non ufliOM V SVET - PO KOLOVOZIH / zavarovalnica triglav d.d. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840 PREDSTAVNIŠTVA: Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769 PAKETNO ZAVAROVANJE □ PAKET ZAVAROVANJ ZA OBRTNIKE IN PODJETJA □ PAKET ZA ZAVAROVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV 0^SK° Po^ RAVNE NA KOROŠKEM ČEČOVJE 5, tel: 22-815 7 v Vas vabi v svoje poslovne enote: GOSTILNA BEGANT (Tel: 85-043) Vsak dan tri vrste malic, jedila so a la cart, izbrane pijače, za zaključene družbe vam je na voljo "kmečka soba". > BIFE ESPRESSO ČRNA NA KOR. (TEL.: 38-003), PIZZE > BIFE ESPRESSO PREVALJE (TEL.: 33-528) > BIFE ESPRESSO RAVNE NA KOR. (TEL.: 21-840) > BIFE ESPRESSO SLOVENJ GRADEC (TEL.: 43-243 GinS PODJETJE TA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE »RIZMAL ZLATO, SREBRO, MENJALNICA Plačilni kartici Tel,: 0602 83 276 Fox: 0602 83 627 Dravograd Trg 4, julija 34 Poslovne enote: Prizma Dravograd, tel.: 0602 84 739 Prizma Slovenj Gradec tel.: 0602 42 861 HOl TIOl K PRIZMA DRAVOGRAD GALERIJA PRIZMA SLOVENJ GRADEC Glavni trg 29 RAZSTAVA UMETNIŠKIH DEL: - ^čilenha. ^YVIarictiafova. (PRAGA), slikarska dela 2Lat(io (DRAVOGRAD), nadrealistična kiparska dela od 21.02. do 31.03. '94 9.00-12.00; 15.00-18.00 v soboto 8.00 - 12.00 Karikirano flOVEMKI TEKSAS Prerciljčoni Narava jih je obdarila, da so imeli zase in še za druge. Polja in pobočja so obdelali, nato pozidali. Kar je priplavalo po Meži, so spustili naprej, še dodali so iz svojega, če je ribam koristilo ali ne. V stoletjih obilja so se nekako prevzeli in uspavali, da se niso preveč razburjali, če so kaj izgubili. Imeli so evropsko cenjeno železarno, zdaj le še spominek nanjo.Imeli so okrajno oblast, zdaj le še zaselek Glavarstvo. Imeli so žago, jo razvili v svetovno cenjeno tovarno vrat, pa so jo "podarili" Pamečam. Pa kaj, saj tudi papirnica že dolgo ni več njihova. Imajo železnico, ki se postopoma spreminja v turistično znamenitost. V turizmu je bodočnost! Tega se Prevaljčani dobro zavedajo. Iz kinodvorane, ki zaradi propadle slovenske filmske proizvodnje ni več rentabilna, bodo razvili bogataški Mercedes klub. Ta bo devizni turizem dvignil nad nivo Meže, saj bo le še tam prostor za parkirišča. Zelenic in drevja pač ne gre žrtvovati ! /e ne dajo Sreča, da za kulturo skrbi Božji hram. Prevaljske orgle so omogočile uživanje ob visoki kulturi, pa še "svojega" Prešernovega nagrajenca imajo. Nekateri so želeli združiti kulturni praznik s pustom, pa ni šlo. Nastopajoči so le pokazali toliko lepega, da skromni publiki ni bilo treba zardevati. Upajmo, da ne bo zardeval novi tričlanski upravni odbor nogometašev, ko bo prelival dobiček prvoligašev v občinsko blagajno. V katero le? Ker teče Meža in bogastvo z njo proti vzhodu, se šušlja, da bo v Dobji vasi treba zgraditi jez. Počakati bo treba na izrekanje občanov, da se bo zjasnilo, če bo jez ločnica ali povezovalka bogastva in slave. Obojnega si želijo tukaj in tam, le strpnosti in sloge še manjka. Če ne bo šlo drugače, bodo uredili po bratsko. TIK m KMALU NE BOMO VEČ IMELI TEŽAV S CESTAMI: SE ŽE VSE SPREMINJAJO V KOLOVOZE. ■ KOROŠCU KUPUJTE HELIKOPTERJE - PO CESTAH SE KMALU NE BOSTE MOGLI VEČ VOZITI. ■ ŠE MALO, PA BOMO NAMESTO CESTNINE PIAČEVALI -LUKNJINO NIKO IZ YfCBIIIC: □ V SVET PO KOLOVOZIH 4-5 o KOROŠKA, tvoji UMORI 6-7 n CIVILNA iniciativa NA KOROŠKEM 8 □ REPORTAŽA: en OLIMPIJSKI DAN 10-11 □ KOROŠKI ples v LJUBLJANI 14-15 □ POHORCI nočejo v rezervat 17 □ ČRNA KRONIKA: CEFIZLJU ŽE NA SLEDI 25 Na naslovnici: Marholčeve ride so gradbišče Foto: T. Jeseničnik PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: 0602 / 22 999 Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V ospredju Y IYCT ■ PO KOIOYOZIII Znano je, da smo na Koroškem gradili, ali bolje - razširjali ceste kar po nekdanjih furmanskih poteh, ki so peljale po naših dolinah. Najprej v makadamskih izvedbah, po drugi svetovni vojni pa še v asfaltnih. Tistih nekaj odsekov, ki so bili temeljito obnovljeni v zadnjih letih, je edino doživelo tudi sodobnejšo gradnjo, ki pomeni vse potrebne plasti pravih materialov, pravi nagib, in vse kar je potrebno, da plast asfalta, ki pride na vrh, zaradi pomanjkljive podlage ne razpade v letu ali dveh, kar se sicer dogaja na odsekih, kjer pravil takozvanih nizkih gradenj niso upoštevali. Zato so naše ceste še vedno ovinkaste kot so bile nekoč, z nagibi, ki te mečejo iz ovinkov, in preplastitvami, ki jih vsaka količkaj zima spremeni v razorano cestišče. Poseben problem predstavljajo radeljski klanci in Huda luknja, včasih tudi mislinjski klanec. Za regionalne ceste velja, da so v veliki meri še vedno bolj ali manj razširjene furmanske, so pa zagotovo kapilare, ki naj bi nas povezovale z magistralkami in bodočim slovenskim cestnim križem. Tudi te upravlja Republiška uprava za ceste. Imamo pa še na storie kilometrov občinskih, to je lokalnih cest. To so tiste, ki naj bi jih upravljala občina , običajno preko javnih, komunalnih podjetij. Zgrajene so z denarjem občinskih proračunov, z njim naj bi bile tudi vzdrževane. Imamo vsega skupaj več kot 2000 km cest, ki so v različnih kategorijah. Najvišje so magistralke, ki