično, enotno, z voljo večnih zakonov? Te poti mi ne poznamo, a čutimo njeno globoko pomembnost v svoji nemirni duši, ko gledamo te daljne svetove, vrženi na neznatni planet v sistemu nekega srednjevelikega solnca blizu ozvezdja Herkula, ki se nahaja približno v sredini velikega vsemirskega otoka, ki mu naivno pravimo »Mlečna cesta« ... Na tem planetu se odigrava kratko dejanje drame našega življenja, pot od zibelke do groba;
jeziku. Tega bi si ljudstvo želelo, ker si sedaj mora želeti.
Važno je, kakšne bodo knjige v miselnem oziru: ali bodo pospeševale miselno ujedinjenje Prekmurcev z nami? To bomo videli, sicer pa je dobro, da strokovnjaki že sedaj postavijo primerne »kažipote«.
\ . •
Železnica Ljutomer—Središče.
(Rob. Košar.)
V nedeljo dne 21. t. m. so se zbrali v Vizmetincih župani in zastopniki štajerskih in medžimurskih občin, ki se zanimajo za zgradbo železnice Ljutomer—Središče, da prosijo vlado za to zvezo. Bilo je zastopanih 20 občin. Izvoljeni delegati, župani: Lukačič iz Središča, Tomažič iz Sv. Miklavža in Puklavec iz Hermanec, ter dr. Tavčar in Rob. Košar, so bili naprošeni, da storijo pri vladi in na vseh merodajnih mestih potrebne korake v dosego te proge, ki je iz gospodarskih in strategičnih ozirov mnogo bolj važna, nego zveza Ljutomer—Ormož. Največji del vina, sadja in drugih gospodarskih pridelkov iz ljutomersko-crmožkih goric se zvozi proti zahodu nad Sv. Miklavž, in na cesto, ki drži iz Središča v Ljutomer. Izhodno od imenovane ceste meri tudi ves promet na to progo, ki bi absorbiral tudi velik del pridelkov ob stari štajerski meji ležečega Medžimurja. Štrigova ima v Čakovec 22 km, do nove železniške proge komaj eno tretjino te daljave. Iz Ljutomera, Ormoža in Središča se zvozijo obratno tudi vse gospodarske potrebščine po tej cesti v gorice, oziroma črez Sv. Miklavž v Jeruzalem in zapadne vrhove. Večje in velike vasi in sela ležijo ob tej progi. Najmanj 14 do 16 km širok pas bi izlival svoje pridelke v progo Ljutomer—Središče in črpal od tukaj svoje gospodarske potrebščine. Kdo pozna razmere, mora priznati, da je ta zveza življenskega pomena. Tudi glede nadaljnega razvoja! Ormožki kolodvor je stisnjen med Dravo in hribovje in se ne da več razširiti. Središka postaja pa leži na odprtem polju in se lahko po potrebi razširi na vse strani. Gotovo se bodo naši kraji gospodarsko dvignili, začela se bo industrija in posebno važna križišča, kakor Ljutomer, bodo rabila odprto prometno pot na sever in jug, izhod in zapad. Kaka mizerija pa bi šele nastala v slučaju vojne z avstrijsko ali ogersko republiko. Trje vojaški transporti in ormožki kolo.dvor je zadelan in naphan do vrha!
Vsa ta in še druga vprašanja bo treba vzeti temeljito v pretres, prej ko se odločimo za eno ali drugo progo.
Politični pregled.
Jugoslavija. Naše kraljestvo še vedno ni podpisalo mirovne pogodbe z Avstrijo, vendar
odigrava se istočasno bilijonom enakih bitij in vse to je kakor gibanje valov, ko gre veter čez vodo in iz višine ter iz globine gledajo hladno in tuje nebeške zvezde . . .
* * *
*
Kdor pozna zvezde, bo našel na jesenskem nebu več novih znancev. Evo na jugu Kače, Bootesa, velikega Herkula in poleg njega Liro s sjajno krono — Vego, zvezdo prve velikosti. Malo dalje plava Lab ud, nekako v sredini »mlečne ceste« najdemo Kasijopejo, dočim nas s severa, kjer se bahavo šopiri Veliki Medved z Zmajem, pozdravlja Kočij aš z Kapelo. Na severu „mlečne ceste“ vidimo Perzeja s spremenljivim solncem Algolom. In tako dalje. Tisočletja — od Joba do modernega astronoma — se dvigajo k njim človeške oči, željno, kot bi se hotele napiti večnosti. A zvezde kakor da bi vpraševale: Ste še tukaj? Minevajo dolge epohe človeške zgodovine, a v vsemiru so samo brezpomemben trenutek. Reka življenja pa teče skozi celi brezkončni vsemir; iz grobov se rodi življenje in zapada v grobove svetov, ki krožijo kakor naša Luna prazni in izživeti krog svojih solnčnih središč.
