Trojka na naši sliki nestrpno čaka znak za start. Njihovi »vodni konjički« se bodo zdaj zdaj pognali po vodni gladini, da odločijo, kdo izmed njih je najhitrejši. TIM — revija za tehničo in znanstveni dejavnost mladine Izdaja Tehniška založba Slovenije, Ljub Ijana, Lepi pot 6 Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vu- kadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokov¬ šek, Drago Mehora, Tone Pravlovčič, Loj¬ ze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič. Odgovorni urednik: Božidar Grabnar TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna na¬ ročnina 60,00 din, posamezna številka 6,00 din. Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X Tekoči račun: 50 103-603-50-480 Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk, Ko¬ čevje Revijo sofinancira Kulturna skupnost Slo¬ venije. Avtor slike na naslovni strani: Miran Novšak poštnina plačana v gotovini TIM 9,10 na svidenje v 9 septembru qq Pred vami je zadnja, dvojna številka TIMa. Z njo se kot vsako leto poslavljamo od vas, pa ne za dolgo. Tudi pred vami so še zadnji napori pred zaključkom letnika in nato tako težko pričakovane počitnice. V kratkem bo¬ ste korak bliže svojemu cilju in če bo šlo vse po sreči boste drugo šolsko leto v viš¬ jem razredu. Tudi TIM je letos napravil ne¬ kakšen izpit, saj je izhajal že štirinajsto leto in bo v prihodnjem letu slavil mali jubilej, petnajsto leto izhajanja. Priznati je treba, da je to kar lepa starost za revijo, saj se z. njo lahko pohvali le malokateri izmed vas naših bralcev. Preveč prostora bi vzelo, če bi ho¬ teli pregledati, kaj vse je TIM dosegel v vseh štirinajstih letih izhajanja, zato se bo¬ mo kot po navadi ozrli le na manjši del prehojene poti, to je na letnik, ki je za nami. Rekli boste, da je to malce nenavaden način ocenjevanja, saj si vi na primer v šoli ne delite ocen sami, temveč vas oceni profe¬ sor. Popolnoma se strinjam z vami, obenem pa vas prijemljem za besedo. Predlagam, da tokrat vi sami ocenite TIM, da bo sodba pravična in konstruktivna, in da se bomo iz nje naučili. Zato predlagam, da nam med počitnicami, ko boste imeli več časa, napi¬ šete pismo in v njem poveste kaj vam je bilo v reviji všeč in kaj ne, in kaj nam predlagate za objavo v prihodnjem letu. To¬ rej, tako kot boste vi ob zaključku leta prejeli spričevalo za svoje delo, pričaku¬ jemo tudi mi, da nam pošljete vašo oceno, saj sicer sploh ne bomo vedeli če smo opravili »razred« in gremo lahko v prihod¬ njem letu v višjega. Da pa boste imeli kje začeti, vam dajemo nekaj napotkov kako se lotite zadeve. Zato vam bomo sami razdelili snov na posamezne predmete. Začeli bomo kar pri začetku, se pravi z ovitkom. Pišite nam, kako vam je bila všeč naslovna stran revije in kaj si želite videti na njej v pri¬ hodnjem letu. Notranjščina je bila kot doslej razdeljena na rubrike, zanima nas, če vam ta razdelitev ustreza in katere rubrike bi bilo treba še uvesti. Ne štedite besed in povej¬ te kar naravnost, katera vam je bila všeč in katera vam je bila odveč in odvratna. Naštevali jih ne bomo, saj imate revijo pred seboj. Tisti, ki nam bo svojo »oceno« po¬ slal do konca junija, bo prišel v izbor za tri lepe knjižne nagrade, časa je, upamo, dovolj in pričakujemo, da se boste našemu pozivu odzvali v velikem številu. Med letom je sicer prišlo kar nekaj pisem, žal pa je bilo med njimi malo takih, ki bi govorila o vsebini revije, še manj pa tistih, ki bi prinašala prispevek, goden za objavo v TIMu. Tudi temu je najbrž botrovalo po¬ manjkanje časa, zato upamo, da se boste v počitnicah zavzeli tudi po tej plati in nam do jeseni poslali kakšen prispevek za obja¬ vo v TIMu. Objavljene prispevke seveda ho¬ noriramo. Toliko za zaključek. V imenu uredniškega odbora, sodelavcev in v svojem imenu vam želim čim lepši uspeh v šoli in čimbolj brezskrbne počitnice. Na svidenje v septembru. Urednik TIM 9,10 74|75 385 * ZVEZA LETALSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE IZVRŠNI ODBOR St.: DATUM: J.4.1975 61001 LJUBLJANA LEPI POT 6 JUGOSLAVIJA P. P. - 496 TELEFON 21918 TELEGRAM LETZVEZA LJUBLJANA ZADEVA: Modelarski svet Zveze letalskih organizacij Slovenije,Ljubljana, Lepi pot 6,prosi vse -šole oziroma vodje letalsko modelarskih in raketnih krožkov,da najkasneje do 20.junija letos sporoce na gor¬ nji naslov število učencev modelarjev,ki se organizirano bavijo z letalskih in raketnim modelarstvom.Te podatke potrebujemo za raz¬ pise republiških tekmovanj v vseh kategorijah letalskega in raket¬ nega modelarstva.Izmed prispelih prijav bomo izžrebali štiri lepe nagrade in sicer: 1. Vezan model U-kontrolca 2. vezan model U-kontrolca 3. celoletna naročnina na revijo Krila 4. načrti za prostoleteči model A-2 Prodam superstar stezo z osmimi ravnimi progami in dvema ovinkoma, od katerih je eden dvignjen, sprožilec in en avtomobil za 110,00 din. Poleg tega še 12 ravnih in 11 ukrivljenih tirov, en odbijač, eno križi¬ šče in eno kretnico, tri vagončke za pre¬ mog, dva živinska in eno lokomotivo ter regulator za 200,00 din. Dele za malo že¬ leznico tudi zamenjam za motorček pro¬ stornine od 3 do 8ccm z malo goriva. Ku¬ pim 8. številko IX. letnika TIMa. Ponudbe pošljite na naslov: Matej Sršen Povšetova 18 61000 Ljubljana Prodam načrte za jadralno letalo A-1 znam¬ ke Junior, načrte za ojačevalce (235 610 202 530 50 100 150 200 W) in načrte za tele- krmiljenje govornih vrat. Cene po dogovoru. Evgen Horvat Goriška 14 62000 Maribor Zamenjam star in malo pokvarjen radio za močnejši letalski motorček z orodjem za popravljanje in nekaj goriva. Brane Lužar Lužarji 3 61385 Nova vas pri Rakitni m 386 TIM 9,10 74(75 PRVI KORAKI O oo kolo Toni Župančič DINAMO Hitro se je leto izteklo in v naši zadnji številki moramo skleniti tudi besedo o ko¬ lesu. še marsikaj bi imeli povedati o delih kolesa in tudi o tem, kako kolesar med vožnjo lovi ravnovesje, zakaj se pri hitri vožnji teže prevrne, zakaj tako težko vozi popolnoma naravnost, zakaj je tako težko voziti počasi. Mnogo je vprašanj, a boste nanje tudi sami lahko odgovorili, če boste svojo vožnjo natanko opazovali. Mi pa smo se za konec odločili spregovoriti še o drobni tehnični napravi, ki je za varno vož¬ njo ponoči in v slabi vidljivosti nujno po¬ trebna, ker bi brez nje žarnica v luči ne mogla svetiti. Žarnica potrebuje vir elek¬ trične energije in pri kolesu ga imenuje¬ mo dinamo. Gotovo ste že kdaj razmišljali, posebno, če so vam dinamo ukradli, da bi bilo bolj preprosto vstaviti baterijo in luč prižgati s stikalom, čemu torej ta drobna zamotana dodatna naprava? Naj navedemo samo dva razloga: Vemo, da baterija oddaja električ¬ no energijo le določen čas, dokler se ne izrabi. Ko ne oddaja več zadostne elek¬ trične energije, sveti žarnica zelo slabo, dokler ne ugasne. Kolesar bi torej moral vedno nositi s seboj rezervno baterijo ali pa bi tvegal, da mu ponoči sredi vožnje luč ugasne. Ker se baterija razmeroma hitro izrabi, bi jo morali pogosto menjavati. To pa bi bil za kolesarja precejšen izdatek. Cenenost in zanesljivost sta torej zadostna razloga, da imamo na kolesu kot vir elek¬ trične energije montiran dinamo. Poglejmo, kaj ve o dinamu vsak kolesar: 1. Dinamo je pritrjen na okvir ob spred¬ njem aii zadnjem kolesu. 2. Dinamo in žarnica sta zvezana z elek¬ trično žico. Iz prejšnjega poglavja vemo, zakaj zadostuje ena sama žica. 3. Žarnica sveti le tedaj, če prislonite re¬ brasto kolesce dinama ob plašč vrtečega kolesa. Ob tej zadnji ugotovitvi se pomudimo ma¬ lo dlje: Ko smo imeli v električnem krogu zvezane baterijo, žarnico in stikalo, je zadostovalo, da smo s stikalom ta krog sklenili in že je iz baterije stekel električni tok skozi žarnico, ki je v trenutku zasvetila. Električ¬ ni krog z dinamom pa je sklenjen, a žarnica še ne sveti. Dinamo torej ne more oddajati električne energije, če ni prislonjen ob vrteče kolo. Torej s tem, da poganjamo kolo, poganjamo tudi dinamo, ali natančne¬ je rečeno, njegov del. Napravimo poskus: Prislonimo kolesce dinama na plašč ko¬ lesa. Zavrtimo kolo najprej hitro, nato po¬ časneje. Opazujmo, kako in kdaj žarnica sveti. Ugotovili smo: Če se kolo hitro vrti, oddaja dinamo tok večje jakosti, zato žarnica močno sveti. Pri počasnejšem vrtenju pa je jakost toka iz dinama majhna. Temu primerno tudi žarnica slabo sveti. Dinamo je torej strojček, ki proizvaja elek¬ trično energijo. Poglejmo, kako je zgra¬ jena njegova notranjost. Kje tiči vzrok, da prične električni tok teči? Dinama ni težko razdreti. Potrebujemo le vijač, kolesarski ključ in ploščate klešče. Odvijemo najprej zgornje kolesce. Tudi spodnjega dna ni težko odstraniti. Kolesce je bilo pritrjeno na vijaku. Zavrtimo vijak in opazujmo pri TIM 9,10 74175 387 odprtem spodnjem koncu. V notranjosti se del vrti. Potisnimo vijak navzdol in izvleci¬ mo ta del. Na osi je pritrjen zajeten va¬ ljast kos črne kovine. Približajmo ta del žebljičkom, bucikam, pisarniškim sponkam ali drugim železnim predmetom. Ni težko opaziti, da ta črna kovina pritegne vse, kar vsebuje železo. Iz ohišja dinama smo torej potegnili magnet. In kaj je ostalo v ohišju? V kolobar zvita bakrena žica. Tako namotani žici pravimo tuljava. To je torej poleg ohišja vse, kar sestavlja dinamo. Da bomo napravo laže razumeli, napravimo poskus. Ugotoviti hočemo, če res lahko prične teči električni tok, kadar se v tulja¬ vi premika magnet. Poskus bo najlaže na¬ pravil tisti, ki ima sestavljanko ELEKTRO- PIONIR. Kdor te zbirke nima, bo moral nekje stakniti magnet in kompas, tuljavo pa si lahko navije sam. Tuljavnik naj ima v sredini luknjo v obliki in velikosti mag¬ neta. Bakrena lakirana žica naj ima debe¬ lino 0,4 ali 0,5 mm, zadošča pa 200—250 navojev. Oba konca žice očistimo s smir¬ kovim papirjem, ker lak ne prevaja elek¬ tričnega toka. Električnega toka ne moremo videti, ampak lahko samo zaznamo njegove učinke: sve- tenje žarnice, gretje kuhalne plošče, giba¬ nje elektromotorja. Prav