nas vežejo po Mislinjski in Dravski dolini z Avstrijo, Mariborom in Savinjsko dolino. Seveda ni prav nič dovolj, da se zavedamo, kako so pomembne in na to opozarjamo tudi Republiško upravo za ceste, ki z njimi upravlja. Dejstvo je, da tudi zanje veljajo ugotovitve iz prvega odstavka. Morda je na njih za odtenek manj udarnih jam, vendar je tudi res, da smo ob "pravih" zimskih razmerah kar naenkrat vsaj za kakšen malo krajši, včasih pa malo daljši čas, odrezani. Največ je na koroškem takozvanih gozdnih, cest. Takozvanih zato, ker so v večini splošnega, lokalnega pomena. Prave gozdne ceste so po novih definicijah le tiste, ki so namenjene gospodarjenju z gozdovi. S temi zdaj upravljajo vsi, v glavnem pa nihče dobro. Skupni imenovalec vseh cest v državi je, da, tako kot za marsikaj, tudi zanje ni dovolj denarja. To velja tudi za Koroško. Za tiste ceste, ki so v upravljanju države , še bolj pa za vse ostale. Za slovenski cestni križ, ki je svojo flfl fllARHOlČAH SC KOAČAO AC RUŠI YCČ! Tile trije zaporedni posnetki, ki so bil narejeni v intervalu enega meseca, kažejo, da so se cestarji skalnega podora lotili temeljito in zdaj je že pozabljena tudi zamera, da so se ga lotili tako pozno, včasih tudi po naših občutkih za nas preveč tvegano. Cestišče pod podorom bodo zaščitili s kamnito zložbo, v katero bodo vgradili material, ki so ga zminirali s pobočja. Kako se bodo lotili cestišča, pa še visi v zraku. Na občini so res imeli idejne projekte v treh variantah, ko pa so o tem skušali prepričati ljudi na Republiški upravi za ceste, se je izkazalo, da je to premalo. Na cestnem podjetju v Mariboru pravijo, da je urejanje ceste pod podorom že druga zgodba, ki jo bodo obravnavali posebej, če bo seveda požegnana pri njihovem delodajalcu (Republiški upravi za ceste). V proračunu denarja za to zaenkrat ni. Preostane tako upanje, da bo cesta okoli Marholčevih rid urejena vsaj s kakšnim interventnim denarjem. In to po različici, ki bo vsaj delno ublažila prometni čep, ki ga tam ovinki delajo. Komentar pomembnost dokazal celo v prestižnih strankarskih predvolilnih kampanjah, smo sicer zbrali dovolj moči, da smo ga uzakonili, za magistralo regionalne in druge ceste nas čas odločitve še čaka. Kar prav očitno pride finančnemu ministru, da se podeželje, ki je od teh cest odvisno, zaenkrat ni sposobno toliko povezati, da bi proračunska debata v Državnem zboru vsaj postopno rešila tudi ta problem. Republiška uprava za ceste se ob tem kaže v dokaj čudni luči. Ker je denaija za vse cestne zagate premalo, je zato njen položaj izredno pomemben, uvrstitev kakšne od cest v letni načrt pa za pravo podeljeno milost. Še kako pomembno zato postaja, kakšne ima Koroška zveze na ustreznih ravneh in ljubljanskih uradih... Proračun je kot predlog že v Državnem zboru in treba je priznati, da smo se proti pričakovanju vanj dobro vključili. Če odštejemo nerodnost, da je za vzdrževanje regionalnih in magistralnih cest letos še manj denarja kot ga je bilo lani (97,8% za magistralke in samo 91,8% lanskega denarja za re-gionalke), smo se v delu proračuna, ki ga je predložilo Mi-niststvo za promet in zveze oziroma Republiška uprava za ceste, odrezali dobro. Neposredno ima z nami zveze 40 mio tolarjev za cesto Vitanje Gornji Dolič, 49 mio za cesto Črna - Šentvid, 30 mio za Hudo luknjo, 40 mio za Dravograd in 5o mio za Radlje (obvoznica, klanci). Skupaj torej 209 milijonov tolarjev, ki bodo letos porabljeni na najbolj kritičnih odsekih naših cest. Zdaj samo še držimo pesti, da med proračunsko debato ne pade kaj v vodo, držimo pesti, da bodo z deli začeli še pravi čas, da jih ne bo prehitela zima. Kot kažejo podatki, namreč ni pomembno, ali si prejšnje leto že kaj počel, denar se enostavno ne preneša v naslednji proračun, kaj šele, da bi se sešteval. Vsako leto torej začenjamo znova. Ostajajo nam ceste, kakršne pač imamo, bati se je, da so sredstva, ki jih vanje vlagamo, premajhna, da se ne bi njihova kakovost iz leta v leto manjšala. Ob pičlem vzdrževanju bo tako z vsemi kategorijami cest, še posebej pa to velja za gozdne (tudi tiste, ki niso prave gozdne). Dokler se ne bomo zmenili in prekategorizirali cest, da bodo to, kar so, določili upravljalca, mu zagotovili vsaj nujno potreben denar, bo hudo. Kar spomnimo se, kako nekoč (je res že tako davno?) spomladi gozdarji niso vozili lesa iz gozdov, ker so se bali, da bodo uničili ceste... V letošnjem letu bo iz države pricurljalo na naše ceste nekaj več denarja, kolikor so do sedaj pokazale razprave o občinskih proračunih, ga bo vendar nekaj več tudi za lokalne ceste. Zato bo letos še vedno veljalo pravilo, da je ob vožnji po njih vredno vedeti, da tudi furmani niso vozili hitro, zato pa bolj varno. Bo to dovolj za več potrpežljivosti? Edi Prošt DAIEČ Sl. Pi/e: Yojo močnik Daleč je Koroška, mi je na srečanju v ljubljanskem hotelu Slon zatrjeval eden od sošolcev iz gimnazijskih let in kolega iz študentskih časov. Mislil je seveda izključno na katastrofalno cestno povezavo, ki je kriva, da se bolj poredko odloči za obisk domačega kraja, kot bi se sicer. Prijatelj je namreč eden od mnogih Korošcev, ki so po končanem študiju ostali v Ljubljani ali v okolici