Sijaj zvezdne noči je dih Stvarnika. B. B.
je pričakovati da jo podpiše v kratkem in sicer bo izvršila to nalogo nova vlada. Ministrska kriza je v času, ko pišemo te vrstice, skoraj gotovo že rešena, dasi še nimamo natančnejših poročil. Dne 28. septembra je bil predsednik Narodnega predstavništva dr. Pavlovič pri regentu in je izjavil, da ne ve za noben izhod iz te krize, nakar je rekel regent Aleksander med drugim: »Jaz jih (šefe posameznih strank) v interesu naše velike državne in narodne stvari prosim, da napravijo konec stanju, katerega ne moreta ne države ne narod še nadalje trpeti. Pričakujem nakasneje do jutri ob 18 uri zvečer predloge za sestavo nove vlade. V slučaju, da takih predlogov ne dobim, hočem poveriti sestavo kabineta na lastno odgovornost in se ne bom držal parlamentarnih običajev». Te regentove besede so zelo značilne in v-edne, da jih dobro zabeleži politična kronika. Navadno so vladarji zavlačevali ali sabotirali ustavne zahteve ljudstva, pri nas je pa strankarska zaslepljenost privedla tako daleč, da stranke sobotirajo ustavo. Na Obzorju je kandidatura radikalca Stojana Protiča, ki bo najbrž sestavil vlado iz manjših skupin: radikalcev, »Narodnega kluba«, »Jugoslovanskega kluba« in nekaterih drugih strankarskih grup. Demokrati in socijalisti bi ne sodelovali pri Protičevem kabinetu. Sicer pa se vrnemo k poteku in rešitvi, te dolge ministrske krize v prihodnji številki, ko bo prevzel vlado že nov kabinet.
Jadransko vprašanje. Italijanski zunanji minister Tittoni je imel dne 28. septembra v italijanskem parlamentu ekspoze o zunanjepolitičnem položaju, ki je precej poradl laške imperijaliste. Povdarjal je odločno voljo Wilsona, ki noče umakniti svojih zahtev glede Jadrana in je z ozirom na re-en zunanjepolitični položaj Italije ter težke gospodarske razmere v notranjosti dežele predlagal, naj parlament sprejme Wilsonov načrt, kar se je tudi zgodilo s tem, da se je rešitev reškega vprašanja prepustila vladi, Wilson zahteva, da postane Reka neodvisno mesto, luka in železnica z že določenim ozemljem pa bi stala pod trajnim upraviteljstvom zveze narodov. Jugoslovanskemu ozemlju bi pripadli okraj Voloska in deloma okraji Podgrad, Postojna in Idrija. Otoki v Adriji pripadejo Italiji, ki dobi tudi nadzorstvo nad Albanijo ter mesto Valono. Zader bi postal svobodno mesto, dočim bi vsa ostala dalmatinska obal pripadla Jugoslaviji. Z tem načrtom se strinjata tudi Francija in Anglija, izvzemši vprašanje Reke, kjer podpirata italijanski načrt. Ako pri do novih sporov, bo ta načrt obveljal in je tedaj pričakovati, da rešimo Jugoslovani vsaj del zasedenega ozemlja in da dobimo zvezo z morjem brez laške kontrole.
Reka. Medtem, ko resni državniki v Italiji uvidevajo, da jih je sebični nacijonalizem zapeljal 'i razmere, ki so malodane brezupne in ogrožajo vse resnične interese Italije, postaja položaj na Reki nevzdržljiv in skriva v sebi nedogledne možnosti. Prvotno se je računalo, da se d’Annunzio vendar ukloni, toda fanatični pesnik kaže nenavadno čvrsto voljo; v Italiji se je jela tvoriti močna d’ Annunzijeva stranka, d’Annunziju se zatekajo novi prostovoljci in pesnik že pošilja sanjave poslanice »latinskim bratom« (italijanašom) v jugoslovanski Dalmaciji ter grozi z zasedbo cele Dalmacije. Ministrski predsednik Nitti visi na niti. "Dozdeva se, da je večina vojaških krogov proti Tittoniju in za d’Annunzija. Na drugi strani pa socijalisti agitirajo med ljudstvom in vojaštyom v proti-državnem smislu in se pri tem sklicujejo na nekaznovano samovoljnost reških upornikov. Angleški general še vedno ni prispel na Reko. Ali je dobil influenco od slabega zraka v Adriji?
tedenske novice.
Tridesetletnico svojega škofovanjaje
praznoval v ponedeljek dne 29. septembra naš knezoškof dr. Mihael Napotnik.
Osebne vesti. Za sodnega svetnika in predstojnika sodišča v Konjicah je imenovan g. Gvidon Mihelič, dosedaj okrajni sodnik v Gornji Radgoni. Na njegovo mesto je imenovan g. dr. Hinko Irgolič, sedaj začasno v Murski Soboti. Za okrajnega sodnika v Ljutomeru je imenovan g. dr. Milko Gaber.