zato moramo za naš poskus poiskati ustrezen način, da bo¬ mo učinek električnega toka lahko opazo¬ vali. V nasprotnem primeru bi bil naš po¬ skus neuporaben. Izdelajmo si torej tako napravo: Odrežimo zgornji konec jogurto¬ vega kozarčka in napravimo zareze na dveh nasprotnih straneh. Na dno postavimo kom¬ pas in prek njega namotamo nekaj ovojev bakrene žice. Ovoje lahko pritrdimo še s selotejpom. Poskusimo, če naprava deluje: oba konca žice spojimo z baterijo. Mag¬ netna igla se premakne, ko skozi žico steče električni tok. Naprava torej deluje in ta preprost merilnik toka lahko uporabimo pri našem poskusu. Priključimo nanj tuljavo. V tuljavo potisnimo magnet in opazujmo magnetno iglo na kompasu. Magnet sun¬ kovito izvlecimo iz tuljave. Magnetna igla se premakne, ko magnet potiskamo v tu¬ ljavo in ko ga vlečemo iz nje. Rečemo lahko, da gibanje magneta v tuljavi pov¬ zroči, da po žici steče električni tok. 388 TIM 9, 10 74175 Tudi v dinamu se magnet giblje v tuljavi. Na tak način torej zelo preprosto proiz¬ vajamo električni tok. Ste že slišali ali čitali o generatorjih? To so veliki stroji v elektrarnah, ki na podoben način proizva¬ jajo velike količine električne energije. Medtem ko dinamu daje silo za vrtenje kolesar s svojo močjo prek kolesa, pa generatorje poganja moč vode ali pare prek turbin. Kogar zanima tak način proizvodnje električne energije, naj prečita sestavke iz prvih številk letošnjega Tima. NALOGA ZA KONSTRUKTORJE Ponovimo: gibanje magneta v tuljavi pov¬ zroči, da postane tuljava vir električne energije. Ali ima na tuljavo podoben vpliv tudi katerikoli drug železen predmet, ki ni magneten? Poskus izvedete tako, da v tuljavi premikate železen žebelj. Igla v kompasu miruje. Ko že imamo pri roki tuljavo, žebelj in baterijo, pa napravimo še zadnji poskus: žebelj vtaknimo v tuljavo ter skoznjo spu¬ stimo tok iz baterije, žebelj približajmo pi¬ sarniškim sponkam. Da, s pomočjo elek¬ tričnega toka smo navaden železen žebelj omagnetili. Našo napravo imenujemo elek¬ tromagnet. V železarnah na stotine ton železa pretovorijo s pomočjo elektromag¬ neta. Vključijo tok v tuljavi in omagneteno železno jedro pritegne tovor — železo. Ko tok izključijo, razmagneteno jedro spusti železni tovor. Prav zato, ker s prekinitvijo toka lahko jedro razmagnetimo, je elektro¬ magnet v tehniki zelo uporaben. Najdemo ga v hišnem zvoncu, v telegrafskem apa¬ ratu, v telefonski slušalki, v električnih ključavnicah in še bi lahko naštevali. Za naš izdelek pa smo izbrali preprost električni brnič. Že slika vam vse pove, zato ne bomo natančno opisovali postopka izdelave. Uporabimo lahko tuljavo, ki smo jo izdelali za poskuse. Jedro je lahko že¬ lezen žebelj ali primerno debel vijak z matico. Nad elektromagnet upognemo je¬ klen trak, ki smo ga natanko nad elektro¬ magnetom opremili z bakreno kovico ali vijakom. Tudi tipkala ne bo težko izdelati, saj zadošča že kratka bakrena ploščica, še vezava z baterijo: en pol baterije vežemo na tipkalo. Na nasprotni strani tipkala je pritrjen en konec tuljave. Drugi konec tu¬ ljave vežemo na drugi pol baterije. Ko pritisnemo na tipkalo, zvežemo električni krog in magnet pritegne jeklen trak. Zaradi bakrene kovice se trak ne more sprijeti z jedrom elektromagneta in ker je precej dolg in prožen, v zraku zaniha. To nihanje slišimo kot brnenje, če dolgo brnenje za¬ pišemo s črtico — in kratko s piko ., nam ta preprosta napravica služi za pogovor z Morsejevimi znaki. Znate prečitati — Morsejeva abeceda: u v z 1 2 3 4 5 6 7 8 9 TIM 9,10 74 75 389 Med črkami mora biti presledek krajši in med besedami nekoliko daljši. VZDRŽEVANJE KOLESA V prospektu, ki je priložen vsakemu Rogo¬ vemu kolesu, je zelo obsežno opisano ma¬ zanje kolesa. Prav gotovo je to tudi naj¬ važnejše pri vzdrževanju, saj je življenjska doba delov v mnogočem odvisna prav od pravilnega mazanja, ki preprečuje trenje. Ker tak prospekt ponavadi kam založimo ali izgubimo, bo prav, če nekaj misli povza¬ memo in vas spomnimo, kdaj, kako in s čim mažemo posamezne dele. Na sliki kolesa so označena mesta mazanja s črkami. Opis časovnih presledkov ma¬ zanja pa velja za tiste kolesarje, ki kolo uporabljajo vsak dan, prevozijo z njim 5—10 km po razmeroma lepih cestah. B E vsako sezono enkrat odpremo in na¬ mažemo z mastjo za kroglične ležaje. D vsaka 2—4 mesece odpremo in namažemo z mastjo za kroglične ležaje (samo ležaje). A B C D vsaj enkrat mesečno namažemo z oljem, ki naj bo čisto in srednje gosto. Najprimernejše j^ dobro avtomobilsko olje. Za mazanje prostotečnega zobatega kolesa (v pestu zadnjega kolesa) uporabite samo najplemenitejše tanko strojno olje kot za šivalne stroje. Tudi natezno žico v bovdenu zavore lahko namažemo s plemenitim strojnim oljem. MUZEJ KOLES Vozilo na naši sliki še ne sodi v muzej. Vendar spričo naglice, s katero prihaja vsak dan na tržišča po svetu nešteto novih teh¬ ničnih izumov, verjetno ni daleč čas, ko bo tudi naš priljubljeni PONY samo še mu¬ zejska vrednost. KOLESARJI IN CESTA Kolesarji, posebno mladi, si pogosto ne morejo predstavljati, s kakšno hitrostjo sploh vozijo, še teže pa presodijo, kako dolgo pot opravijo v sekundi. Od pravilne¬ ga presojanja je v marsičem odvisna varna vožnja. Tudi pri ustavljanju radi pozabimo, da moramo prevoziti še kar precejšnjo pot od takrat, ko smo se namenili ustaviti in do pravega ustavljanja. Naj vam naslednje tabele pomagajo pri tej presoji. IN VARNO VOŽNJO VAM ŽELIMO. 390 TIM 9,10 74|75 MODELARJI oo •o antares V-2 Vasja Pirc MALI OGLASI Prodam maketo male železnice po N siste¬ mu s transformatorjem in dvema lokomo¬ tivama in povečevalnik AXOMAL I A Leica format češke tovarne MEOPTA, s priborom. Leopold Maintinger Brankova 7 61000 LJUBLJANA tel. 321-684 Prodam šestkanalno napravo za daljinsko vodenje znamke ROWEN po ugodni ceni. Miro Klanjšček Lepodvorska 2 61000 Ljubljana tel. 314-151 Prodam 6 do 12 V elektromotorček MAXON. Jernej Bohm Tržaška 39 61000 Ljubljana To je zelo dobra raketa, s katero sem do¬ segel že veliko uspehov. Z motorčkom 515 s potisno močjo 5 KS je dosegla višino 290 m. Izdelava: Najprej izdelamo trup. Izrežemo trak, dolg 175 mm in širok 80 mm. Trak navlažimo in ga ovijemo okoli palice s premerom 24 mm ter počakamo, da se posuši. Ko je suh, ga TIM 9,10 74|75 391 zalepimo. Zatem se lotimo izdelave stabi¬ lizatorjev. Izrežemo jih iz 3 mm balse in jih profilno zbrusimo. Naredimo 4 stabilizator¬ je. Na trup jih prilepimo z neelastičnim le¬ pilom (jubinol). Konico izdelamo iz lipovine ali balse. Paziti moramo, da se tesno prilega trupu! Raketa ima tudi padalo. Izdelamo ga iz PVC vrečk. Izdelave samega padala ne bom opi¬ soval, saj je bil v TIMu večkrat opisan. Padalo pritrdimo na trup in konico rakete z elastično vrvico. Raketo še pobarvamo z živimi barvami. Kosovnica: 1 konica rakete, kateri lahko vstavimo ost 2 vodilo rakete (2 kosa) 3 trup 4 stabilizatorji (4 kose) raketa Ml K-3 Igor Cotman Pred vami je načrt enostopenjske rakete »Mik-3«. Sam sem naredil že več teh raket in sem bil z višino njihovega poleta kakor tudi s stabilnostjo povsem zadovoljen in upam, da boste tudi vi. Preidimo kar na izdelavo posameznih delov. Trup modela izdelamo iz šeleshamra, iz pole odrežemo primerno velik kos in ga ovi¬ jemo okoli palice s premerom 19 mm. Na robovih ga zalepimo, in ko je lepilo suho, lepo pobrusimo ostre robove. Stabilizatorji. Opazili ste, da ima ta raketa 8 stabilizatorjev. Večje izdelate iz balse de- 392 TIM 9, 10 74|75 beline 1,5 mm, manjše pa iz 1 mm balse. Priporočam vam, da vse stranice razen tiste, ki pride prilepljena na trup, koničasto pobru- site. Pri lepljenju pazite, da so zgornji sta¬ bilizatorji v isti osi kot spodnji, kar je izre¬ dno pomembno pri letu in stabilnosti rake¬ te v zraku. Konica. Potem ko prilepimo stabilizatorje na trup, se lotimo izdelave konice, ki naj bo iz balse, lipe ali drugega lahkega lesa. Konica ima obliko stožca. Mere so podane v načrtu. Priporočam vam, da jo, če le imate možnost, izdelate na stružnici, ker bo lepša in boljša kot ročno izdelana. Spodnji del se mora lepo vlagati v trup, v nasprotnem pri¬ meru bo močno poslabšala let ali celo vrgla raketo iz »tira«. Seveda pa ne sme biti pre¬ več tesno spojena s trupom, da jo lahko obratno polnjenje s padalom vred izvrže. Vodila so iz božirke, ki jo dobimo v vseh elektrotehniških trgovinah. Seveda so tudi papirnata dobra, le več dela boste imeli z izdelavo. Važno je le, da niso krajša od 1 cm. Na trup jih prilepimo v isti osi 25 cm drugo od drugega. Padalo ima obliko osmerokotnika in je iz polivinila ter povezano z okoli 50 cm dolgimi nitmi. Podatke o izdelavi padala in pritrditvi pa boste našli v prejšnjih številkah TIMa. O obtežitvi modela, določitvi C. G. in centru potiska pa je lepo pisal Andrej Pečjak v lanskem letniku. MIK 3 V 4 alfa X-B Vasja Pirc To je zelo preprosta enostopenjska raketica brez padala. Pristane tako, da se motorček sam izvrže, ko doseže najvišjo točko. Za¬ radi tega moramo konico prilepiti v trup. Za raketo bomo uporabljali jugoslovanske mini motorčke s premerom 12,5 mm. Oznaka teh motorčkov je 2.5-I-3. Izdelava: Najprej izdelamo trup. Vzamemo kos še- leshamerja dolžine 5 cm in širine 6 cm, ga navlažimo in ovijemo okoli palice premera 12,5 mm. Ko se posuši, ga zalepimo. Konico izdelamo iz balse, lahko pa upora¬ bimo tudi lipovino. Ko konico obdelamo, jo zalepimo v trup. Stabilizatorje izdelamo iz 3 mm balse in jih profilno obrusimo. Na trup jih prilepimo z neelastičnim lepilom. Raketo lahko izdelamo s tremi ali štirimi stabilizatorji. Zalepimo še vodila in raketo pobarvamo. TIM 9, 10 74175 393 zmaji Stalni jesenski vetrovi so kot nalašč za spuščanje zmajev. Zato ne bo odveč, če si podrobneje ogledamo izdelavo dveh vrst takšnih letalnih naprav. Povejmo še, da sta oba zmaja, ki ju bomo opisali, po svoji konstrukciji zelo enostavna, vseeno pa sta pri spuščanju najuspešnejša. Pravokotni