in ki so se tistega večera zbrali na prvem srečanju v Slonu. Koroška mu je po vsem drugem še vedno blizu, po srcu, duši, po spominu na dom. In po tesnobi, ki jo občuti zaradi krize, ki jo njegova Koroška očitno doživlja. V mnogočem ima prijatelj prav. Koroška bo še dolgo predstavljala cestni žep slovenske države, železniški promet do prestolnice gre preko Maribora, gospodarstvo pa je bilo udarjeno bolj kot drugod po državi. Ne gre, da bi na tem mestu razglabljali o vzrokih za takšno stanje, v tem trenutku gre predvsem za vprašanje, kako naprej. To vprašanje so si postavili tudi naši rojaki v Ljubljani, ko so se odločili, da strnejo vrste in skušajo Koroški pomagati po svojih močeh. "Med drugim je že sama ustanovitev Kluba Korošcev v Ljubljani namenjena temu, da se organizirajo tudi strokovne ekipe, ki bodo pomagale domisliti predloge in ideje, ki bi jih posredovali strokovnjaki in drugi ljudje na Koroškem... gre za medsebojno bogatenje in oplemenitenje vsega, kar je vredno premisleka", so med drugim zapisali v priložnostnem zborniku ob prvem srečanju Korošcev v Ljubljani. Koroška ima v Ljubljani veliko ljudi. Med njimi so priznani strokovnjaki, ekonomisti, magistri in doktorji znanosti, ki so se znali uveljaviti v slovenskem prostoru, pa tudi širše. Med njimi so tudi taki, ki so pripravljeni prispevati svoje znanje za razvoj domačih krajev - Koroške. Treba pa se bo primerno organizirati, vsaj približno tako, kot se znajo nekateri drugi. Prleki na primer, ki so v Ljubljani dobro organizirana skupina, z močno navezavo na svojo matično regijo. Imajo lasten štipendijski sklad, iz katerega podeljujejo svojim študentom Trstenjakove štipendije, in imajo utečene poti za uveljavljanje svojih interesov. Tu so še primorski, gorenjski in še kateri lobby... Treba pa bo tudi z naše strani pripraviti konkretne predloge za sodelovanje. Koroška namreč še zdaleč ni brez razvojnih možnosti, ki jih lahko sama identificira. Razvoj zagotovo ne bo več temeljil na produciranju in privabljanju delovne sile za težko industrijo, temveč v nadgrajevanju proizvodov in storitev z vložkom znanja in dela po zahtevah evropskega in svetovnega ekonomsko poslovnega sistema in z aktiviranjem novih gospodarskih panog. "Žep Slovenije" ima možnosti za vstop v Evropo, zaradi svoje lege in nenazadnje zaradi perspektive komunikacijskih poti, ki jo po drugi strani tako kruti trgajo od notranjosti lastne države. Prav komunikacije pa so prvi razvojni potencial prihodnosti. A tudi poti povezovanja z Evropo tečejo predvsem preko Ljubljane. Tega se je treba zavedati in zaradi tega je toliko bolj pomembno, kako bomo uspeli definirati ključne stične točke in izhodišča, na katerih bodo gradili "naši Ljubljančani", ki so ponudili roko. Zdi se namreč, da je zdaj več enotnosti med Korošci v Ljubljani kot pa med Korošci doma, ki smo komaj sposobni skupno organizirati letne izbore za Miss Koroške, kaj šele kaj drugega. (Pa tudi to je napredek: lepota pač ne pozna občinskih meja.) Organizatorjem prvega srečanja Korošcev v Ljubljani moramo dati priznanje za opravljeno delo. Postavljeni so temelji, na osnovi katerih bo možno razviti prepotrebno nadaljnje sodelovanje, predvsem z gospodarstveniki iz domačih logov. To pa bo že drugi korak. Po srečanju v hotelu Slon bi lahko mirno rekli: Malo bliže si pa že vendarle, Ljubljana. iHjHONDA. Hvunnm SERVIS AVTO SERVIS FIŠER - AVTOMEHANIKA - AVTOKLEPARSTVO - AVTOLIČARSTVO - rnotjAJA vozil in rez. delov 62000 MARIBOR, Cesta XIV. divizye 86 Tel.: (062) 510-625 Aktualno Koro/ka. tvoji umori Ali je ao Koro/kem nevarno/t, do bo/te umrli zarodi umora, večjo kot drugod v floveniji? • S "film/kimi" umori /e koro/ki polici/ti ne /rečujejo. Dva umora in tri žrtve, ki so jih na Koroškem zabeležili že kar na začetku letošnjega leta so dvignili veliko prahu in odprli vprašanje, ali so v tem delu Slovenije umori pogostejši kot v drugih predelih. Odgovor na to seveda lahko najbolje dajo kar nekateri statistični podatki. Za izhodišče sem si izbral leto 1980; to je namreč letnica, ki označuje pričetek obdobja samostojne UNZ na Koroškem. Preden navedem nekaj statistično suhoparnih številk, bi opozoril na značilnost, ki prav zbode v oči. Večje število umorov se kot po nekakšnem pravilu pojavi na vsaki dve ali tri leta. Vmes so leta, ko je takšnih dejanj zelo malo ali pa jih sploh ni. Tako sta na primer - če pogledamo samo v bližnjo preteklost - bila v letu 1992 dva umora in dva poskusa umorov, v letu 1993 samo dva poskusa umorov, letos pa - kar na začetku leta dva umora. Statistika Pa pojdimo lepo po vrsti in si poglejmo, kako je bilo z umori po posameznih letih. Leta 1980 je bil na Koroškem en poskus umora, žrtev pa je bila ženska. Leta 1981 je bil en umor in en poskus umora, žrtvi sta v obeh primerih bili ženski. Leto 1982 je bilo prav zares črno: beležimo kar štiri umore s petimi žrtvami in en poskus umora - vse žrtve so bili moški. Kot že rečeno, prihaja potem leto zatišja -1983 ni bilo nobenega umora in tudi poskusa ne. Leta 1984 sta bila dva umora - žrtvi en moški in ena ženska ter trije poskusi umorov, žrtve dva moška in ena ženska. Leto 1985 je prineslo le dva poskusa umorov z dvema