Gdč. Minka Zacherlova, učiteljica v Vučji vasi, hčerka g. učitelja F. Zacherla v Ljutomeru, je sprejeta na konzeryatorij v Ljubljani kot gojenka za glasovir.
Himen. Dne 29. septembra se je poročila v Veržeju gdč. Mmka Osterc, učiteljica v Gornji Radgoni z g. Milanom Deškovičem, učiteljem v Dragi-Mosčenici, tč. poročnikom v rezervi. Mlademu paru obilo sreče!
Pri prireditvi prleških visokošolcev v Radincih v prid akademskim menzam so se posebno odlikovali z darovi sledeči prijatelji akademske mladine: Bouvier Klotar 200 K, tvrdka Vogler 200 K, Zangl v Gornji Radgoni 100 K, Wieltschnigg v Radincih 100 K, K. Genur v Radgoni 50 K, Jož Škerlec v Gornji Radgoni 50 K, Jurjovič Drago v Radgoni 50 K, Magdič 40 K, Zemljič Anton, Sv. Lenart 40 K, Weg-schaider Oskar v Radgoni 40 K, Posojilnica v Gornji Radgoni 40 K, grof Piinfkirchen v Radgoni 40 K, Iv. Pentek v Radgoni 20 K, Szeredy v Radincih 20 K, Julijana Hanžekovič, Hrastje, 20 K, Mihr 20 K. Vsem tem darovateljem se priredbeni odbor najiskreneje zahvaljuje kakor tudi onim, ki so darovali manjše znezke, katerih pa zakadi pomanjkanja prostora ne moremo tukaj navesti.
Komanda dravske divizijske oblasti
priredi dne 19. oktobra 1919 ob 13. uri v Ljubljani konjsko tekmo v korist slovenskih invalidov in za bodoči stadijon v Ljubljani. Iz programa povzamemo: i._Šolsko jahanje, prvi dobitek 1200 K in častna nagrada, drugi dobitek 800 K. Tekma v skakanju, prvi dobitek 1000 K in častno darilo, drugi 6oo K, tretji 400 K in vselej častno darilo. 3, Dirke: tri steeplechase z raznimi dobitki ter kmečka dirka. Za slednjo je določena daljava it>oo m. Dve čvrsti zapreki, ne čez 6o cm visoki. Prvi dobitek 1000 K in častno darilo, drugi 500 K in častno darilo, tretji častno darilo. Prijaviti je treba konje osebno ali brzojavno konjskemu referatu Dravske divizijske oblasti do 8. oktobra.
Žigosati so hoteli pri nas. Dne 26.
septembra so zaplenili v Špilju petim osebam, ki so prispele iz Nemške Avstrije, za dva milijona bankovcev po 1000 K in novo štampilijo, ki je bila namenjena za žigosanje denarja.
Za potovanje čez Špilje v Ljutomer
je treba izkaznice (brez slike) od pristojne
politične oblasti z izrecnim njenim dovoljenjem za kraje ob tej progi in vizuma dravske divizijske oblasti.
Naznanilo o začetku prvega šolskega leta 1919/20 na dvorazredni trgovski šoli v Mariboru. Vpisovanje na trgovski šoli se vrši
1.	in 2. oktobra t. 1. na bivšem deželnem ženskem j učiteljišču (vhod iz Hamerlingove ulice), in sicer vsak dan od 9. do 11. ure. Vpisnina in prispevek za učila je enkratni znesek 20 K, šolnina pa mesečno 30 K. V uvaževanja vrednih slučajih se dovoli oprostitev plačevanja šolnine. V pripravljalni razred se bodo sprejeli brez vsakega izpita učenci in učenke, ki so vsaj 13 let stari in so z dobrim uspehom dovršili ljudske šole. V 1. letnik se bodo sprejeli: 1.) brez vsakega izpita tisti učenci in učenke, ki so vsaj 14 let stari in se z ugodnim uspehom dokončali 4. razred kake srednje šole ali popolno meščansko oziroma 8. razredno ljudsko šolo; 2.) tudi drugi vsaj 14 let stari učenci in učenke, ako napravijo izpit iz slovenskega in nemškega jezika, računstva, geometrije, prirodopisa, zemljepisa in prirodo-slovja. Pri izpitu se zahteva toliko znanja iz imenovanih predmetov, kolikor si ga pridobi učenci v pripravljalnem razredu. Izpiti za prvi letnik se vršijo 3. oktobra ob 8. uri dop. v šolskih prostorih. Redni pouk se začenja 6. oktobra t. 1.	— Za vodstvo trgovske šole v
Mariboru: prof. M. Dolenec, s. r.
Veselica v Radincih. Dne 12. oktobra prirede delavci in delavke zdravilnega vrelca v Radincih v prostorih gostilne Rosenberger vinsko trgatev z prosto plesno zabavo. Vstopnina za osebo 4 K. Čisti dobiček je namenjeni dijaški kuhinji v Mariboru.