zmaj Potrebujemo dve zdravi smrekovi letvici (brez grč), dolgi 100 cm in s presekom 1 x 1 centimeter. Na vsaki letvici zazna¬ mujemo sredino, nato pa ju položimo dru¬ go čez drugo, tako da predstavljata diago¬ nali pravokotnika, katerega višina (krajša stranica) je za približno eno četrtino manj¬ ša od osnovnice (daljše stranice). Na spod¬ nji letvi zaznamujemo s svinčnikom položaj zgornje letve, nato pa z ostrim nožem iz¬ režemo na označenem mestu letev do po¬ lovice njene debeline. Postopek ponovimo še za zgornjo letev, pri tem pa moramo paziti, da se letvi v utorih tesno prilegata druga drugi. Preden obe letvi dokončno se¬ stavimo, namažemo spoj z lepilom, stis¬ nemo letvi v utora, nato pa ju še zbijemo z nekaj žebljički. Trdno prekrižani letvi, ki smo ju tako do¬ bili, predstavljata osnovo našega zmaja. V to osnovo moramo zvrtati nekaj lukenj, in sicer eno v sredini spoja (skozi obe pre¬ križani letvi), po eno pa na vsakem kraku osnove. Pazimo, da so luknjice na vsakem kraku enako oddaljene od konca letvice (približno 1,5 do 2 cm). Skozi luknjice na krakih prevlečemo tanjšo vrvico (kakršno uporabljamo za prevezovanje zavojev). Vr¬ vico napnemo tako, da jo potegnemo skozi luknjico na kateremkoli kraku, jo prevežemo in dvakrat zavozlamo, konec vrvice spelje¬ mo nato skozi luknjico na sosednjem kraku, jo spet napnemo in zavozlamo, speljemo do naslednjega kraka in tako naprej. Opo¬ zarjamo, da mora biti vrvica zelo trdo na¬ peta, saj se nam bo sicer zmaj pri pre¬ oblačenju nagubal. Seveda pa ne smemo vrvice napeti toliko, da bi se nosilni letvi zaradi tega zvili. Dokončno narejeno os¬ novo zmaja kaže slika 1. © Zmaja preoblečemo z ovojnim papirjem, ali pa z močnejšim papirjem za prekrivanje letalskih modelov, časopisnega papirja v nobenem primeru ne priporočamo, saj ga bo veter že pri malo močnejšem sunku raztrgal. Polo papirja, ki pa ne sme biti zmečkana, položimo na mizo, nanjo pa po¬ stavimo osnovo zmaja. Vzporedno z vrvico in 5 cm od nje narišemo na papir obris zmaja, po katerem bomo papir odrezali. Pri konceh krakov osnove moramo papir odrezati poševno, tako kot kaže slika 2 (črtkano). Na tako odrezan papir spet po¬ ložimo zmajevo osnovo, papir tik ob vrvici preganemo, zavihane robove namažemo z lepilom in jih pritisnemo na pravokotno pa¬ pirno ploskev znotraj vrvice. Vrvica je se¬ daj skrita pod robom papirja. Vse pregibe obtežimo in počakamo, da se lepilo dobro posuši. Med tem časom pripravimo zmajev rep, katerega naloga je, da bo usmerjal zmaja vedno proti vetru. Dolžino repa določimo s preizkušanjem. Znano je, da prekratek rep povzroča zibanje zmaja, predolg pa ta- 394 TIM 9, 10 74175 © a © kojšnji »pristanek«, če le malo popusti moč vetra, ali pa če popustimo vodilno vrv. Dolžina repa približno ustreza štiri do šestkratni dolžini zmajeve daljše stranice. Rep izdelamo iz starih zvezkovih ovitkov, ki jih preganemo v 2 cm široke harmonike (slika 3 a). Te navežemo na daljšo vrvico, med posameznimi listi pa naj bo 6 do 8 cm presledka (slika 3 b). Za rezervo si napravimo še krajši konec repa, da ga lahko na terenu pri spuščanju po potrebi dovežemo. Prekritemu zmaju moramo napraviti še vo¬ dilo. To je najvažnejši del zmaja, saj ga usmerja v pravilen kot proti vetru, s tem pa tudi določa hitrost in višino dviga zmaja. V vse štiri konce krakov osnove, ki štrlijo iz pravokotne ploskve, zvrtamo 1 cm od kraja po eno luknjo; srednjo, že izvrtano luknjo na spoju osnove, pa samo prevrtamo skozi papir. Nato zmajevo osnovo postavi¬ mo na mizo, pri čemer naj gleda pokrita stran navzgor. Vzamemo vrvico in jo z enim koncem privežemo na krak, označen s šte¬ vilko I. Drugi konec privežemo na krak II, dolžino vrvice pa določimo s tem, da mora sredina vrvice, privezane v I in II, doseči srednjo luknjo III. Skozi srednjo luknjo potegnemo daljšo vr¬ vico in jo na spodnji strani privežemo na 1 cm dolg količek, ki preprečuje izvlačenje vrvice. Lahko pa napravimo na koncu vrvi¬ ce tudi močnejši vozel, ki ne bo mogel skozi luknjo. Drugi konec vrvice položimo na zmaja vzporedno z daljšo stranico os¬ nove in jo označimo približno 11 cm prek roba. Na tem mestu zavozlamo sredini vr¬ vice I — II ter vrvico, ki je pritrjena v središču zmaja. Če primemo za nastali vo¬ zel (A) in narahlo dvignemo zmajevo os¬ novo, morajo biti vse vrvice napete, voz¬ lišče A pa mora stati točno na srednjici zmaja (slika 4 a, 4 b). V vozlišču A pritrdimo A © TIM 9, 10 74 75 395 tudi vodilno vrvico, ki ne sme biti prede¬ bela, da ni pretežka. Dolžino vodilne vrvice določimo sami. Od nje je odvisno, kako vi¬ soko bomo spustili zmaja. Pripraviti moramo še vrvico, na katero pri¬ trdimo zmajev rep. V luknje na krakih IV in V privežemo vrvico, katere sredina mora segati do luknje III, na to vrvico pa prive¬ žemo že prej pripravljeni rep (slika 4 c). Da bo naš zmaj tudi na pogled lep, ga na spodnji strani okrasimo. Preslikamo ga z vodenimi barvicami, ali pa nanj nalepimo okraske, izrezane iz barvnega papirja. Deltoidni zmaj Slika 5 nam prikazuje obliko deltoidnega zmaja, ki mu pravimo tudi koničasti zmaj. Daljša letev meri v dolžino 150 cm, krajša pa 90 cm. Letvi prekrižamo 50 cm od vrha © MALI OGLASI Kupim kompleten načrt tekmovalnega RC avtomobila. Načrt je lahko formule 1 ali formule 2. Ponudbe pošljite na naslov: Miro Goznik Trnovlje 17 b 63000 Celje Kupim različne motorčke. Ponudbe pošljite na naslov: Mihael Goltnik Gaberke 45 63325 Šoštanj Po ugodni ceni prodam kompletno osemkanalno napravo za daljinsko vodenje, štiri servome- hanizme ter polnilec za oba akumulatorja. daljše palice na enak način kot pri pravo¬ kotnem zmaju. Na enak način napnemo tudi robno vrvico in prekrijemo osnovo zmaja. Odpadejo pa luknje na konceh kra¬ kov in luknja v sredini, ker je tu vodilo nekoliko drugačno. V daljšo letev zvrtamo dve luknji, in sicer v razdalji 25 cm od zgornjega in spodnjega konca letve, 135 cm dolgo vrvico pa potegnemo skozi izvrtani luknji in jo zavozlamo na spodnji strani tako, da nam vozla ne moreta uiti skozi luknji. Vozel na sprednji luknji potegnemo in s tem napnemo vrvico nad daljšo letvi¬ co. Na mestu, kjer napeta vrvica doseže zgornjo luknjo, zavozlamo vodilno vrvico. Na spodnji trak daljše letve pa privežemo rep, enake sestave in dolžine kot pri pravo¬ kotnem zmaju. Spuščanje zmaja Zmaja spuščamo vedno proti vetru. Šop trave, ki ga vržemo v zrak, nam dovolj točno pokaže, od kod piha veter. Zmajev rep položimo iztegnjen po tleh, z eno roko primemo zmajevo osnovo, z drugo pa dr¬ žimo vodilno vrvico napeto. Zmaja spusti¬ mo. Če je veter slab, stopamo istočasno proti vetru in vrvico počasi odvijamo. Zmaj se dvigne tudi 400 do 450 metrov visoko, to pa je odvisno od njegove velikosti, teže vodilne vrvice in moči vetra. Bogdan Horvat Zgornje Gorje 56 64247 Gorje Prodam: lokomotivo, osem vagonov, 29 ravnih In 52 ukrivljenih tirov ter postajo po HO sistemu. Cena je 500,00 din. Po¬ nudbe pošljite na naslov: Bojan Vučko Mandeljčeva 11 64000 Kranj Prodam dobro ohranjen letalski motorček prostornine 2,5 ccm s kompresijskim vija¬ kom in pol litra goriva, vse skupaj za 250,00 din. Bogdan Hrovat Zg. Gorje 64247 Gorje 396 TIM 9, 10 74|75 tekmovalni model s pogonom na gumo V prejšnji številki TIMa je bil objavljen načrt za tekmovalnega gumenjaka tipa »Wake- field«. Poznavalci med vami so gotovo opa¬ zili, da je model po svoji obliki precej so¬ dobno zasnovan, vendar grajen po pravilih »stare šole«. Model je bil namenoma konst¬ ruiran tako, ker je taka konstrukcija najpri¬ mernejša za začetnike in za tiste modelarje, ki nimajo na razpolago primernih obdeloval¬ nih strojev. Med vami pa je prav gotovo tudi nekaj takih, ki jim npr. stružnica ni nedosegljiva; tistim pa je namenjen ta se¬ stavek, v katerem si bomo ogledali nekaj izboljšav na gumenjakih, ki so danes pre¬ cej drugačni od tistih pred leti. Krila in repi so ostali približno taki kot pred leti. Izjema so morda zložljiva krila, spremenili pa so se seveda profili. Ker so krila in rep na prejšnjem načrtu dokazala, da so dovolj močna, jim ne bomo spreminjali konstruk¬ cije. Vsekakor pa lahko eksperimentirate s profili. Sedaj pa si poglejmo, kako se dajo izboljšati ostali deli modela. Trup Trup naj ostane dvodelen, ker je tako naj¬ lažje prenašati model. Zadnjega dela trupa ne bomo izboljševali, pač pa lahko izbolj¬ šamo sprednji del. Sprednji del trupa je vsekakor najbolj obremenjen del modela, ker mora prenašati obremenitev navite gu¬ me. Modelarji so zato vedno iskali boljše tehnične rešitve za ta del modela. Name¬ sto rešetkastih trupov so pričeli uvajati trupe, ki so jih zvijali iz balse. Ti trupi so bili močnejši od prejšnjih, vendar so se vseeno razleteli, ko se je guma utrgala, zato so jih ojačali s plastjo fiberglasa. Zdaj so bili trupi dovolj močni, vendar so bili težki, pa tudi izdelati jih ni bilo lahko. Mo¬ delarji so razmišljali dalje in našli rešitev, ki je v uporabi danes. To je tanka aluminija¬ sta cev. Tistim, ki si jo bodo izdelovali, naj dam nekaj napotkov. Cev naj bo iz čim kvalitetnejšega aluminija z notranjim preme¬ rom 0 28 mm, ki jo postružimo tako, da ima stene debele 0,3 —0,4 mm. Sami jo boste težko izdelali, zato jo dajte raje izdelat strugarju. Obdelava naj bo čim kvalitetnejša, ker je cev tako močnejša. Po obdelavi je taka cev težka okrog 50 gramov. Kako jo na najbolj obremenjenih delih ojačimo in kako izdelamo priključek za zadnji del trupa, si oglejte na sliki 1. Vse ojačitve so iz alu¬ minija, tudi cevka, ki drži gumo. Glava Vsak modelar ima običajno svojo izvedbo glave, zato je seveda veliko variant vležaje- nja, sklapljanja elise, navijanja itd. Na slikah 2, 3 in 4 so narisane tri. Glava na sliki 2 se TIM 9, 10 74|75 397 Slika 4 ne razlikuje bistveno od glave objavljene v 8. številki TIMa, le da je vležajena v alumi¬ nijastem oz. plastičnem držalu. Zapiranje elise ureja vlečna sila gume za razliko od glave na sliki 3, kjer se elisa