žrtvama - moškim in žensko, že kar leto kasneje pa so bili spet štirje umori -žrtve trije moški in ena ženska ter en poskus umora, kjer je bil žrtev moški. V letu 1987 sta bila na Koroškem dva umora - žrtvi moški in ženska ter poskus umora, kjer je bil žrtev moški. In spet prihaja predah: v letu 1988 ni bilo ne umorov ne poskusov umora. Leto kasneje sta umora spet dva in en poskus - vse žrtve pa so moški. Leto 1990 prinese tri umore - žrtve moški in en poskus, kjer je žrtev ženska. V letu 1991 je en umor, žrtev je bil moški, leto kasneje pa so bili trije umori, z dvema moškima in eno žensko žrtvijo. Lani sta bila le dva poskusa umorov, žrtvi sta bila moška in letos že trije umori - dve ženski in en moški. Skupaj je bilo tako od leta 1980 na Koroškem 25 umorov in 27 žrtev ter 15 poskusov umorov. Ne izstopamo "Če te podatke primerjamo s Slovenijo, lahko rečem, da Koroška nikakor ne izstopa in je prej varna kot nevarna dežela," komentira Zvone Ulcej, načelnik UNZ Slovenj Gradec. "To velja tako za javni red in mir, kot tudi za kriminaliteto. Vidimo pa lahko, da se umori prav zares pojavljajo ciklično, vendar iz tega ne gre na kaj preuranjeno sklepati. Morda samo to: kljub slabemu začetku ne pričakujem, da bi bilo letos kaj bistveno drugače in da se varnostno stanje ne bo kaj veliko poslabšalo. Morda lahko pričakujemo - ker je takšen splošni trend - le rast elementov nasilniškega obnašanja. Splošna ugotovitev je tudi, da Koroška ni znana kot nekakšen kanal za prehod mamil, ukradenih avtomobilov in beguncev. Bolj hudo je pri mehkih drogah, ki si svojo pot utirajo celo že med mladoletnike na srednjih šolah." Je pa načelnik UNZ, kot nam je še povedal, zelo zaskrbljen nad nasiljem v družinah, ki vse bolj narašča, družba pa ne najde primernega zdravila. Le malo načrtovanega "Temeljna značilnost, če govorimo o umorih na Koroškem v zadnjih desetih letih, je, da v večini primerov ni šlo za načrtne umore. Večina se jih je namreč pripetila v družinskem, torej domačem okolju, najpogosteje pa so bili vzroki neprištevnost ali vinjenost, duševne bolezni in bolestno ljubosumje," pravi Roman Premzl, vodja skupine za operativo v Uradu kriminalistične službe UNZ Slovenju Gradec. "Reči je treba, da gre pri tem zares za neko nemoč naše družbe. Mi, policija, v takšnih okoljih zabeležimo dogajanja, vidimo, kaj bi se lahko zgodilo, opozorimo ustrezne službe - kaj več pa ne moremo narediti. Na primer: tako pri umom v Dravogradu, kjer je mož ubil ženo z 58. Gostilna v Vuzenici, kjer je bil s pištolo ubit eden izmed gostov. Aktualno Tudi s to sekiro je bilo nasilno utrnjeno človeško življenje na Koroškem. vbodljaji z nožem in tudi pri letošnjem umoru na Završah sta se storilca zdravila pri istem zdravniku specialistu in znano je bilo, da sta lahko nevarna. Vendar včasih to tudi prikrivajo, ali pa so s tem seznanjeni le člani družine." Roman Premzl pa mi je povedal še, da se zadnje čase tudi na Koroškemn pojavlja nova vrsta nasilja - organizirana oblika izterjevanja dolgov, kjer včasih prevlada prav zares brutalna sila. Gre za prave zametke organiziranih združb, ki pa ne prihajo vedno le s Koroške. Najzna- čilnejši primeri Za obuditev spomina na neketere najznačilnejše umore od leta 1980 pa sem zaprosil Borisa Raja, šefa Urada načelnika uprave UNZ Slovenj Gradec, ki je kot nekdanji kriminalist sodeloval pri odkrivanju večine storilcev tovrstnih kaznivih dejanj. 'V spominu mi je zelo ostal dogodek iz leta 1982, o katerem so tudi ljudje tedaj zelo veliko govorili. Po skoraj desetletnem pravdanju na sodišču se je namreč enemu izmed sodelujočih v Dovžah utrgal film, če lahko tako rečem. Odšel je domov po lovsko puško in kar s traktorja ustrelil dva soseda. Enega, s katerim je bil v sporu in drugega, ki ju je prišel pomiriti. Pričakal nas je dvignjenih rok in svojo kazen je zdaj že odsedel,1' je najprej povedal Boris Raj. “Tudi drugi takšen umor je iz istega leta. Ta ostaja v spominu zaradi tega, ker je morilcu uspelo uiti in smo ga kar nekaj dni iskali. Bilo je v Slovenj Gradcu, kjer je eden izmed občanov ponoči zalotil vlomilca v avtomobil, stekel za njim, vlomilec pa je imel pri sebi poštolo in je streljal nanj ter ga ubil. Kasneje je občan posmrtno dobil tudi medaljo za hrabrost, mi pa smo se kar namučili, da smo storilca prijeli. Potem je tu še umor na Kopah, kjer je žena po prepiru in popivanju zabodla moža in okoliščine ni bilo lahko razjasniti, saj je mož z nožem v hrbtu padel preko betonske škarpe in ni bilo povsem jasno, ali je vbod bil takoj smrten ali ne. Iz leta 1992 je tudi umor v Vuzenici, kjer so v neki družbi enemu izmed gostov nenehno nagajali, da je reva itd. Ta pa je nenadoma potegnil pištolo in enega ustrelil, drugi pa je ušel skozi okno. Tudi storilec je pobegnil in smo ga iskali celo s helikopterjem, kasneje pa smo ga odkrili v livarni na Muti. To je seveda le nekaj primerov. Sicer pa bi se kar strinjal z ugotovitvijo, da gre v večini primerov na Koroškem za nenačrtovane umore v družinskem okolju, ki jih običajno storijo duševno ali kakorkoli drugače bolni ljudje. Prav zato tudi delo policije ni takšno kot v filmih, marveč polno nekih drobnih zbiranj podatkov, storilca