Naši poslanci odšli v Pariz. Večja deputacija naših poslancev je otpotovala te dni v Pariz, da posreduje pri mirovni konferenci glede raznih vprašanj', ki se tičejo naše države.
Monarhistično gibanje na Ogrskem.
Madžarski agrarci snujejo posebno reakcijonarno
stranko, ki ima namen, vpostaviti na Ogrskem zopet kraljevino. Stranki načeluje znani grof Apponyi, Nekaterer vesti pravijo, da antanta podpira to gibanje.
Lesene hiše v Gradcu. Da se omili stanovanjska beda, zgrade v Gradcu lesene hiše za 418 stanovanj in 15 trgovin. Stroški bodo znašali 10 milijonov kron.
Razmere na Dunaju. Vsled premogovne krize je ustavljen tramvajski promet. Vse mesto daje vtis dolge, zapuščene vasi. Ljudje hodijo upalih lic, ponošene obleke, zlovoljni. Draginja vlada povsod, pa tudi pomanjkanje najpotrebnejšega. Kilogram masla stane 150 K, kilogram telečjega mesa 80 K, moka 15 do 20 K, krompirja 8 do 10 K. Obleka se sicer dobi, vendar stane najcenejša suknjiča 900 K, srajca 90 K, klobuk 180 K. — Podobne razmere, vladajo tudi po drugih nemškoavstrijskih mestih. Siromašni sloji se trunoma izseljujejo. Nemški Avstriji je treba res čestitati, da dobi še novega bolnika, ki bo hiral od njenih »dobrot« — mesto Radgono !
Judoslavija. Zagrebški Židje — kakor nekoč ogrski — so se naenkrat začeli sramovati svojih »lepih« imen Griinvv ild. Hirschl itd. in hočejo biti vsaj po imenu Jugoslovani. Kakor poročajo, je hrvaška vlada v zadnjem času dovolila več čifutom spremeniti svoja imena, tako da imamo namesto Griiruvalda—Gorjana, Hirschla—Horvata, Deutscha—Nemčiča itd. Na tak način bi se radi Židje pomešali ali skrili med poštene ljudi, da bi tem lažje izkoriščali naše ljudstvo. Žal da jim vlade gredo vse preveč na roko. Ali bomo imeli Judoslavijo?
NOVO leto so slavili dne 25. septembra Židje.
Boj tihotapstvu! Na meji imamo vse polno ljudi, ki žive od tihotapstva in z njim združenega verižništva. Te ljudi, med katerimi je tudi lepo število zastopnic ženskega spola, morajo poznati vsi orožniki, kondukterji in drugi javni funkcijonarji, ker so vedno na cesti ali na vlaku; srečavaš jih na vsaki obmejni postaji in kakor Ahasver ti pridejo nasproti, v katerokoli obmejno vas se podaš. To so glavni tihotapci, a njihovih pomočnikov je še več. Tihotapstvo in verižništvo je danes prava bolezen, katere najznačilnejši simpton je delomržnost in pohlep za denarjem. Taki poklici so sicer obstojali vedno na državnih mejah, ampak tukaj so tako splošni, da je že skrajni čas, da nastopi vlada z najostrejšimi sredstvi. Pokojna Avstrija je nastavljala posebne prehranjevalne nadzornike, j ki so pazili pri kmetih, da se niso pekle pšenične | »pogače« ; ali bi ne bilo umestno, ako bi se | nastavili v obmejnih krajih tajni nadzorniki za tihotapce in verižnike, ki bi podpirali delo obmejnih straž in postavili vsaj najhujše tihotapce in verižnike na zatožno klop ?!
Prekmurje.
Prekmurski meštančarje! čudno je vaše premišldvanje, vi v ton sevrnon kraji tč da si tak mislite, ka naši slovenski bratovje, vojdtcke, so samo za »pasio« volo esi prišli, i nej zdtok kabi nds na ete krdj more gorik Oslobodili, od tlihinskega jd^ma. Ino kabi nds nej coj prikapčili torni velkomi slovenskomi Orszdgi, šteri se Jugoslavija zovč.
I	čiidno je eto premišldvanje kabi mij Slovenci rdj pod tlihinsken narodon bilij kak pa sam svojoj domovini! Etakše mišldvanje, i etakši guč šteri med vami prihdja, se dobro znd ka eto je nej od istinskoga slovenca sred prišlo, nego eto je od tej »napeldvcov« šteri vds na etakše napeldvajo, ka naši slovenski liidje so nej Slovenge, takši šteri bi pod Jugo-sldvov živeti mogli nego rdj pod Nemcami ali pa pod Vogrami.
Etakše tiihinske »napelavce« i špione, šteri so tiidik Slovenci, i samo za svojo žepko volo, so proti slovenskemi Orszdgi, zdtok ka v Jugo-sldviji nedo mogli tak noriti kak pri vograj. — Ete špione pri žanddram zgldsiti trbej, najje zgrdbijo in odženejo na delo v Beograd ali pa v Albanijo internirati je trebd tečds, dokeč nede stdlen mčr. — Eto pravico sakši stdlen Slovenec žel e j.