sklopi takrat, ko je sila na elisi manjša od sile vzmeti. Pri glavi te izvedbe navijemo gumo brez elise ter glavo pripnemo na že navito gumo. Glava na sliki 4, pa je izdelana tako, da se elisa sklaplja odvisno od vrtilnega momenta, poleg tega pa elisi spreminja korak, tako da je ta največji takrat, ko ima guma naj¬ večji moment, nato pa se korak kontinuira¬ no zmanjšuje. Tako dosežemo zelo dober iz¬ koristek na elisi. Kot zanimivost naj vam povem, da ima ta sistem na svojem modelu tudi svetovni in evropski prvak Joachim Lofler iz NDR! Seveda je nekatere od teh sistemov težje izdelati, druge lažje. Začetni¬ kom bi najbolj priporočal glavo na sliki 2, če pa mislite, da ste dovolj spretni, se pa lahko lotite tudi ostalih dveh. Pri izdelavi glave lahko izboljšate tudi vpetje elise. Elisa se tako lepše sklaplja ob trup in povzroča manj zračnega upora. Kako to izvedemo je nari¬ sano na sliki 5. Na sliki 6 pa si lahko ogle¬ date, kako izvedemo vpetje tako, da lahko spreminjamo oz. nastavljamo korak elise. Oglejmo si še pripomoček, ki nam bo olaj- Slika 5 šal navijanje gume in nas rešil večnega mo¬ ledovanja prijateljev, naj bodo tako prijazni in naj nam držijo model med navijanjem. Prijatelje namreč posebno hitro mine vese¬ lje do držanja gumenjakov, če nam poči guma. Neredko se namreč zgodi, da dobi ti¬ sti, ki nam model drži, gumo po prstih, kar pa ni ravno užitek. Temu se izognemo tako, da si izdelamo stojalo, ki je narisano na sli¬ ki 7 oz. 8. Stojalo naj bo visoko okrog 398 TIM 9, 10 74175 70 cm, pripnemo pa ga z jekleno vrvjo, ka¬ kršna je za zavore na kolesu. Upam, da sem s tem sestavkom zadovoljil tiste najzahtevnejše med vami, ki niso za¬ dovoljni s klasično gradnjo. Vsekakor pa si boste morali posamezne dimenzije prilago¬ diti glede na material, ki ga imate. Ko se boste odločili, katere izboljšave si boste pri¬ voščili, si dobro oglejte skice in razmislite, kako posamezna reč deluje, šele nato se lotite prilagojevanja dimenzij. Vse skice so narisane v merilu vendar brez mer, ker bi bilo nesmiselno predpisovati npr. ležaje, ki jih ne dobimo vedno. Uporabimo pač tiste, ki so nam dosegljivi, vendar naj ne bodo pretežki. Tako, o izboljšavah mislim, da sem povedal dovolj, od vas pa je odvisno, ali jih boste uporabili. Upam, da moji sestavki niso na¬ leteli na gluha ušesa in da ste bili zadovoljni z njimi. Nasvidenje drugo leto, če se seveda ne bomo srečali že prej, junija je v Lescah namreč republiško prvenstvo in upam, da bom tam srečal tudi koga izmed vas. reglaža gumenjakov Marjan Klenovšek Doslej sem vas že skoraj v celoti seznanil s podrobnostmi pri gradnji gumenjakov, ven¬ dar to za dober let modela še ni dovolj. Model mora biti namreč tudi dobro zregli- ran, kar pa je pri gumenjakih posebne vrste »umetnost«. Vzrok temu sta dva režima le¬ tenja gumenjaka, ki sta posledica dveh faz, na kateri lahko delimo let. Prva faza je vzpenjanje modela z navito gumo, druga pa planiranje. Problem je v tem, da med vzpenjanjem gumenjak leti hitreje in pod drugačnimi vpadnimi koti kot med plani¬ ranjem. Smisel reglaže je v tem, da dose¬ žemo čim boljše letenje gumenjaka med vzpenjanjem in planiranjem, saj je od tega odvisen čas letenja, ki naj bo seveda čim daljši. Od vzpenjanja je odvisna višina, na katero se bo gumenjak povzpel, od plani¬ ranja pa čas spuščanja modela. Model mora biti torej zregliran tako, da se bo čim višje vzpel in seveda čim počasneje padal. Pri gumenjakih skušamo to doseči že za risalno desko, namreč s pametno izbiro profila. Profil mora biti izbran tako, da ima dovolj dobre letalne oz. aerodinamične lastnosti pri hitrem in pri počasnem letu gumenjaka, poleg tega pa mora omogočiti primerno konstrukcijsko izvedbo krila glede na obre¬ menitve, ki se pojavijo med letom. Profil gumenjaka mora imeti majhno kritično Re število zaradi male globine krila in po¬ časnega leta med planiranjem. Ker vsi ne veste kaj je Reynoldsovo število, si ga ma¬ lo podrobneje oglejmo. Reynoldsovo število jo brezdimenzionalna številka, ki jo izraču- v. b namo po enačbi: Re =-. V enačbi po- 7 menijo: v = hitrost letenja, b = globina (ši¬ rina] krila, y = kinematična viskoznost zra¬ ka. Ker je kinematična viskoznost zraka pri 20° C 15,7.10-2/s, lahko enačbo poeno¬ stavimo in dobimo: Re = 61 000 v . b, pri čemer vstavljamo »v« v m/s, »b« pa v m. Pri gumenjakih je Re število okrog 40 000. Re število torej poznamo, pa si zdaj oglejmo še kritično Re število. Vsak profil ima svoje kritično Re število, ki pove, do katerega Re števila je obtekanje zraka še laminarno. V modelarstvu pa potrebujemo turbulentno obtekanje, zato je jasno, da mora biti kri¬ tično Re število profila čim manjše, ker ga tako lažje presežemo. V splošnem imajo TIM 9, 10 74 75 399 _ 10 % Slika 1 Turbolator nižje kritično Re število tanjši profili in profili z ošiljenim nosom. Turbulenco pa lah¬ ko ustvarimo tudi s tanko vrvico, kot je narisano na sliki 1. Ker redkokdaj poznamo kritično Re število izbranega profila, se moramo prepričati ali model Teti s podkri- tičnim ali z nadkritičnim Re številom. O tem pa se prepričamo pri reglaži, ki jo bom v nadaljevanju podrobneje opisal. Gumenjak najprej zregliramo za prost let, torej za planiranje. Preden pričnemo, se prepričamo, če je težišče na pravem mestu, v trupu pa mora biti seveda tudi guma. Planiranje regliramo tako kot pri jadralnih modelih. Model mora leteti blago proti zemlji, ne sme »pumpati« niti ne sme leteti prestrmo (sl. 2). Preden pričnemo z reglažo letenja v zavoju se prepričajmo, če je režim leta nadkritičen. Model uravnamo tako, da leti naravnost, nato pa mu npr. na desno Slika 2 Reglaža planiranja a — pravilno b — »pumpanje« — rep podložimo spredaj c — prestrmo — rep podložimo zadaj polovico krila s koščki selotejpa prilepimo tanko vrvico. Model nekajkrat spustimo in opazujemo njegov let. Če je model zavil v levo, je to znak, da je na desni polovici krila nastalo več vzgona kot na levi. iz tega lahko sklepamo, da leti leva polovica krila s pod- kritičnim Re številom, desna pa, zaradi ume¬ tno ustvarjene turbulence, z nadkritičnim. Model zato še na levi polovici krila opremi¬ mo z vrvico, ali kot pravimo s turbolator- jem. Vrvico seveda nato malo bolje prile¬ pimo. V primeru, da je model pri preizku¬ šanju z vrvico še vedno letel naravnost, pa vrvice seveda ne potrebujemo, saj model že leti z nadkritičnim Re številom. Turbolatorja običajno ne potrebujemo pri modelih, ki ima- a — prestrmo — glavo podložimo zgoraj b — preoster zavoj — glavo podložimo levo 400 TIM 9,10 74|75 jo oster nos profila ter pri modelih, ki imajo namesto torzijskega nosu letvice, ker so tudi te neke vrste turbolator. Nekateri modelarji uporabljajo turbolatorje tudi na elisah in horizontalnih repih. Ko je režim leta preverjen, zregliramo model tako, da leti v blagih desnih zavojih. Preden pričnemo re- giirati vzpenjanje, se večkrat prepričamo, če model res leti, kot bi moral, nato pa prične¬ mo z najtežjim delom reglaže, to je reglaža vzpenjanja. Začetniki imajo tu običajno ve¬ like težave, zato vsako stvar, preden jo na¬ redite, dvakrat premislite. Pri motornem letu model leti seveda z večjo hitrostjo kot pri planiranju, poleg tega pa vpliva na let vrtilni moment gume. Model se nam zato zelo rad prestrmo vzpne ter omahne na hrbet ali pa pade v prestrm zavoj (sl. 3). Kro¬ timo ga s podlaganjem glave v levo in de¬ sno ter gor in dol. Model se naj vzpenja v desnih zavojih, ker tako moment gume pri¬ de manj do izraza. To velja seveda za mo¬ dele, pri katerih se elisa vrti v smeri uri¬ nega kazalca. Model se mora dobro vzpe¬ njati na začetku leta in tudi potem, ko se je guma že nekoliko odvila. Tu ni veliko pove¬ dati, ker se tega lahko naučite samo z vajo na letališču. Pri reglaži motornega leta ne poskušajte zajemati s preveliko žlico. Za začetek navijte gumo kar z roko na približ¬ no 80 navojev ter model štartajte z blagim desnim nagibom in nekoliko navzgor. Če se že tu pojavijo težave, podložite glavo in poskusite še enkrat. Sistem podlaganja je jasen: če se nam model prestrmo vzpne, pod¬ ložimo glavo zgoraj, torej na dol; če model sili v levo, podložimo glavo na levi strani, torej v desno itd. Modelu privoščimo bolj navito gumo šele, ko smo odpravili vse za¬ četne težave. Število navojev gume poveču¬ jemo po 50 ter seveda sproti odpravljamo napake. Pri višjem številu navojev vam pri¬ poročam, da večkrat pregledate gumo in jo po potrebi zamenjate. Včasih se nam zgodi, da s podlaganjem glave modela ne moremo ukrotiti. Takrat je nekaj narobe s težiščem. Če se nam model pri startu na vsak način prestrmo vzpne, je temu kriva prevelika raz¬ lika vpadnih kotov krila in repa. Temu se izognemo tako, da premaknemo težišče za kakih 5—10 % nazaj. Model moramo nato seveda ponovno zreglirati za prosti in mo¬ torni let. Pri prestavljanju težišča pa vam ne priporočam težišča bolj zadaj kot na 75 %, ker se vam bo sicer model »nabri- sal«, se pravi padel bo v strmo spiralo proti zemlji. Temu pravimo tudi kritična reglaža, to pa zato, ker model sicer nekaj časa leti, nato pa nenadoma omahne. Isti problem se pojavi tudi pri ostalih prosto le¬ tečih modelih, torej penjačih in jadralnih modelih. Pri reglaži ne pozabljajte vključevati timerja, ker vam model lahko uide. Z dobro zregli- ranim modelom nato treniramo, da se ga na¬ vadimo in da se naučimo ocenjevati razmere v zraku. Model moramo namreč spraviti v zrak, ki se dviga, sicer z dobrim startom ni nič. Pri gumenjakih hitro ugotovimo, ali se model vzpenja v dvigajočem ali padajo¬ čem zraku. V padajočem zraku se namreč model »obesi« na eliso in ne gre nikamor. Na tekmah lahko razmere v zraku ocenjuje¬ mo tudi po letenju drugih modelov, če mo¬ deli jadrajo, se zrak seveda dviga in lahko štartamo, sicer pa raje počakamo na primer¬ nejši trenutek. Vsekakor pa mora to vsak sam »naštudirati«, saj vaja dela mojstra. Na sliki ob naslovu si lahko ogledate