pa ponavadi kar hitro najdemo." Veljalo bi še povedati, da v to statistiko seveda niso zajeta kazniva dejanja zelo hude poškodbe s posledico smrti. Glede na statistiko bi nas torej tudi po prvih letošnjih treh umorih naj ne skrbelo glede varnosti. Vendar pa sleherna žrtev umora, sleherno nasilno utrnjeno življenje, ki bi ga lahko ohranili, je svojevrsten poziv vsem, ki so ali smo zatajili. Najbrž pa bi bilo kar prelepo, če bi se na Koroškem ponavljala tista leta, ko takšnih zločinov ni. T.I. POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, POHORSKA CESTA 15 - avtobusna postaja tel.: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 Nudimo Vam najugodnejše pogoje avtomobilskega kaska - BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO AVTOMOBILA Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI 11 JELOVICA W«, Briim Sl, I - SE JESENSKE CENE okna senčila vrata montažne stene CT gotovinski popust M stanovanjske hiše gotovinski popust SBEZMdiej reswf m m» f®.®«® »7 prodajna mesta RAVNE NA KOROŠKEM, HOTEL MERX, Čečovje 5, tel.: 0602/20-175 Odprto: od 8h-1530, l.in 3. sobota 8-12h Aktualno poDmiADGK "emine iniCIATIVG" IG TUDI AA KOROÌKGAI Drugo anonimno pisanje, pod katero se podpisuje takoimenovana "civilna iniciativa", še vedno zaposluje slovensko javnost, predvsem politične vrhove. Mag. Herman Riglenik, s katerim se to pisanje največ ukvarja, je v zadnjem intervjuju za sobotno prilogo Večera ponovno dvignil temepraturo v delu slovenske politike, saj je omenil, da so ga v Gorenju spremljali trije sodelavci Udbe, njihovi psevdonimi pa so bili Dunja, Ahil in Napoleon. Ob tem se v javnosti že dolgo pojavlja ime dr. Jožeta Zagožna, današnjega sodelavca Janeza Janše, svojčas pa podpredsednika v Riglenikovi ekipi Gorenja. Seveda pa pisanje civilne iniciative ni plod enega človeka, svoj podmladek, ekspozituro ali kakor že to poimenujemo, ima ta iniciativa tudi na Koroškem. nimnem pisanju civilne inici- zadnjih volitev, gre v to smer. ative. Imena je kajpak treba Narodni demokrati so šli tako jemati z rezervo, saj je Delo daleč, da so na predstavitvah nekaj dni prej Andreja Kokalja, volilnega programa stranke LDS Polarizacijo slovenskega političnega prostora na tako imenovano udbomafijo in civilno iniciativo je še najbolj posrečeno zadel bivši zunanji minister in današnji poslanec v državnem zboru Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel, ki se je toliko potrudil, da je pri enem in drugem polu poiskal tudi imena. Za tako imenovano udbomafijo (zanimivo: ljudi, ki jih civilna iniciativa uvršča v udbomafijo, je zasledovala ud-bal?) to ni bilo težko, saj se v anonimki kar nizajo imena. Za Koroško so poleg Rigelnika morebiti zanimiva imena kot so Silvo Komar, Andrej Logar, Krpač, Erika Špeglič, Progres, Kac, Roman Grah, Smelt, Žagar itd. Pri civilni inicijativi pa Rupel izhaja iz domneve, da civilna iniciativa “izhaja iz pola, ki naj bi ga predstavljali: zahodne obveščevalne službe, skupina "slovenskih ljudi", izseljenci, časnika Slovenec in Tribuna, slovenski klubi in združenja, ki niso povzani s Slovensko izseljensko matico; Pučnikova komisija v DZ, Železarna Ravne, Kokalj, Peterle, de-mosovski predsedniki občin in izvršnih svetov, Šulek, Elektro-tenka Velenje, časnik Delo, Podobnik, Janša, Logarjeva (SDK), zveza Drnovšek - Janša, dr. Matic Tasič, SKD..." Kakšnega dematnija v Delu, kjer je Rupel objavil to razmišljanje, nismo zasledili. Tudi če je Ruplovo razmišljanje "plod razigrane domišlije", kot je to sam poimenoval, pa se seveda po svoje razkriva tudi koroška veza v tem ano- ki v Ruplovem razmišljanju sodi desno, povezovalo v koroški železarski lobi, v katerem naj bi skupaj bila Rigelnik in Kokalj. Sicer pa koroško vezo ali koroški “podmladek" civilne iniciative preučuje tudi policija, kajti že nekaj časa se govori, da slovenska policija o tem pripravlja obsežno poročilo. Branje anonimke namreč nedvoumno dokazuje, da so pri njej sodelovali ljudje, ki izhajajo iz mikrookolja, ki ga imenujemo Mežiška dolina. Gre seveda za informacije o Rigelniku, ki so na eni strani plod gostilniških debat, na drugi strani pa konstruktov z natančno usmerjenim ciljem. Tudi spis narodnih demokratov, občinskega odbora Ravne na Koroškem, ki so ga njihovi aktivisti delili na predvečer širili svoje besedilo s sporno argumetnacijo (izhajajoč iz namerno ali napačno razumljenega pogovora Jazbinška in Riglenika v Mežici 25. novembra 1992), kjer so med drugimi zapisali: “...Ali nas lahko v državnem zbom ali parlamentu zastopa takšen rojak kot je g. Herman Riglenik na listi Liberalno demokratske stranke. Takšnih zastopnikov v parlamentu ne maramo, pa jim z volitvami preprečimo, da bi nas v prihodnosti na tako kruti način onesrečevali." Kot je znano, z volitvami tega ni bilo mogoče preprečiti, saj je Riglenik dobil skorajda največ glasov v Republiki Sloveniji (gledano v odstotkih). In če političnega nasprotnika z volitvami ni mogoče onesposobiti, se v slovenskem po- litičnem prostoru tačas največkrat poslužujejo metod dis-kreditacij, anonimk, afer. Prevaljski narodni demokrati so svojemu spisu takrat dodali še pisanje njihovega takratnega poslanca v