Naše slovensko 'ustvo so na vekše žč se zmešali, sakši den drugo, pa driigo zmešlingo
ndjdejo voi Pred pdr dnevami je čuti bilo, ka luteranske cerkvi v Jugoslaviji zaprčjo ino žnjč soldačke kasdrnja bodo delali. Znati se dd, ka z etakšen gučon lustvo trnok lejko zmeša, brez toga kakši pa ndj menša istina bila. I zddj da smo to n,dj bole potrejbno bldgo dobili, Petroleum, sol, pa špice so tiidik začnoli lustvo mešati, z etakšen gučon: štera ves eto blago zeme, tista se podpisala, ka vorna bode Jugoslaviji. Ino ešče zdaj jesto vesnice, štere so ešče nej odpelale to tak trnok potrebno bldgo. Eti moren zamerkati. — Liidje, dajte si razmeti, mij smo Slovenci, ino nas so v Pariži v slovenski Orszdg osodili. Či zemete to blago ali pa nej, mij zdtokJugo-slavi ostdnemo. To znamo, ka tršean je nej povoli to ka mij tak fdl petroleum dobimo, tč da oni eden liter za 10 kron oddvajo, zdtok se pa paščijo lustvo mešati.
Zdaj pa eden mdli pogladoč zemimo i poglednimo nazaj, kelko petrolja i driigoga bidga smo dobili od vogrov? Petrola 2—3 deci na več mesecov i zdaj pa 3 —4 litrov od naših bratov i od naše nove domovine; pa zakaj smo tak malo dobili od vogrov? Zatok, ka tč so tisti ravnitelje, šteri so s tčn bldgom delali so ga fkradnoli i zidovje, šteri so votalali tiidik. I zdaj pa ne tdlajo nan batoske, nego »szovetkezetlov« dobimo brezi fkradnjenje tisto se kak nan ide. Ino eti Prekmurja krajini bi več mestaj mogli društvo (Szdvetkezeti) baote gorik postaviti, v šterimi bi po pravičnoj ceni k bldgi prišli. Pa bi nam nej trbelo dupliško plačivati, kak zdaj pri tej drugi i židovski baotaj	T—i.
Poročajo narti, da imajo posestniki mlatilnic in mlinarji velike zaloge žita, katerega pa nočejo prodati siromašnemu ljudstvu samo vsled tega, ker ga po mnogo višjih cenah vtihotapljajo v Avstrijo. Ti dobičkarji zahtevajo za meterski stot rži 300 K, pšenice pa 500 K. Dobro bi bilo, ako bi se tem ljudem odvisne zaloge rekviriraie in po zmernih cenah oddale onim, ki nimajo žita.
Zbegati nas hočejo. Razni madžaroni širijo po vaseh vesti, da se madžarske čete zbirajo v Sobotišču in v kratkem udarile v Prekmurje. Ti ljudje so celo tako drzni, da nagovarjajo naše fante, naj zbeže čez mejo in se pridružijo Madžarom. Ali naše oblasti spe? Proti takim ljudem, kojih imena so znana domačim Slovencem, treba nastopiti s vso brezobzirnostjo, sicer ne bo miru. Naše ljudstvo pa opozarjamo, naj se ne da zbegati. Madžari se ne bodo tepli s celim svetom. Če se hočejo z nami, se bodo morali tudi z Rumuni, Čehi, Nemci in z celo entento. Mogoče so pozabili, da jih je samo par milijonov? Od teh se Židje ne bodo tepli, madžarski kmet in delavec pa je sit boja in hoče mirno jesti svoj kruh. Sicer pa naj le poskusijo — dvakrat ne bodo udarili s svojo domišljavo butico ob jugoslovanski zid, ki ščiti osvobojeno Prekmurje!
Gospodarstvo.
Naša konjereja. O vprašanju muropoljske konjereje srno dobili sledeči dopis: Prosim Vas, da mi dovolite, da v Vašem cenj. listu objavljeni dopis »Poglavje o Muropoljski konjereji« nekoliko pojasnim.
Katera konjska pasma bode v bodoče najbolj donosna, tega določiti še si do danes ni upala naša konjerejska organizacija, ker ji manjka za to potrebne podlage. Sklenila je toraj enoglasno, da se naj giblje zaenkrat konjereja v Sloveniji v istih mejah kakor dosedaj. To pa ne le iz gornjega vzroka, ampak tudi vsled tega, ker kakor kobilnega materijala tako tudi plemenjakov ob sedanjem času ne bi bilo mogoče zamenjati.