štart tek¬ movalnega gumenjaka, želim vam, da bi se vaš model tudi tako dobro, če ne še bolje vzpenjal. TIM 9, 10 74j75 401 jak 9 Bojan čamernik Neposredno pred začetkom druge svetovne vojne je sovjetsko vojno letalstvo razpola¬ galo s precejšnjim številom lovskih letal dveh osnovnih tipov: z zelo okretnim dvo¬ krilcem 1-15 Čajka in enokrilcem 1-15 Jast- rebok. Že v španski državljanski vojni se je poka¬ zalo, da se Čajke in Jastreboki lahko mirne duše kosajo z italijanskimi fiati in nemškimi heinkli, s pojavo Me BF-109 pa so se znašli v sila neprijetnem položaju. O tem je pisal znani sovjetski pisec in novinar Mihail Koljcov, ki je bil tudi sam pilot. Pozimi 1938—1939. leta je bilo v Moskvi več sestankov Komiteja za varnost. Nekate¬ rim je predsedoval Stalin osebno. Vsi ti sestanki so bili posvečeni modernizaciji lovskega letalstva. Zelo pomembno je bilo zasedanje v Kremlju v začetku 1939. leta, kateremu so prisostvovali vsi konstruktorji letal in letalskih motorjev. Že poleti 1939. leta so na podlagi sprejetih predlogov konst¬ ruktorji dobili nove naloge. Takrat mladi konstruktor Jakovljev je sprejel nalogo, da do decembra 1939. leta konča konstruiranje in pripravi prototip novega lovca. Podobne naloge so dobili tudi konstruktorji Mikojan in Gurjevič, Lavočkin, Gorbunov in Gudkov. Tako so začeli nastajati načrti za lovska le¬ tala Jak, Mig in Lagg. Prvi prototip Jakovljevega lovca je poletel januarja 1940. leta. Že maja oziroma ju¬ nija je bil lovec Jak-1 spuščen v serijsko proizvodnjo. Prvi primerki tega lovca so se pojavili na vojnih letališčih konec leta 1940. V tem času so bili preizkušeni in spuščeni v serijsko proizvodnjo tudi lovci Mig in Lagg. Pod vplivom nesrečnih okoliščin je bil od¬ bit lovec tipa 1-180, do tedaj proslavljenega konstruktorja Nikolaja Polikarpova. Na pro¬ totipu tega lovca se je že v prvem letu ubil slavni pilot Valerij Čkalov. Razvojna pot Jakovljevov lovec Jak-1 se je izkazal za zelo uspešnega. Na prototipih in prvih serijskih letalih so bile sicer odkrite mnoge »otro¬ ške bolezni«, vendar pa so jih hitro odpra¬ vili. Za to letalo je znani sovjetski konstruk¬ tor motorjev V. J. Klimov skonstruiral po¬ seben motor. Jakovljev in Klimov sta pri konstruiranju tega lovca zelo skladno so¬ delovala. Ravno zaradi tega se je Jak-1 zelo hitro prebil v ospredje in se je uvrstil med najboljše lovce v drugi svetovni vojni. Za izgradnjo tega letala je Aleksander Serge- jevič Jakovljev dobil Leninovo odlikovanje. Kasneje je bil proglašen tudi za heroja socialističnega dela. Za proizvodnjo teh novih, modernih lovcev je bila v Sovjetski zvezi v letu 1940 izvršena mobilizacija industrije. Nekaj tovarn kmetij¬ skih strojev je bilo preurejenih v tovarne le¬ tal. Po začetnih težavah v preorientaciji podjetja in v prekvalifikaciji delavcev, teh¬ nikov in inženirjev je uspešno stekla serij¬ ska proizvodnja. Vse večje število najmoder¬ nejših letal je začelo prihajati iz teh tovarn, med njimi tudi Jak-1. Zamenjava starih letal z modernimi lovci je bila v polnem teku v prvi polovici 1941. leta. Vendar pa je bilo v začetku vojne v juniju 1941 novih letal še zelo malo. Surova vojna praksa je kmalu pokazala vred¬ nost lovcev Jak-1. Dovolj je samo en primer: v marcu 1942 je kapetan Jeremin z grupo 7 lovcev Jak-1 v borbi s 25 nemškimi letali sestrelil 5 Mc-102 in 2 JU-87. Ostali pa so raje pobegnili. Letalo Jak-1 je bil nizkokrilec mešane konst¬ rukcije z vlačljivim podvozjem, s trokrako kovinsko eliso VIS 61 S s spremenljivim ko¬ rakom in z zaprto kabino, ki je imela v ho¬ rizontali vidni kot okoli 270°. Imelo je en motor VK-105P (P-puška). Ta motor je imel v osi reduktorja vgrajen top. Moč motorja je bila 1030 KS. Poleg avtomatskega topa švak 20 mm je bilo letalo oboroženo še z dvema mitraljezoma Škas cal. 7,62 mm. Mog¬ lo je nositi tudi 6 raket RS-82. Letelo je s hitrostjo okoli 500 km/h, po nekaterih po¬ datkih tudi 540 km/h. Tudi v sestavu naše XI. lovske divizije je bilo v začetku 1945. leta 90 do 100 lovcev te vrste. 402 TIM 9, 10 74175 TIM 9,10 74|75 403 Takoj za enosedežno je bila razvita dvose¬ dežna šolska varianta Jak-7 UTI. Iz osnovne variante so razvili Jak-1 M (mo¬ dificirani). Preizkusil ga je preizkusni pilot Stjepan Pavlovič Suprun. Njegovo mnenje je bilo odločilno za začetek serije proizvod¬ nje te variante. Suprun se je med preizku¬ šanjem ubil na lovcu tipa MIG. Jak-1 M je imel motor VK-105PF z močjo 1260 KS. Namesto dveh strojnic Škas je imel samo eno sinhronizirano UBS cal. 12,7 mm. Bil je enosed in se je edino po tem razlikoval od dvosedežnega JAK-7 UTI. Oba sta imela popolnoma zastekljeno ka¬ bino. Naslednji korak je bil lovec Jak-7A. Bil je po¬ doben Jaku-7 UTI vendar z enosedo kabino z nekaterimi spremembami in izboljšavami. Dobre lastnosti Jak-1 M in Jak-7 A so bile združene v novi varianti Jak-7 B. Z vgra¬ jevanjem večjih rezervoarjev za gorivo je nastala nova varianta Jak-7 Dl s povečanim akcijskim radijem. Z nadaljnjim razvojem te variante pa so prišli do novega tipa Jak-9. Lovce tipa Jak-9 so izdelovali v eni od si¬ birskih tovarn. Skoraj ves material za ta letala so izdelali prav tako v Sibiriji. Trup je bil iz kovinskih cevi narejenih v lokalnih metalurških zavodih, krila pa so bila lesena — iz sibirskih jelk! Prvi lovci Jak-9 so se pojavili v zraku v času stalingrajske bitke. Čeprav za okoli 100 km/h počasnejši od nemških lovcev Me-109G in FVV-190A, so bili neugodno presenečenje za nasprotnikove pilote. V ma¬ ju 1943. leta je poletel novi Jak-9 M (mo¬ dificirani) z boljšo oborožitvijo. Istega leta so iz osnovne variante Jak-9 razvili novi Jak-9 B (bombovij) z vgrajenim zunanjim nosilcem za eno 450 kg bombo. V letu 1944 je bil razvit nov motor VK-107A z močjo 1600 KS. Ta je bil osnova za razvoj novega rodu lovcev Jak-9. Konec leta 1944 so sovjetske gardne divizije prejele prve lovce Jak-9 U (uluščjoni-izboljšani). Letala te variante, kakor tudi poslednje •— Jak-9 P (perehvatčik-prestreznik), so bila za razliko od prvega roda lovcev popolnoma kovinska in za okoli 100 km/h hitrejša. Vojna uporaba Na letalih Jak-9 so leteli nekateri najbolj znani piloti-lovci kot so: major Kleščev, ka¬ petan Gorbunov (19 zmag v enem letu), dvak¬ ratni heroj major Luganski (34 zmag), Boris Glinka (10 zmag), dvakratni heroj Dimitrij Glinka (50 zmag), dvakratni heroj Vorošenj- kin (52 zmag), dvakratni heroj Grigorij Rač- kalovsa (56 zmag) in trikratni heroj Aleksan¬ der Pokriškin (59 zmag). Med ostalimi so bili z letali Jak-9 oboroženi znani poljski polk »Varšava« in še bolj znan francoski »Normadia-Niemen«. Letala Jak-9 U in Jak-9 P so se obdržala v oborožitvi sovjetskega vojnega letalstva še po vojni, do leta 1953. Prvi lovci Jak-9 so se pojavili na našem nebu v prvi polovici leta 1944. V južno Ita¬ lijo, na letališče pri Bariju, je priletelo ta¬ krat 12 sovjetskih transportnih letal Li-2, ki so skupaj s transportnim skvadronom Bal¬ kanskega letalstva RAF-a (angleškega) pre¬ važali vojni material za našo armado, na pov¬ ratku pa ranjence v zavezniške bolnišnice. Lovsko zaščito je tvorilo 12 letal Jak-9 D z letališča pri Bariju. Ti so leteč prek Romu¬ nije in Jugoslavije z letališča v Ukrajini di¬ rektno, brez spuščanja prileteli do Barija. V zimi 1944.-45. leta so ta letala odletela iz Barija na naše osvobojeno ozemlje. Prva ietala-lovci z oznako Jak je dobila na¬ ša armada po sporazumu med Vrhovnim ko¬ mandantom NOVJ maršalom Titom in ko¬ mandantom Tretje ukrajinske fronte marša¬ lom Tolbuhinom. Sporazum je bil podpisan 16. oktobra 1944 v Beli Crkvi. V skladu z njim sta bili iz XVII. sovjetske letalske arma¬ de izdvojene Deseta gardna voronješko-kijev- ska divizija in Dvestošestintrideseta lovska divizija. Iz teh dveh divizij je bila ustanovlje¬ na letalska skupina »Vitruk«. Imenovala se je po komandantu Desete jurišne divizije generalmajorju A. N.Vitruku. Skupina »Vit¬ ruk« je bila uporabljena pri formiranju naših letalskih divizij (Dvainštiridesete jurišne in Enajste lovske divizije). V sestavu naše Enajste lovske divizije se je nahajalo poleg letal Jak-1 in Jak-3 tudi 16 letal Jak-9. Na teh lovcih so naši piloti sodelovali v operacijah na sremski fronti in v končni fazi osvoboditve. 404 TIM 9, 10 74j75 Na Dan zmage 9. maja 1945 je bilo v se¬ stavu naše Enajste divizije 15 letal Jak-9. Vsa ta letala so se obdržala v oborožitvi Ju¬ goslovanskega vojnega letalstva v prvih po¬ vojnih letih, dokler jih niso zamenjali od¬ lični lovci domače proizvodnje S-49. V letu 1948 je bilo v oborožitev jugoslo¬ vanskega vojnega letalstva sprejeto manjše število lovcev Jak-9 P. Eno od teh letal je ohranjeno in se nahaja v muzeju jugoslo¬ vanskega letalstva. Tehnične lastnosti Jak-9 je enosedežni nizkokrilec z vlačljivim podvozjem in z zaprto kabino z vidljivostjo 360° po horizontali. Poganja ga en motor VK-105F s tekočinskim hlajenjem, ki ima pri vzletenju moč 1219 KS oziroma 1260 KS na¬ zivne moči. Elisa je trikraka, kovinska, s spremenljivim korakom VIŠ 105 SV. Velikost rezervoarjev za gorivo v Jak-9 je 450 litrov. Uporabljal se je bencin z oktan¬ skim številom 95. Letalo je bilo oboroženo z enim topom Svak cal. 20 mm v osi elise in enim sinhroniziranim mitraljezom UBS 12,7 mm. Maksimalna hitrost je bila 590 km/h, hitrost patruljiranja pa 260 km/h. Hit¬ rost pri pristajanju 120 km/h. čas vzpenja¬ nja do višine 5.000 m 4,9 minute. Vrhunec leta 10.000 m. Razmah kril 10 m, dolžina le¬ tala 8,55 m in višina 3 m. Nosilna površina meri 17,35 m 2 . Vzletna teža okoli 2.900 kg. Jak-9 je lahko preletel pot naenkrat okoli 900 km. Z deli, ki jih danes objavljamo, smo s tem modelom prispeli do kraja. Opornice so podane v normalni velikosti in je le po¬ trebno, da jih izdelate iz vezanega lesa debeline 3 mm in jih oblikujete v obliko simetričnega profila. Te opornice prilepite ob šesto rebro tako zgornjega kot ob šesto rebro spodnjega krila, seveda šteto od zu¬ nanje