zboru občin Janeza Čemeja, ki je ravno tako pred volitvami pisal v duhu: "menda" ima gospod Riglenik to in to... Tudi starejši ljudje ne pomnijo, da bi bilo kdajkoli prej v naši mali deželi toliko sovraštva in žigosanja, kot ga doživljamo v času po drugih demokratičnih volitvah. Pri tem je zanimivo, da so na Koroškem protagonisti tega početja ljudje, ki se sicer niso vklopili v prejšnji režim, so pa ta režim dodobra izkoristili. Čeprav jim prejšnji režim ni nudil participacije pri oblasti, pa niso bili deležni tortur, ki bi morebiti še opravičevale takšno maščevalnost. Lahko so posegali tudi po najvišjih znanstvenih naslovih, iz državnih proračunov črpali denar za raz-iskovlano delo ali pa s svojo zvitostjo okorni komunistični režim in njegove pomanjkljivosti lepo izigravali in izkoriščali. Brez večjega tveganja bi se za konec lahko pridružili tistim, ki pravijo, da dandanes v Sloveniji - Koroška pri tem ni izjema - ne gre več za politična nasprotja, ampak že kar za nekakšno obsedenost medsebojnega obračunavanja oziroma nenadzorovano uničevalsko strast. Miro Petek MALI OGLAS PRODAM CERTIFIKATE, NUJNO. PONUDBE POD: "NIŽJA CENA" pošljite na uredništvo Prepiha. lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. I tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 GUKO d.o.o. Čečovje 5 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 20 165; fax: 21 076 ■ SAKURA, Japonska (šolski, pisarniški ter umetniški program) ■ CITIZEN, Japonska (vse vrste kalkulatorjev ter elektronskih dnevnikov) ■ LOGOS (pisala) ■ PRODAJA lesenih in plastičnih barvic, radirk ter pisalnih garnitur NAJ NAŠE GESLO tnč f vami POSTANE TUDI VAŠE! PREVALJE tovarna rezalnega orodja PREVALJE REZALNO ORODJE ZA LES •J za profilno rezkanje 'J specialna orodja za stroje >/ svedri, skobeljni noži •J krožne žage NUDIMO PR0D0J0 USEH NAŠIH (ZDELK0U PO NAJBOLJ UGODNIH CENAH U NAŠI TRGOVINI: TEL: 0602 - 31 - 281, 31 - 773 Delovni čas od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure 1 MOŽNOST PLAČILA S TREMI ČEKI ZA BLAGO NAD 10.000,00 SIT Reportaža en oampijfKi Dnn » Koro/ko norijo/ko ek/pedicijo v Hofjellu in (illehommeiju Noč iz torka na sredo. Polnoč. Na avtobusni postaji na Prevaljah ustavita avtobusa iz Črne, že dodobra napolnjena z ljubitelji smučanja. Vstopim v avtobus, kjer je v večini črnjanska mladina. Do Arje vasi pobiramo še nove potnike... Brnik. 3.20. Z dvajsetminutno 6.15 Pot Oslo, Hamar, Lille-zamudo odleti na Norveško hammer in končno Hafjell, Adriin DC 9, čarterski let. Vreme je mirno, obeta se lep polet. Okrog 1800 kilometrov razdalje premagujemo v smeri Dunaj-Praga-Berlin-Kopenhagen-Oslo. Na letališču nas pričakata temperatura minus 20 stopinj Celzija in ogromni kupi snega. Tega na Norveškem res ne manka. Cariniki se postavijo v špalir; napol prohibicijska država je popustila pred veselimi gosti iz toplejših južnih krajev. prizorišče veleslalomske tekme. Ravnina se polagoma zviša v gričevnasto pokrajino. Tipične skandinavske hiše, redko, toda vsepovsod posejane, lesene, v rdeči, beli in pastelno sivi barvi. Domovi skromni, okolica izjemno urejena. Kamp ob poti tudi pozimi splužen. V Hamarju vzbuja pozornost hala, narobe obrnjena ladja. Vodič niza podatke; Norvežani so športniki, v okolici Osla je 250 Pripomogla sta prešerna har- km tekaških prog; Norvežani monika in naš rojak Tomo Le- so ekologi, olimpijske hale bo-vovnik... do po tekmovanju razmontirali, edina nova hotela bodo odstranili. Zakaj bi vse to vzdrževali, če pa objektov ne potrebujejo. Na olimpijski stadion v Lillehammerju že od daleč opozarja olimpijski ogenj. Vozimo dalje, do llafjella je še 12 km. Čas nas že priganja... 9.20 Čez dobre pol ure se bo začela veleslalomska tekma. Še sreča, da so jo za pol ure prestavili. Tempera- Skandiramo do onemoglosti. Mitja je tretji, tekmovalca ga potisneta še za dve mesti navzdol, toda izhodišče je odlično. Vzdušje med navijači še boljše, harmonike godejo, steklenice krožijo, napovedujemo medaljo. 11.10 Prvi tek je zaključen. Gospod Pušnik, vodja navijačev, ukaže: zvišala, minus 14 stopin Celzija je, ko se prebijamo mimo številnih preprodajalcev vstopnic. Danes ne bodo zaslužili. Kasneje izvem, da so cene z 200 dolarjev znižali na borih 30 mark. Na snežnem stadionu je kljub temu velika množica, 55 tisoč ljudi, preproga iz norveških zastav. Mi smo prijeten moteč element. Najboljša mesta so nam že zasedli, postavimo se poleg ptujskih kurentov. Napetost narašča, pričakovanja so velika... 10.00 Tekmo v glavnem spremljamo z velikega monitorja ob ciljni strmini. S številko 14 se požene Kunc. Dobro je na poti. Medalja je v špiki, gremo na boljši položaj. Premaknemo se bližje cilju. Črnjani so pogrun-tali, kako bodo slovenske zastave bolj vidne od norveških. Obesili so jih na ribiške palice. Transparenta sta lepo narejena. Odločim se, da bom drugi tek spremljal s tribune snežnega stadiona. Pomotoma se vsedem Reportaža na sedež, rezerviran za norveškega kralja. Nihče se ne razburja, najmanj kakšen varnostnik. Norvežani so pač zelo neformalni ljudje. Mislim, da so umetniki življenja in organizacije. Mi smo dediči latinskega in balkanskega duha. Pozerji in improvizatorji. Pozneje. ko sem opazil rezervacijo, do danes, posebna skupina iz Finske predstavlja razna snežna vozila, vsako drugo točko so na vrsti vaje za razgibavanje premrlih udov. Tu in tam sodelujem.... 