Srbski del naše kraljevine je popolnoma brez konj; tamkaj pa morejo rabiti le toplokrvne konje. Ministrstvo za obnovo upostošenih krajev ima že potrebni kredit za nakup konjev; po osebnem zatrdilu, ki sem ga v Beogradu dobil, ne morejo pa še vsled prometnih težkoč in prevelike zaposlenosti dotičnih faktorov priti do nabave. Iz tega vzroka je toraj popolnoma izključeno, da bi se dobilo sedaj izvozno dovoljenje za zdrave toplokrvne konje, kateresibodi starosti in naj za to prosi kedosiboii. Mrzlokrvnih konjev pa ne rabijo izvzemši v enem delu Slovenije in v enem malem delu Hrvatske v celem kraljestvu in vsled tega so izjavili v pristojnih ministerstvih v Beogradu, da na teh žrebetih niso intere-sirani in nimajo nič proti izvozu teh, če to dovoli pristojno ministrstvo za trgovino in obrt.
Pripomnim, da je temeljila vedno pri nas cela mrzlokrvna konjereja na odprodajivžrebčkov, med tem ko so toplokrvni konjerejci storaj izključno svoja žrebeta doma gojili in potem kot 3 in 4 letne odprodajah in so merodajni čiaitelji mnenja, da je tudi letos tako.
Za mrzlokrvne žrebčeke so danes kupci le iSemško-avstrijci in Ogri, pripadniki dveh najbolj falitnih držav na svetu. Drugje nikjer ni zanimaja za to blago, in to da gotovo misliti.
Dopisnik omenjenega članka pa je celo pregledal, da morajo najprej kobile biti primerne za mrzlokrvno konjerejo, in da se izreje toplokrvnih pasem ne da svečana 1920 preskočiti takoj na rejo norikerov ali belgijcev.
O tem vprašanju sploh bodo pa odločevali merodajni činitelji, kateri bodo pa morali poslušati obe plati zvona, in kolikor imam jaz pregled, je vendar še veliko konjerejcev na Murskem polju, kateri so s sedanjo smero konjereje na Murskem polju prav zadovoljni. — Lovro P eto var, tč. predsednik konjerejskega odseka H. slov. km. družbe.
Da čujemo še drugo plat zvona, objavljamo dopis g. Franjo S t a n j k a v Ljutomeru.
Dodatek k »Poglavju v muropoljski konjereji« v 24. štev. »Murske Straže«. Enakega mnenja je že delj časa tudi pisec teh vrst. Muropoljski kmetje! Obrnimo smer naše konjereje! Pri nas so kmetje, ki redijo po 7—8 toplokrvnih konjev, rabijo pa samo dva ali tri; ostali žrejo zastonj dobro krmo, medtem ko kravam polagamo slamo (koliko izgubimo na mleku). Govoril sem z konjerejcem, ki ima najžlahtnejše konje in jih najdražje prodaja, pa mi je priznal, da se mu reja ne izplača, ako vračuni obresti od kapitala konjev, hleva in orodja, amortizacijo teh predmetov, živinozdravstvo, luč, krmo, steljo, nedelavne dneve i. dr. Pomislimo dalje, da bod5 železnice in avtomobili izpodrinili toplokrvce in da bo armada potrebovala le malenkostno število jahalnih konjev. V naše vinograde marsikateri kmet ne more z težje naloženim vozom, ker so konji preslabotni. Z prodajo lahkih konjev v Srbijo pa ni treba računati preveč, ker je takih konjev v Banatu in drugje dovolj. Mi smo na periferiji Jugoslavije in bo naš izvoz gravitiral proti severu. Zato zahtevamo težke žrebce, bodimo pa previdni glede nepravilne plemenitve obeh pasem.
Iz politične zgodovine sodobne Italije.
(Konec.)