strani krila. Prav tako zalepite no¬ tranje opornice kril ob trup in ob tretje rebro zgornjega krila. Blažilce koles izdelate oziroma izrežete iz 5 mm debele balse in na narisanem mestu napravite z okroglo pilo utor. Dve taki po¬ lovici zalepite ob žico in tudi blažilce nato oblikujete v simetrični profil. Hladilnik je iz enega kosa, vendar ga zvot- Iite; kolikor pa nimate primernega kosa balse, ga pač izdelajte iz furnirja in ga nato zalepite pod trup. Opornice koles oziroma podvozja izdelajte iz vezanega lesa in jih zalepite ob blažilce koles in ob trup ter z notranje strani na hladilnik. Oba pokrova za mitraljeze izrežete iz balse, ju oblikujete, izvotlite in zalepite ob trup. Prav tako izdelate tudi mali hladilnik za olje in ga zalepite pod trup. Izdelati morate samo še smerno krmilo navpičnega repa, za katerega so vsi deli jasno narisani, kako se ujemajo med seboj. Kolikor gradite model za U-kontrol, potem to krmilo stabilno zalepite ob navpični rep z odklonom 3° do 5° v desno, tako da bo model med poletom tiščal iz kroga. Velikost koles je 0 80 mm. Kolikor pa gradite model za RC napravo, mora to krmilo biti seveda gibljivo. Kako boste vgrajevali napravo v model in katera krmila boste kanalno upravljali, pa vam bo v naslednjem letniku opisoval naš znani strokovnjak za radijsko vodenje dipl. inž. Jan Lokovšek. TIM 9,10 74|75 405 406 TIM 9,10 74(75 hladilnik balza TIM 9, 10 74|75 407 novice iz mehanotehnike Že v prejšnji številki je tekla beseda o Graupnerjevih modelih in modelarskih pripo¬ močkih, ki jih bo za vas uvažala Mehanoteh- nika iz Izole. Izbor te priznane tovarne je ta¬ ko širok, da bi z besedo težko vse opisali, zato vam njen program predstavljamo kar s sliko nad naslovom. Danes pa si bomo po- bliže ogledali letalske modele. Mladi mode¬ larji bodo imeli na voljo v najkrajšem času celo serijo letalskih modelov od najpre¬ prostejših prostoletečih pa tja do najzahtev¬ nejših motornih modelov na daljinsko vo¬ denje. Prav v tem je tudi največja odlika te tovarne, namreč, da ob vrhunskih tekmo¬ valnih modelih ne pozablja na tiste najbolj preproste začetniške, s katerimi je edino mogoče napraviti prve korake v ta bogati in raznoliki svet letalskega modelarstva. Kompleti vsebujejo prav vše, kar je potreb- 408 TIM 9,10 74|75 no za polet in vodenje modelov, poleg tega pa bodo naprodaj tudi posamezni deli. Prav ti deli bodo, za mlade modelarje najbrž še najbolj zanimivi, saj želi večina med njimi izdelati model kar se da samostojno in bodo kupili le tisto, kar bodisi sami sploh ne mo¬ rejo izdelati (motorček, kolesa, gorivo, eli- sa), ali pa tisto, kar presega njihove mode¬ larske sposobnosti (servomehanizmi, napra¬ ve za daljinsko vodenje), je pa zelo važno za polet modela. V kategoriji letalskih modelov je izbor zares tako širok, da bo lahko prav vsak našel nekaj zase. Za konec naštejmo še z besedo, kaj vse izdeluje ta tovarna: letalske in avtomodele ladijske modele motorčke in goriva naprave za daljinsko vodenje pomožni pribor materiale za gradnjo MALI OGLASI Kupim vse letnike TIMa do letnika 72/73, transformator primeren za usmernik (220 V/ /6, 8, 12, 15 W), slušalke 4kOhm, več fe¬ ritnih jeder, različne kondenzatorje, upore, transistorje AC530, AC550, AF261, AF260, AF124, OC70, OC615 in AC540. Kupim tudi ogijeni mikrofon in spajkalnik od 60 do 200 W. Ponudbe pošljite na naslov: Albin Rožman Mota 39 69240 Ljutomer Prodam načrte NF ojačevalcev, oddajnikov, predojačevalcev, light sistemov, regulator¬ jev napetosti in drugih NF naprav. Zmago Golob, Levstikova 15 62000 Maribor Kupim slušalke 1—4 kOhm ali zamenjam za miniaturni zvočnik, izhodni transformator in nekaj transistorjev. Marjan Slana Nova vas 27 Markovci pri Ptuju TIM 9, 10 74|75 409 optimist Igor Kadunc Slika 23 Sedaj molijo kvišku le še noge zrcal in glav¬ nega rebra (slika 21). Teh se lotite z žago. Pri glavnem rebru zaokrožite, kot kaže na¬ črt. Z brusnim papirjem pobrusite vse ro¬ bove, ker boste na njih sedeli in ni prijetno, če so preostri. Še posebej pa morate posne¬ ti rob na prednjem zrcalu (slika 22). Na vseh štirih oglih morate narediti še poglobitev za 6 mm, tako da boste lahko naredili in pri¬ trdili kotnike, kot jih vidite na načrtu (sli¬ ka 23). Slika 21 Slika 22 Na jašek kobilice morate pritrditi še zgornji letvi. Uporabite spone in vijake. Da pa ne bi poškodovali jaška, morate začasno v režo vložiti 16 mm letvico, tako da boste spone lahko brez strahu pritegnili. Ostane vam le še, da pritrdite zunanje ščit- ne letve ob robu palube. Teh na načrtu ni, so pa zelo koristne, saj varujejo oplato pred poškodbami, pa tudi sedenje je prijetnejše. Letvi sta dimenzije 20 X 20 mm. Tako, trup je sedaj gotov. Preden pa se lotimo barvanja je najboljše, da izdelamo še kobilice, krmila in jambora z bumom in opornikom. Izdelava kobilice vam kot izkušenemu mi¬ zarju, kakršen ste sedaj že postali, ne bi smela delati problemov. Tudi načrt je zelo natančen. Isto velja tudi za krmilo. Oblika krmila je sicer poljubna, vendar vam sve¬ tujem, da se držite načrta, ker ni verjetno, da bi vi naredili boljšega. Verjetno tudi z rudom in njegovim podaljškom ne bo težav. Več dela bo z jamborom. Poskusite, kaj bi vam lahko pomagal mizar, ki bi vam lahko letve pooblal ali odžagal na osmerokotnike, potem pa vam ne bi ostalo dosti dela z Slika 24 410 TIM 9, 10 74|75 obličem in brusnim papirjem, da jih zaokro¬ žite. Kako postopno pridemo do okrogline, vam kaže slika 24. Na bum morate pritrditi še vilice, kot jih vidite na sliki 25 in 26. Lahko jih naredite iz masivnega lesa ali še bolje vezane plošče. Tako, končali smo z opisovanjem mizarskega dela. V nadaljevanju pa si bomo ogledali še stvari, ki jih je potrebno opraviti, preden lahko zajadrate. Najprej je na vrsti barvanje. O tem bi se iahko na dolgo in široko pisalo. Najpo¬ membnejša je izbira barve ali laka. Vidite, tu sem v zadregi. Na našem tržišču ni veliko barv, ki bi bile posebej prilagojene za barvanje jadrnic, ker je teh premalo, da bi se tovarnam izplačalo izdelati posebne bar¬ ve. Najpreprostejša zaščita bi bila nasled¬ nja: firnež, oljnata barva, kit za lopatico, oplatin. Bila bi tudi najcenejša, žal pa daleč od tega, da bi bila najboljša. Če se odločite za to varianto, morate vedeti, da bo vaš Optimist kmalu izgubil lesk in da ga boste morali vsako leto na novo barvati. V trgo¬ vinah z barvami boste našli še lak za čolne. Najbolje bo, če se odpravite v dobro zalo¬ ženo trgovino z barvami in povprašate pro¬ dajalce, kaj bi oni svetovali, nato preberite navodila vseh priporočenih barv in se odlo¬ čite. če pa vam finančne možnosti dopušča¬ jo, se je najbolje odpraviti v Trst in v spe¬ cializiranih trgovinah poiskati barve. Videli boste, da imajo posamezne tovarne komplet barv in kitov. Najprej pride premaz (praj- mer) kit in nato lak, navadno poliuretanski. Če se odločite za tak nakup, vam ni po¬ trebno skrbeti za oprijemljivost med barva¬ mi. Z drugimi besedami, ne morete barvati s poliuretansko barvo čez oljnati kit. Zato, katero koli barvo uporabljate, vedno pazljivo preberite navodilo za uporabo. Morda vam bodo ponudili tudi barvo, ki ščiti čoln pred algami in školjkami. Vi te barve ne boste potrebovali, ker boste verjetno jadrnico vsak večer odnesli na kopno. Morali boste tudi izbrati primerno barvo. Pri tem mislite na dvoje. Verjetno boste imeli pisana jadra in morate zato paziti, da se barve ne bodo teple, kot temu pravimo. Pomislite pa tudi na to, da vaš Optimist kljub vsemu spoštovanju, ki ga zasluži, če ste ga sami izdelali, le ni ravno eleganten. Preden pa se lotite barvanja in kitanja, oči¬ stite vso morebitno umazanijo in ostanke lepila z brusnim papirjem, nato pa še zaob¬ lite robove, vendar ne na radij manjši kot 5 mm. Nato pa na barvanje po navodilih pro¬ izvajalca. Ko se barva posuši, lahko začnete z oprem¬ ljanjem. Optimist mora biti opremljen z vsaj 90 litri vzgonskega materiala. To so lahko zračne tube ali stiropor. Verjetno je stiropor primernejši. Razdeljen mora biti na tri približno enake dele. Enega lahko pri¬ trdimo kot kaže slika 27 ob zadnje zrcalo, ostala dva pa v prostora pod klopjo. Na klop ali na sam jašek pomične kobilice pritrdimo elastiko, ki bo zadržala pomično kobilico v zaželenem položaju (sliki 28 in 29). Za jaškom v razdalji 100 in 190 mm pritrdimo dve ušesci, na katere bomo pritr¬ dili, najbolje z gambeti, škripca za škoto, kot se to vidi na sliki 30. Malo več bo dela z montažo okovov za krmila, toda s pomočjo slik 31 in 32 tudi to ne bo težko. TIM 9,10 74[75 411 Slika 28 Slika 29 Slika 31 Čeprav smo montažo lahko zelo na kratko obdelali, pa boste imeli z opremo veliko skrbi. Lahko je namreč montirati, toda kaj, če nimaš česa. Na žalost si potrebnih oko¬ vov ne morete izdelati sami. Več možnosti je, da pridete do njih. Prva je, da prosite prijatelja, ki ima orodje in znanje na raz¬ polago, da vam ga naredi. V tem primeru boste material lahko dobili na odpadu (ne¬ rjaveče železo) in v trgovini. Upoštevati pa morate, da se lahko nerjaveče jeklo vari le v argonski atmosferi, ki jo ima le malo va¬ rilcev. Druga možnost je zopet v Trstu, kjer boste potrebno opremo z malo truda našli. Slika 30 Slika 32 412 TIM 9,10 74j75 Tretja možnost pa je, da bi poskušala bro¬ darska zveza najti uvoznika, ki bi uvozil po¬ trebno količino kompletne opreme. To bi lahko storili le v primeru, če bi bilo zado¬ sti zanimanja. Zato bi vas prosili, da nam pišete, ne le za načrte, temveč tudi, kaj mislite o Optimistu in ali bi radi potem, ko ste si ga zgradili, tekmovali z njim. V tem primeru je dobro, da pišete na Brodarsko zvezo za pravila jadrnice Optimist. Pišite nam, če bi morda izdelovali več Optimistov naenkrat, če potrebujete strokovno pomoč, kajti poskušali bi vam najti mentorja iz naj- bližnjega jadralnega kluba, ki bi vam poma¬ gal tudi pri učenju jadranja. Pišite nam, če bi bili pripravljeni kupiti knjižico ali skripta za učenje