13.30 Druga vožnja. Napetost se stopnjuje. Avstrijec Salzgeber postane oporna točka za vse jemnikih. Kasneje je svojim navijačem pojasnil, da je prepozno opazil, kako odprto je postavljena proga in imenitna priložnost je splavala po vodi. Toda, kaj hočemo. Športna sreča je opoteča in predvsem na olimpijadah je mnogo več razočaranih kot pa zadovoljnih. Črnjani so karakterji. Vztrajajo 17.20 Spet na avtobusu na poti do letališča. Mrači se. Nenadoma ga zagledam. Slavni norveški vzorec. Bele- snežne pike na temnih smrekah se najbrž celo zimo ne stopijo. Domislico zaupam sopotnici. Strinja se. Na letališču opravim anketo za radio. Skupne ugotovitve: preži- sem seveda odšel na drug nadaljne napadalce, toda nihče prostor. Do drugega teka opa- ga ne prehiti. Kunc ima pri zujem bogat program v ciljni prvem vmesnem času še pred- areni. Predstavljajo stare olim- nost, potem... potem pa se je pijske zmagovalce, razvoj nor- zalomilo. Sicer pa ste to bolje veškega smučanja od davnin kot jaz videli na TV spre- do zadnjega slovenskega tekmovalca. Seveda, saj smo prišli od daleč. Norvežani so jo od-kurili takoj, ko je njihov Thor-sen za malo zgrešil medaljo... 16.10 Lillehammer. Olimpijska meka. V centru je nepopisna gneča, promet poteka le po zunanjem robu mesta. Izkaže se, da veli smo čudovit dan, neposredna doživetja so tisto ta pravo, navijači so se izkazali, Kunc je s prvo vožnjo dokazal, da zna peljati, z drugo pa... no bo pa drugič bolje... 21.00 Na letališču je bilo tišine konec. Črnjani so pač veseli ljudje. Oglasi se harmonika. vodič ne ve, kje je slovenska hiša, kjer naj bi se srečali z vodstvom reprezentanc in Kuncem. Po skoraj enournem iskanju se nam slovensko hišo le posreči odkriti. Toda časa za karkoli je že zmanjkalo. Je tudi vprašanje, če bi bilo slavje smiselno. Preostanek časa namenimo ogledu glavne ulice. Zavzeli so jo predvsem prodajalci olimpijskih značk. Krone naglo menjajo lastnike.... zadiši po domačem žganju. Nekdo vztrajno ponuja "šoferju aviona", da ga nagne. Ne vem, ali ga je, toda pristal je prav trdo. Pesem nas spremlja do domačega kraja... Mitja Kunc v veleslalomu resda ni dobil kolajne, smučarski navdušenci in njihov klub iz Črne pa si jo lahko za olimpijsko ekspedicijo mirno pripnejo. Marko Vrečič KOROŠKI UTRIP ckecžnc SODIŠČE DO V SLOVENJ GK/SDCO? Tako lahko sklepamo po dragem branju zakona o sodiščih v Državnem zboru, ko se je zgodilo, kar je priporočil minister Kozinc na obisku v Slovenj Gradcu. Poslanci s Koroške so prepričali drage poslance in v končnem predlogu je namesto devetih zdaj enajst okrožnih sodišč. Med njimi tudi za Koroško pomembno - v Slovenj Gradcu. Kdo ima za to največ zaslug, bomo morda zvedeli, ko bomo spet govorili o tem, kaj počnejo Korošci v slovenskem parlamentu. DALO, POMOČ Tako so imenovali program pomoči invalidom, ostarelim in dragim, ki bi jih povezali s posebnimi telefonskimi zvezami s centralo na Centru za socialno delo v Slovenj Gradcu, tam pa bi angažirali tiste, ki že sedaj tem ljudem tako ali drugače pomagajo. Gre za zamisel, ki seveda predvideva, da je mreža pomoči pomoči potrebnim v koroških občinah že vzpostavljena, kar pa številke, ki so jih ob predstavitvi predstavili, še ne kažejo. ALI LCMONALE PES* PIPAJO? Tako bi lahko sklepali po tem, kar pravijo občinske vlade na Koroškem, posebej v Slovenj Gradcu in na Ravnah. Matic Tasič se je ob tem šel polemiko tudi s Hermanom Rigelnikom, ki mu državljani tožijo Tasičev IS, da nezakonito povečuje cene komunalnih storitev, Janez Komljanec v Slovenj Gradcu pa tudi ne ve, kako bi se rešil skoraj 100 milijonov izgube v slovenjegraškem Stanovanjsko komunalnem podjetju. Odločil se je, da bo sprožil upravni spor, ker meni, da predpisovanje cen v Ljubljani njihov proračun pač ne bo spravilo na kant. Torej podobno kot Tasič, le da Tasiču Rigelnik očita tudi, da občanom svojih ukrepov ne pojasni. TRABGRK PRIMIM ROVO PODOBO Dravograjčani imajo tokrat v delu zanimiv in precej velik projekt, ki bo, če bo in ko bo šel v delo in zaključek, te- _____________________ meljito spremenil gospodar- 1“ sko in zunanjo podobo kraja. Že iz osnovnih projektov se vidi, da gre za načrtovanje večje gradnje na platoju nasproti gasilskega doma, ki bo nudil skoraj vse, kar potrebuje turist (ali domačin) ob vstopu v našo državo. Načrtovana je še ena bencinska postaja, več različnih trgovin, gostinskih lokalov, športnih objektov in konferenčnih dvoran, ki imajo seveda vsestransko uporabno vrednost. Bodoča podoba ob vhodu v Dravograd Doslej o načrtih niso dajali večjih informacij. Povedo pa, da pristopaju k delu poslovno - strokovno in v gradnjo bodo šli šele, ko bo vse povsem in temeljito dogovorjeno. K.V. SODOBNI PRODfl- Jfllflfl TOBAKA Na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu so v letošnjem letu povsem obnovili in uredili prodajalno tobaka in tako opustili pultno prodajo blaga. Nova sodobna prodajalna Tobaka je za Slovenj Gradec velika pridobitev, o tem pa smo se