Nji se je pridružila večina uradništva v Italiji, zahtevajoč, da se ima v deželi osnovati šest administrativnih zborov, upajoč tako, da bi se lahko izognili neprijetnemu nadzorstvu ministrstva in nadaljevali tudi v novi državi svoje pasivno delo. Takoj na to sta povzročila zmedo Napolj in Sicilija, ki sta tožila o prisilnem delu za novo državo in izjavljala, da ni treba več plačevati davkov in ne služiti pri vojakih, Italijo da so napravili i signori, a poveri diavoli (t. j. kmetje in delavci) niso trebali Italije in bodo poljubili roke prvemu avstrijskemu generalu, ki bo prišel. V Abruzzih so se pojavila razbojstva in požigi in po celi Italiji se je razvilo gibanje za republiko in za re leggitimo, t. j. za Ferdinanda. Le isti, ki so trpeli pod starim sistemom, so ostali zvesti centralizaciji uprave, zahtevajoč, da se zaprejo one »kloake« vlad, ki še so ostale v Italiji. Nastala je potreba novih sodišč, ampak mnogi sodniki so se pokazali nezanesljive. Moralo bi se soditi v književnem italijanskem jeziku, toda priznati je bilo treba, da skoraj dve tretjini Itapjanov ne govore italijansko. Vsled tega so se stranke izpraševale in obsodbe izrekale po-tolmaču. Avtonomisti so klicali: »ne gre!« V severni Italiji se je zopet pričelo plemensko sovraštvo na Pijemonteze in'obenem gibanje federalistov. Celo znamenti Ricasoli je začel dvomiti o svojih idealih, a v angleškem parlamentu so se ponovile stare Metternichove besede : »Vendar je Italija zgolj zemljepisni pojem.« — V tem vrtincu se je držala čvrsto le Cavourova stranka pa se je Minhettiju posrečilo, da je odvrnil nevarnost regioalizma z novo zakonsko osnovo, p*o kateri so postali regioni samo posredni organi vlade. Naenkrat umre Cavour in Italija je ostala brez prve politične glave, a strah pred negotovostjo in neredom je pospešil in pripomogel, da je večina hitro uvedla francoski upravni sistem. Tisoče starih ran, ki jih je pustil za seboj despotizem v Italiji, je čakalo ozdravljenja od naroda, ki je imel sicer 18 vseučilišč, toda čez 70% analfabetov! Vendar, kakor hitro se je ustalil red v deželi, se je že ljudstvo privadilo novi državi in se ji pri novih volitvah v celi srednji in severni Italiji pokazal zdrav razum italijanskega naroda, ki je izločil iz parlamenta vse tiste, katerih interes bi kazal, da se revolucija zavleče v nedogled. Proces zdravljenja pa v južni Italiji vendar ni mogel miniti brez razumno vporabljene sile s strani državne oblasti. Težnje Napolja in Sicilije so bile povsem drugačne nego težnje Piemonta in Lombardije; Puljizi so videli v ujedinjeni Italiji konec svojega pravzaprav brezskrbnega življenja, polnega patriotskih slavnosti, političnih tirad in zlasti ljubeznivih besed svojega Ferdinanda, s katerimi so se ponašale odlične obitelji. Na Napolju in Sicijili se je pokazala zopet tista stara resnica: da je nevzgojenemu ljudstvu težje živeti v svobodi kak v suženjstvu. Njim je bilo njihovo suženjstvo njihovo »pravo«, njihove »tradicije«, njihove posebnosti. Tu je moral Pijemont vložiti na poziv srednje in severne Italije ves svoj organizatorični duh, navdahnjen z disciplino in podprt z močno roko — dokler se ni ugonobilo razbojstev, storjenih v imenu »zakonitega kralja« in v imenu republike. — Preporod se je nadaljeval z zdravjo močjo in že čez dve leti izza tega, ko se je ujedinilo sedem bivših državic, je ljudstvo zahtevalo od vlade, da se morajo vse upravne zadeve postaviti pod kontrolo vlade in parlamenta in da sp imajo izenačiti davki v celem kraljevstvu. Ta nered prvih dveh let v upravi ter stroški ujedinjenja so stali Italijo tri milijarde dolga z deficitom-500 milijonov za leto 1861«.
«i
Tvor nica
„3u|osIavenskg Diane Mentol Hinovice
u Osijeku
traži za pojedine rayone agilne i dobro uvedene
zastopnike
zastopnice
Ponude sa naznakom referenca umoljava se na gornju adresu.
Vila
z vrtom in posestvom v okolici Maribora se zamenja s posestvom v Avstriji med Lipnico in Radgono. Pojasnila daje Posredovalnica K. Troha, Aleksandrova ulica 30, Maribor.
2-3 yape
sadja za prešanje se takoj kupi. Ponudbe na upraviteljstvo posestev štajerske hranilnice Podlehnik pri Ptuju.
najboljšo žgano kavo durovo kavo 1.
Gaj
Čokolado
Kekse
Bonbone
Schichtovo milo
Toaletno milo
Cikorijo
hflandeljne
Rozine
Riž
Rum
Cognac
razpošilja po nizki ceni franko po 5 kg trgovina
Angela Čeh-Vršič
¥ LJUTOMERU.
¿Roja stara
navada je, inserirati v »Murski Straži», ker je ta list najbolj razširjen v Prekmurju, Murskem polju in Slovenskih goricah, zato imajo tudi oglasi največji uspeh. Petstolpna petitvrsta stane samo 40 vinarjev.
Proda se
Acetylen-aparat pri Karolu Schmid, Gornja Radgona, hiš. štev. 3.