jadranja. Skratka, pišite nam o vaših težavah in željah. Le tako bomo našli skupni jezik, ki pa mislim, da bi bil zelo koristen, tako za vse lastnike Optimistov kot tudi za Brodarsko zvezo Slovenije in za bodoči sekretariat Optimista v Sloveniji. Prav bi bilo, da vsak, ki si zgradi Optimista, o tem obvesti brodarsko zvezo s pismom, na ovojnico pa naj pripiše »za Optimista«. No, nekoliko smo zašli. Mislim pa, da vam bodo gornji napotki koristili. Sedaj bi moral pravzaprav narediti velik odstavek, zakaj za¬ čeli bomo jadrati. No, skoraj! Kar zadeva montažo, moramo samo še pri¬ viti držalo za podporo jadra, ki jo vidimo na sliki 33, in luknjo na vrhu jambora, skozi katero bomo napeljali vrvico, tako kot kaže slika 34. Vrvica nam bo služila za to, da pod¬ pornik ne bi dvignil jadra nad črtico na jam¬ boru (slika 35). Tudi na koncu podpornika in burna je najbolje, da naredimo luknjici, ki nam bosta olajšali privezovanje jadra na bum in podpornik. Luknjici lahko naredimo tudi na vilice burna. Kako na to privežemo vogal jadra, se vidi na sliki 36. Samo jadro privežemo na jambor in bum z vrvico, ki jo ovijemo okoli jambora, burna in ušesc na jadru. Z malo vaje boste postali pravi moj¬ stri. Ko je jadro na jamboru in bumu pod¬ prto s podpornikom, vložimo le še letvi, ki bosta preprečevali podiranje zadnjega ro¬ bu jadra, in vse skupaj lahko postavimo v Optimista (slika 37). Ko je peta jambora v svojem ležišču, ki smo ga prej naravnali glede na moč vetra (o tem se posvetujte z izkušenimi jadralci), lahko skozi škripčevje napeljete škoto. Način je odvisen od šte- TIM 9,10 74 75 413 Slika 36 vila in vrste škripcev. Če se odločimo za sistem, kot je prikazan na sliki 30, potem privežemo škoto in vrvico za škripec tako, kot kaže slika 38. Lahko pa se odločite tudi za sistem, ki je bil prikazan na uvodni sliki v 6. številki. Prav je, da privežete tudi vang, to je vrvico, ki bo preprečevala, da bi vam veter dvigoval bum. To preprečimo s tem, da ga privežemo na jambor. Velikokrat sem omenil, da ga privežemo. Verjetno pa ve¬ čina od vas ne pozna veliko vozlov. Če se odločite za jadranje, se boste nekaj vozlov morali naučiti. Našli jih boste v knjigah o pomorstvu, pa tudi taborniki vam jih bodo lahko pokazali. Sedaj lahko jadrnico z vso opremo porinemo v vodo. Za prvič si izberite dan z ne preveč vetra, da se boste lahko brez skrbi učili. Lepo bi bilo, če bi bila voda tudi topla. Za vsak slučaj. Vsekakor pa naj bo na bregu kdo, ki vam bo priskočil na pomoč, če se boste prevrnili, ali če ne boste mogli pri¬ jadrati nazaj. Sicer pa ste lahko brez skrbi, kar zadeva prevračanje. To se vam bo po¬ srečilo le, če boste zelo nerodni. Toda ker je previdnost vedno na mestu, so sestav¬ ljavci pravil predpisali, da morajo jadralci Optimista vedno nositi rešilni pas. To naj velja tudi za vas. Morda boste rekli, saj znam plavati, in se delali junaka, toda vaše junaštvo je odveč. Veliko izkušenih jadralcev je že utonilo, čeprav so bili odlični jadralci. Pa tudi, zakaj bi jezili starše, ki vas bodo tudi z rešilnimi pasovi včasih neradi puščali na jadranje. Navsezadnje tu ne gre več za modelčke, tu gre za vaše življenje. Torej, z oblečenim rešilnim pasom porinemo Opti¬ mista v vodo in se, ko je dovolj globoko, vkrcamo. Takoj, ko smo v zadosti globoki vodi, vstavimo krmilo. Če nismo imeli za¬ dosti zaleta, si pomagamo z veslom, ki tudi sodi v obvezno opremo. Jadro naj med tem svobodno plapola v vetru, kajti brez krmila se ne da jadrati. Ko je voda zadosti globo¬ ka, lahko spustimo v jašek pomično kobilico ali perajo, kot jo včasih imenujemo. Čemu Slika 39 Slika 37 Slika 38 414 TIM 9,10 74]75 Slika 40 neki služi? Pa smo tam. Seveda večina od vas ne zna jadrati! Morda tisti, ki se ukvar¬ jate z brodarskim modelarstvom, vseeno že veste nekaj malega. In kaj sedaj? Za uspešno učenje bi rabili dosti več prostora. Sicer pa sem omenil, da je najbolje, če se vpišete v kakšen jadralni klub. Če bo zadosti zani¬ manja, bo morda Brodarska zveza izdala majhen priročnik, pa kaj, ko ne vemo koliko Optimistov bo zgrajenih. Naj poskušam na kratko povedati najnujnejše. V pomoč mi bo dejstvo, da je TIM tehnična revija in se na tehniko razumete. Prvo vprašanje bi bilo, zakaj se jadrnica sploh premika. Odgovor bi bil: »Ko veter zadene ob površino jadra, ustvari na privetrni strani nadpritisk, na zavetrni pa podpritisk ali srk. Rezultanta, ki je nastala zaradi spremembe smeri vetra, sicer ni usmerjena naprej, ampak ne¬ kam v stran. To silo pa si lahko zamislimo kot rezultanto dveh sil, silo, ki bi jadrnico vlekla naprej, in silo, ki bi jadrnico zanašala v stran. Ker pa ima jadrnica pritrjeno ali pomično kobilico oziroma perajo, je bočni zanos zelo zmanjšan. Veliko manjši je upor 1 1 — pogonska komponenta 2 — jadro 3 — komponenta zanosa 4 — rezultanta sil na jadru 5 — veter Slika 41 v smeri vožnje in zato gre jadrnica naprej.« Vse to je povedano zelo preprosto, pa mor¬ da za mnoge še vedno preučeno. Za tiste, ki bodo poskušali stvar proučiti in imajo za to že zadosti znanja, sta na voljo dve risbi, ki vam bosta olajšali spoznanje zako¬ nitosti jadranja. Morda pa se boste lahko naučili jadrati tudi po teh napotkih. Za vož¬ njo v smeri, kamor piha veter, ne bo težav. Jadro spustite tako, da je bum malo manj kot pravokotno na os barke. Če boste ho- Slika 43 1 — reakcija vode na trup 2 — komponenta, ki se prenaša na pomično kobilico 3 — zaviralna komponenta 4 — zanos 5 — resnična smer gibanja vode (jadrnica torej jadra malo postrani) TIM 9,10 74175 415 teli spremeniti smer, boste ali pritegnili jadro ali pa ga boste morali prevreči na drugo stran. Pri vožnji v krmo, kot temu rečemo, iahko pomično kobilico dvignemo in jo z elastiko pritrdimo v dvignjenem po¬ ložaju. To lahko storimo zato, ker v tem primeru deluje sila jader v isti smeri, kot se jadrnica giblje, in je zato zanos zanemar¬ ljiv. Če zavijemo v veter, moramo jadro pritegovati. Koliko? Toliko, da nas res nosi, kar vidimo po tem, da nam ne trepeta. Pra¬ vilo je, da je najboljši položaj burna vedno nekje na sredini kota, med smerjo vetra in osjo jadrnice. Rezultanta sile jader je vedno bolj neugodna, zanos je vedno večji, zato moramo postopoma spuščati kobilico. Sedaj pa pride tisto najtežje, namreč vož¬ nja proti vetru, ki je za začetnike najtrši oreh. Vsakemu je jasno, da naravnost v smer proti vetru ne bo šlo. Če pa jadramo pod kotom okoli 45° in z zelo pritegnjenim jadrom, bo šlo. Sicer po daljši poti in počasi, toda vendarle. Zakaj, vidite na obeh slikah. Bodite brez skrbi. Čeprav se sliši nekoliko učeno, ne boste imeli težav in po dveh dneh boste lahko jadrali, kot boste hoteli. Pri tem se boste posluževali dveh obratov. Ob¬ rat začnemo vedno s tem, da premaknemo krmilo oziroma rudo krmila. Verjetno se bo¬ ste hitro navadili, da moramo potegniti ru¬ do ravno v nasprotno stran, kamor bi radi zavili. Pomembna sta dva obrata. Prvi je obrat v veter, ko iz vožnje proti vetru zavijemo še bolj v veter, pustimo, da nam jadro zaplahuta in se nato na drugi strani napne. Kako to izgleda, vidimo na sliki 44. \ Slika 44 Križarjenje proti vetru Obrat proti vetru Ta obrat se uporablja pri križarjenju ali ka¬ dar nas je strah delati obrat z vetrom. Ta obrat delamo, kadar nam veter piha od za¬ daj, pa bi radi spremenili smer, vendar bi moralo biti jadro za to novo smer na drugi strani. V tem primeru si pomagamo s krmilom in s škoto, s katero pritegnemo bum k sebi in ga nato z roko prevržemo na drugo stran. Pri tem je treba paziti na dvoje. Prvič, če je močan veter, bomo to težko naredili, zato ker se bo jadrnica, ko bomo pritegovali jadro, začela nagibati in zavijati proti vetru. Če nam bo uspelo prev¬ reči jadro, se bo jadrnica sunkovito zrav¬ nala, pri čemer bo bum z veliko silo odne¬ slo naprej. Zaradi omenjenega sledi, da se nam lahko jadrnica pri obratu od vetra tudi prevrne. Zato se pri močnem vetru raje poslužujemo obrata v veter (sl. 45). Pri njem Slika 45 Obrat z vetrom Obrat v veter, če je veter premočan moramo samo paziti, da obrat izvedemo hi¬ tro, da nas veter ne ustavi. Po obratu je najbolje jadra malo popustiti in ne začeti takoj ostro križariti proti vetru, ker je pri večji hitrosti zanos manjši. Koliko teorije, kaj! Pa to še ni vse! Kje boste sedeli? V tako majhni jadrnici, kot je Optimist, je zelo važno, kje sedimo. Sedeti moramo tako, da jadrnica lepo leži na vodi, to se pravi, da nista ne premec ne krma preveč potopljena. Jadrnica naj bi bila tudi kar se da pokonci, ker tako jadra ujamejo največ vetra. Zato se pre¬ sedamo, odvisno od moči vetra, kamor je pač potrebno. Vsi dobri jadralci imajo tudi posebne trakove, katerih se oprimejo z no- 416 TIM 9, 10 74175 gami, da 'se lahko nagnejo čim bolj iz ja¬ drnice in s tem dosežejo, da jadrnica pluje kar se da pokončno. Omislite si jih tudi vi. Pazite tudi na glavo, bum se ne imenuje za¬ man »bum«. Naj še povem, kaj mora vedeti pravi jadra¬ lec. Najprej se mora spoznati na vetrove in vreme nasploh. Dokler tega ne obvlada, mora biti zelo previden, posebno, če jadra na morju, kajti nevihte in močni vetrovi se lahko pojavijo zelo hitro. Zato preden odrinete dvakrat premislite, ali ni kje kak zahrbten nevihtni oblak. Ne zametujte sva¬ rila starejših, posebno ne domačinov. Pravi jadralci se morajo spoznati tudi na vozle, razpoznavanje tipov jadrnic, na signal¬ ne zastavice in regatna pravila. Vse to bo¬ ste izvedeli, če se boste vključili v jadralni klub bodisi prek mentorja ali neposredno. Sicer pa pišite na Brodarsko zvezo Slove¬ nije. Vsakega vašega pisma bomo veseli, saj želimo, da bi lepote tega lepega športa spoznalo kar največ ljudi. Brodarska zveza Slovenije je poskrbela tudi za tiste, ki se boje težav pri iskanju potreb¬ nega materiala za gradnjo Optimista. Orga¬ nizirala je namreč izdelavo kompletov vsega potrebnega materiala. V njem so že nare¬ zani deli opiate, ojačitve, letve, bum, pod¬ pornik, jadro, okovi, vijaki, žeblji in celo lepilo. Potrebujete le še barvo in pa seveda pridne roke in Optimist bo v enem tednu gotov. Cena kompleta z vezano ploščo iz bukovine je približno 2700,00 din, če pa se boste od¬ ločili za »de luxe« izvedbo z oplato iz ma¬ hagonijeve vezane plošče, boste morali od¬ šteti nekaj več (okoli 4000,00 dinj. Komple¬ te obenem z načrtom lahko naročite pri Brodarski zvezi Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6, pri čemer morate položiti 1500,00 din. Prevzeli pa ga boste v Piranu, kjer ga izdelujejo in kompletirajo. Kupim dobro ohranjen Voki-Toki po zmerni ceni, ker ga rabim za raziskovalne dejav¬ nosti. Ponudbe pošljite na naslov: Tomaž Gorenc Ankaran 99 66280 Ankaran vvindsurfing — jadranje na deski Prevedla Cvetana Tavzes Ježa na leseni deski po grebenih morskih valov je priljubljen šport, zlasti na Havajih. Ker pa marsikje ni tako primernih valov, so se v Združenih državah Amerike domi¬ slili, da bi deski dodali še jadro, in tako je nastal vvindsurfing, kombinacija smuča¬ nja na vodi in jadranja. Prednosti tega vo¬ zila so v tem, da je lahko, s prevozom ni nobenih težav (vlečete ga lahko celo s kolesom), vozite se lahko tudi po mir¬ nih vodah, doseže lahko precejšnjo hitrost in kar je najvažnejše, lahko si ga naredite sami. Pomembno je le, da znate plavati, ker se lahko vožnja kljub jadralnemu jopiču ali obleki tragično konča. Za izdelavo vozila potrebujete desko, dolgo 3650 mm, široko 600 mm in debelo 120 mm. jambor s premerom 30—40 mm in dolg 4300 mm, dopolnjen z lesenima vodiloma, in najlonsko jadro s površino 5,2 m 2 . Celo vozilo ne sme tehtati več kot 27 kg. TIM 9, 10 74 75 417 Ker je vsa umetnost vožnje skrita v uprav¬ ljanju jambora z jadrom, je jambor pritrjen na desko z gibljivim zglobom. Tako se ja¬ dro lahko nagiba in obrača na vse strani. »Desko« (A) najlažje in najhitreje sestavi¬ mo na modelarski način. Najtežje bo vsta¬ viti rebra v gredelj in jih naravnati natanč¬ no po načrtu. Gredelj, boke in rebra »de¬ ske« naredimo iz smrekovega lesa s pre¬ merom 120X12 mm in dolgega 3000 mm. Sprednji in zadnji del »deske« naredimo iz polnega lesa, najbolje iz trdega, hrasto¬ vega. V poštev pride le zelo dober les, brez grč ali trohnobe. Izdelana rebra vsta¬ vimo na gredelj (risba A—A in B—B], gredelj pritrdimo na sprednji in zadnji ko¬ nec in nato prilepimo rebra na gredelj z vodoodpornim lepilom. Ko se lepilo dobro posuši, privijemo z medeninastimi vijaki na konce reber in sprednjega ter zadnjega dela stranski ploskvi. Tudi ti dve ploskvi je treba na stikih z rebri namazati z vodo- odpornim lepilom. Nato na gredelj z vijaki M 6, z maticami in podložkami pritrdimo kobilico (B) in stabilizacijsko krmilo (C). Obadva naredimo iz duraluminija, debelega 5 mm. Kobilico moramo namestiti zelo paz¬ ljivo. Preden začnemo z dokončno obdelavo »deske«, moramo v gredlju narediti odpr¬ tino za ležišče gibljivega zgloba. Plašč »deske« izdelamo iz lesonita debe¬ lega 5 mm. Z gladko stranjo ga prilepimo z vodoodpornim lepilom na hrapavo povr¬ šino gredlja, reber, prednji in zadnji del ter na stranski letvi. Nato ga še privijemo z majhnimi konusnimi vijaki (v oddaljeno¬ sti približno 100 mm). Preden pa prilepimo lesonit, moramo napolniti prostor med rebri s penasto gumo. Nato lesonitni plašč ob¬ delamo še s plastično maso (fiberglas). S tem dosežemo popolno nepropustnost in odpornost proti vodi. Ko se masa posuši, jo po potrebi zbrusimo in pokitamo. Nato še enkrat zbrusimo, potem pa prebarvamo z vodoodporno barvo. Ko je »deska« narejena, se lotimo jambo¬ ra. Najprej privijemo z daljšimi lesnimi vi¬ jaki ležišče gibljivega zgloba (D). Kakšen je zglob, vidite na risbi. Izdelamo ga iz medeninaste cevi in pločevine, oba dela zgloba pa iz jeklene palice s premerom 10 mm. Med ležišče in zatič ne pozabimo namestiti podložke. Preden dele sestavi¬ mo, jih moramo premazati z barvo, notra¬ njost ležišča pa še z vazelino. Zgornjega dela še ne vstavimo. Jambor (E) naredimo iz duraluminijeve cevi ali bambusove palice, lahko pa tudi iz lesa. Jambor iz cevi na koncu zamašimo z zamaškom. Nato ga obrusimo in dvakrat premažemo z lakom za čolne. Jadro (G) naredimo iz tankega najlona. Na vseh treh straneh ga obrobimo, na eni strani pa naredimo rob za jambor. V jadro prišijemo še okence. Nato jadro navleče¬ mo na jambor. V vseh treh vogalih jadro utrdimo z najlonskim trakom. Šele sedaj pritrdimo na spodnji konec jambora zgornji del zgloba (D). Na vrhu jambora pritrdimo zamašek s kovinskim ušesom. Naslednje uho pritrdimo na vznožje jambora. V gor¬ nje uho privežemo daljšo najlonsko vrv, s katero bomo dvigali jadro z gladine. Del jadra je tudi vodilo, ki je pritrjeno na jambor z objemko (F). Objemko z mo- Slika 1 Slika 2 TIM 9, 10 74j75 419 stičkom naredimo iz jeklene pločevine, vo¬ dila pa iz jeklene cevi. Dele spojimo v enoto z varjenjem. Objemko pritrdimo na jambor (v izrezu jadra) z vijaki M 6, ma¬ ticami in podložkami. Konce cevi zapremo z lesenimi čepi ter spojimo z objemko z ušescem. V ušesce z vrvjo pritrdimo vogal jadra. Kako jadramo Desko in jadro položimo na vodo v glo¬ bini približno 70 cm. Sprednji del plovila obrnemo glede na veter tako, da nam ta piha v hrbet. Zlezemo na desko in potegnemo jadro iz vode (sl. 1). V razkoračeni stoji ujamemo z obema ro¬ kama vodilo in obrnemo jadro proti vetru. Deska zaplava. Za pravilno obtežitev na vodi pomagajo tale pravila: če se potaplja sprednji del, se postavimo bolj nazaj, ali pa zmanjšamo naklonski kot jambora, če se potaplja zadnji del, se postavimo bolj naprej, ali pa povečamo naklon jam¬ bora (si. 2). daljinsko vodenje Jan Lokovšek ANALOGNI SERVOMEHANIZEM (lil) Večina amaterjev modelarjev nima možnosti izdelati prenosa in drugih finomehaničnih del, ki jih zahteva dober in zanesljiv ser- vomehanizem. Pri počasnejših ladijskih mo¬ delih niso posledice posebno hude, medtem ko se pri hitrih modelih, predvsem pa letal¬ skih modelih, vsaka napaka lahko hudo ma¬ ščuje. Zato mnogi od nas radi posegajo po tovarniškem servomehanizmu (mehanskem delu t. j. elektromotorček 4- prenos + poten¬ ciometer), elektroniko pa naredimo sami. Elektronika predstavlja namreč še vedno po¬ lovico cene celotnega servomehanizma! Ker so naša podjetja (ELEKTROTEHNA) začela uvažati RC naprave kakor tudi sestavne dele le-teh, je samogradnja elektronike za do¬ ločen tovarniški servomehanizem postala za¬ nimiva tudi za širši krog modelarjev. Eden najmanjših servomehanizmov je prav gotovo GRAUPNERJEV VARIOPROP-MICRO SERVO. Mere ohišja so 19 X 46 X 30 mm, kar je zares malo. Krmilna ročica ima hod 2x8 mm. Iz nevtralne lege do skrajne po¬ trebuje krmilna ročica 0,25 sek. Ta servo¬ mehanizem je zaradi svojega izredno kvali¬ tetnega elektromotorčka kot nalašč za upo¬ rabo v analognem RC sistemu. Zato sem razvil elektroniko, namenjeno prav temu tipu t.j. za VARIOPROP-MICRO SERVO. Elektronika ll-VMS Poleg vseh prej naštetih lepih lastnosti ima omenjeni servomehanizem še eno. Ima namreč predviden prostor za vgradnjo elek¬ tronike. Ta je sicer skopo odmerjen, vendar se da vanj brez posebnih težav »stlačiti« elektroniko. To je možno le v primeru, če uporabimo naše najmanjše upore-1/8W, iz¬ delek ISKRE iz Šentjerneja. Oglejmo si shemo elektronike na sliki 39. Sl. 39 Shema vezja elektronike VMS Sl. 40 Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1 : 1 420 TIM 9, 10 74|75 Ploščica tiskanega vezja ima mere ie 16 X X 26 mm, da jo je možno montirati v ohišje. Sponke sem oštevilčil na povečani sliki ploščice na sliki 41. Tako kot vedno podajam povezavo elemen¬ tov na ploščico tiskanega vezja v tabeli. V zadnji rubriki (opomba) je navadno posebna oznaka priključka ali pa podatek, kje je bil tisti element kupljen! Si. 41 Slika ploščice tiskanega vezja z oštevil¬ čenimi sponkami TABELA o •2Z j 8I7 o>jei g[ iso-mg ‘gein ggad a [ato; jzoAOJd iu>) otZ lOd ’9jn ui ;od ois| ez 9[nq9Jiod ed fezeu ‘gejn q8Ap A’ui>)0Zf eA!ioiuo>)0| jzoAejd e>je|A eSeuioAoi oq 'o.in eu iu>| st' sf efuzoA 8U}0|ao isoiiig eugejdod -AiožIVlA Z VTNZOA '9Uiefj9A 0|BIU ‘0A 0>j!| -9A Jop» :a01!§9j buouo>i -e>|U8iuv — isuied 'i ‘fojag — efjagaA '9 ‘08A0|ep — ao|sbu g ‘zom -|8A — 0UI91A 't? ‘30AO>|!|Z — }S0>|;!|d X 'O0AU>j — 9ČABH •Z 'opB>(!UJ — 0|8pj>] I :gxa9 3»VN3 •eiaomd — luaioed :3XBO 3NVS3IAi3EId •B[S81 B|0>j!N :A91|S9J buouox BU!}B| s ‘tuo|Bjs ‘3!qe|s x ‘euiiaiai ‘fegei 'e>|ueq0jL •j7 ‘9fUBSB| ‘B10>|B| ‘BJOqB| X ‘09|Edo>| ‘18U10>( ‘b69|0>| 'Z ‘OfUB^IU ‘BO!U|0OIU ‘BSUBjU ROOTZ ’010|d01 OUS9|0} B|BfBApO UJ0; S Ul B|!§ns UJ8fU BU B>j9|q0 9f 9S Bd ‘0|0!U psu gefmdois z ud ‘ojBma -esaiai 9[u -BA9fB|qO B|!O0jd9Jd Ul B|!UZJU!Z OJl!q UJ9fU BU B>j9|qo 0f ‘o|giu pod fuidois zi 0|iq 9f o>| ‘giAtd '!lsouzo|ud |6mp qo |!PB|qajd 9f 9S o>|UBr HSdoSi V»S1AIIZ B3U8A (BAP) ‘3 = v ■— B0U9A>|8JJ. ISflSBid ■|bj691U! :A8ijS0j buouox - 19| — OZ ‘biabuojisb — z ‘>i!l -qnd8t — 9 JgsuoB — z 'uoji>|9|8 — \. ‘amfio-i} — s ‘|83iu — z\ ‘A90|bj6i — g :|HA31S S ZIA» •J9iiso>| — J91 |so>| :sna3d INSIdO '!S]UBqjn :VDIN13SOd ■6o|OJ09i8iu ‘6 o|oji 0 lu :|OlNi3SOd INBOaOd •J9uod0joiop :vOiN13SOd VNIVASTNlOdOa o>)snd s 39A0| 9f !>|||S BN : 3BSIH OO INROVU Z •gpBj>| sep iq0S ujbs qnuaq :a91i§9J euguo>j '>|afed ‘b6u9a ‘Bjn ‘sad :oijg pod epesoa 'epa.i>| ‘so ‘egnq ‘osaiu ‘sb ‘oqn 'eujj :oiJg peu spasag :sn93U INTVAIUA ■fezeu ouejq ‘>ieuj 3 ‘N eso| (BAp) — |0S BU8UiB>j :SH93a IN3PNU90 ■U|91SU]3 :a 91!S0J euguojH lUBUiog ‘!|eq!UB>| ‘A|| ‘jisv ‘o|9l ‘uip ‘u- ‘zu ‘U13 ‘01 ‘Jaq ‘uoq ‘si ‘ B N ‘JBd ‘U- ‘S!>| ‘SOJ3 ‘OJ0V ‘liq ‘UOll>j9j0 ‘1>|8SU! :ouabjopoa oriAHSSa ON3NO>i S V>iNVZ[9>i 3>ITIA3IS 0t “6 ZI »NVOfl 3A1IS3B 464 TIM 9, 10 74(75 nagradna slikovna križanka PET TEDNOV V BALONU Knjige so tiskane na kvalitetnem papirju, vezane v celo platno z lepimi večbarvnimi lakiranimi ščitnimi ovitki. Naročniki TIMa imajo poleg ugodnosti plačila na obro¬ ke še 20 % popust za vsako knjigo. Najmanjši obrok je 50 din mesečno.