Trgovci mešane
stroke, drogisti, kramarji itd. sijajno zaslužijo s prodajo Mastin-a (redilni prašek za živino in perutnino) pri kmetovalcih. — Treba pisati dopisnico na naslov: lekarnar Trnkoczy: Ljubljana (Kranjsko) na sledeči način: »Pošljite mi 15 zavojčkov (po 1/4L kg) Mastin-a, obenem veliki lepak, oboje z povzetjem K 32-50 franko poštnina in omot.«	30—16
miši - Podgane
stenice — ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6-—, za podgane in miši K 6-—; za ščurke K 6-—, posebno močna tinktura za stenice K G-—, uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3-—, prašek proti mrčesom K 5‘—, mazilo proti nšem •ri ljudeh K S-—, mazilo za uši pri živini K 3-—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalcev rastlin) K 3-—. Pošilja po povzetju Zavod za ebsport
H. Junker, Zagreb 46, Petrinjska niicaS.
Gar j e,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srebečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K-Po pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.	30—18
Primešaj Mastín
M Ge živina krmo lažje m do zadnjega prebavi in ; popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajce, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se ga primeša dvakrat na teden. Prašek Mastín je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin; ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. Pet zavojev praška Mastin zadostuje za šest mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja smejo prodajati Mastin vsi trgovci in vsa kon-sumna društva. Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poštni dopisnici v izdelovalnim Mastina, to je
v Sekffifni Ta*nkóczy v LJufoSJagiij Kranjsko.
Pet zavojev (paketov) Mastina stane 17 kron 50 vin. poštnine prosto na dom. Od tam se pošlje Mastin s prvo pošto na vse kraje sveta.
Zahvalna pisma kmetovalcev, ki rabijo Mastin.
Gospodu lekarnarju v Ljubljani!
Za Vaš Mastin se Vam toplo zahvaljujem. Odkar svojim prašičem primešam na teden pest Mastina med krmo, žro vsako poljubno krmo. To imam zahvaliti edino Vašemu Mastinu.
S spoštovanjem Franc Altenbaoher, gostilničar, Kranach-Leutschach, Štajersko.
Hvala Vam za Vaš Mastin, Moja živina žre sedaj vsako krmo, se dobro razvija, tako da jo je veselje gledati.
S spoštovanjem Franc Planino,
Svibno št. 19, pošta Črnomelj, Kranjsko.
Naročam po pošti 5 paketav Mastina. Dajal sem istega po navodilu na teden enkrat po eno pest v krmo in živalim žreti. Veselje je gfedati, kako moja živina rada žre, uspeva, se debeli in masti. Srčna Hvala !	S pozdravom
Franc Trubiansky, Lugos (Banat).
Prekmurje
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem se preselil iz Glavnega trga št. !30 (stara vojašnica) v večjo in lepšo trgovino, hiša gospoda Huallenza, poprej Werbowetz, ter priporočam manufakturno blago po najnižjih cenah.
,Frva slovenska manufakturna trgovina' Radgona, Dolga ulica.
Brata Vošniak
Ptuj.
Podplati, zgorno in notranjo usnje, usnje za konjsko opravo in za gamaše, kruponi za gonilna jermena, boks, ševro, ševret. Najboljši čevlji vseh vrst. Gamaše. Vse čevljarske potrebščine. Nakup surovih kož.
Pšenico kupuje
valjčni mlin ¥ink® Brajdič v ¡Cranju.
V ponudbah naj se navede množino in ceno franko vagon oddajna postaja, pošlje se naj vzorce. Pšenica mora biti absolutno zdrava in suha.

iüüüilüüi

Ufajea
sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina Ed. Soppanz, Pristova, Síovénija.
Vinogradniki!
i! POZOR!
Gostilničarji!
Prva slovenska veletrgovina z vinom in
sadjevcem
Janko Čirič f Vekoslav Rajh
v Gornji Radgoni	v Ljutomeru
naznanje, da kupuje po poštenih cenah vino in sadjevec ter ga prodaja gostilničarjem v vsaki množini od 50 litrov naprej.
Jffammil©.
Slavnemu občinstvu dajem tem potom na znanje, da sem prevzel gostilno
9».
«C
prej „Jagerwirt" v Gornji Radgoni. Točil bom samo dobra pristna vina in druge pijače, ter imel vedno topla in mrzla jedila na razpolago po ugodnih cenah.
Za obilen obisk se priporoča
Opekarna v Črešnjevcih
<
u)
priporoča različno opeko izvrstne kakovosti po najnižjih
—	..■■===== cenah, r:........,==
Dobi se v vsaki množini. Opeka se prodaja brez kompenzacij in se plačuje v jugoslovanskem denarju v pisarni opekarne ........... ...v Črešnjevcih. —i—
'ilip Jurkovič m. p., sekvesier.
Govorite povsod slovensko.
POSOJILIIO V G0RI1JI
RaDGoni regisirovsna zadruga
z neomejeno zavezo
Hranilne vloge
sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
daje pod najugodnejšimi pogoji in sicer na vknjižbo po 4%» na poroštvo po 4 */* %• izposujuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar .10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
so vsak torek in petek od 9. do 12. ure dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih fj>*f} se sprejema in izplačuje denar. Posojilnica posreduje tudi izplačevanje obresti vojnih posojil brez vsakega odbitka. Sicer pa lahko ^ opravijo stranke vsak dan vse uradne posle in so veljavni, ako njih podpišeta dva v to upravičena funkcionarja.
Posojila
Uradne
Pojasnila
se dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Uradni prostori
so v lastni hiši, Gornji Gris Štev. 8.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radgoni.