pogovarjali z Biserko Žvikart, vodjo prodajalne. "V naši prodajalni smo hoteli opustiti klasični način prodaje - to je preko pulta, zato smo se odločili za samoizbirni tip prodaje. Odločili smo se za preureditev prodajalne, da bi blago bolj približali strankam. V tak način prodaje nas je silil tudi računalniški sistem.” Ste z obnovo lokala pridobili tudi več prodajnega prostora? "Tudi prodajnega prostora smo dobili veliko, kar zlasti omogoča kupcem direkten dostop do blaga.Tako lahko rečem, da smo v prenovljeni prodajalni že zaznali prodajno moč, zaradi boljšega dostopa in vidnejšega blaga na naših policah. Zato v naši prodajalni prodamo veliko dnevnega časopisja, revij, raznih spominkov in seveda tobačnih izdelkov. Tudi časopis Prepih gre dobro v prodajo, saj je med Korošci izredno priljubljen." FJurač OfCfYIDGfGT (GT lilROKAYll KOTAIKfì V soboto, 19. febraarja, ja upokojeni ravenski župnik Jaroslav Kotnik dopolnil 80 let življenja. Jubilej je praznoval najprej v krogu sorodnikov, v sredo, 23.februarja, ko je bila na Ravnah dekanijska rekolekcija, pa so duhovniki iz sosednjih župnij s škofom dr. Francem Krambergerjem darovali zahvalno mašo za njegovo bogato življenje in delo. Jaroslav Kotnik se je rodil leta 1914 v Trstu, kjer je bil njegov oče železniški uradnik. Pred vojsko je družino poslal na Dobrije in tu je Jaroš ostal do konca osnovne šole, nakar je nadaljeval študij v Mariboru. Po bogoslovju je nameraval še nadaljevati teološke študije, vendar mu je okupacija prekrižala načrte. Zaprt je bil več mesecev v Rajhenburgu, nato so ga Nemci preselili na Hrvaško. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in sedem let služboval v Šentjanžu, leta 1952 pa so ga premestili na Ravne. Leta 1989 se je upokojil, vendar je še naprej aktiven pomočnik na Župniji. S svojim delom in življenjem je vtisnil neizbrisen pečat kraju in širšemu območju. Za svoje delo je lani prejel nagrado občine Ravne na Koroškem. M.P. Plesni TURMR v DRRYOCRnDU Jaroslav Kotnik s škofom Krambergerjem in z duhovniki Mežiško - dravograjske dekanije Poznate govorico, ki jo razumejo ljudje po vsem svetu? Seveda, to je govorica telesa. Ples kot športna zvrst dosega po množičnosti, na žalost predvsem v večjih središčih naše države, zavidljivo raven. Ker gre za izjemno koristno obliko celovitega razvoja osebnosti, kar še posebej velja za otroke, sta se plesna strokovnjaka Emil URBANCE in Karmen INTIHAR odločila vzbuditi zanimanje tudi pri Korošcih. Korošci, ki jim je glasba že od nekdaj pri srcu, so se odzvali. V letu 1993 so ustanovili Koroški plesni klub Karmen, s sedežem v Dravogradu. Člani kluba so vsi, ki imajo, radi ples, od Črne na Koroškem do Radelj ob Dravi. Dvajset plesnih parov, od katerih jih devet že zelo uspešno predstavlja Koroško na državnih prvenstvih in kvalifikacijskih turnirjih po vsej Sloveniji, je pri tako skromni tradiciji te dejavnosti pri nas izjemen dosežek. Klub bo v nedeljo, 6. marca, organiziral v Dravogradu (osn. šola) KV plesni turnir s pričetkom ob lO.uri. V plesnih veščinah bo sodelovalo 200 plesnih parov različnih starostnih kategorij iz vseh slovenskih klubov. V večernem finalnem delu pa bo plesalce spremljal BIG BAND Ota Vrhovnika. B.K. KOROŠKI UTRIP KOMPLIMENT V februarju smo imeli tudi na Koroškem na obisku učitelje osnovnošolskega pouka iz Švice. Dva od te skupine sta bila na Ravnah in štirje v Radljah. Ko smo ob zaključku povprašali za vtise njihovo vodjo, gospo Bernardette Hier, je dejala, da mora izreči učiteljem obiskanih šol samo iskren kompliment. Predvsem meni, da delajo v prostorsko in materialno precej slabših pogojih, pa kljub temu uspejo, da je to za otroke prijetna šola, otroci snov dobro obvladajo, po njenem tudi končni rezultati niso slabši. Opazila je, da naši otroci radi hodijo v šole, da se tam počutijo prijetno. Če tako mislijo Švicarji, bo menda nekaj že res! VPEME, KOT TA PESTA Vuhredčani so tudi letos pripravili prijetno pustno prireditev - Vuhreški pustni karneval. Nad sto sodelujočih, dodobra obrana sedanja politično strankarska dogajanja in, kot poper vsemu, posrečeno izbrane opazke in pustne kritike na naše domače in državne razmere. Kar dobra inventura grehov! Vreme pa, kot za pusta; je padalo, zavijalo in tulilo kot že dolgo ne. STPANKAPSKA VPCČICA Na območju Radelj je bila zadnje dni kar vrsta strankarskih sestankov, ki imajo vsaj v osnovi nekaj skupnih značilnosti: urejanje razmer in sporazumov znotraj strank. Pri tem seveda vse stranke ne ploskajo "združevanju". Vse bolj v ospredje prihajajo vprašanja, čigav in kakšen je poslanec, ki je zamenjal stranko. Se je izneveril tudi volilcem in deloma tudi programu? In kaj je sploh stranka, ki je z združitvijo ni več? Največ pozornosti pa brez izjeme namenjajo bodočim občinam. Na območju Radelj bodo najman štiri občine, če ne še več. Še bolj kot želja po svojih občinah je v ospredju zahteva, da nove občine ne smejo nastati, niti v pravni zasnovi, nova legla birokratov in drage države. Gre tudi za vprašanja delitve sedanjega premoženja in obvez občin, ki so ostale iz še ne izvršenih programov sedanjih občin. V ospredja postavljajo tudi vprašanja bodoče smiselne ureditve komunale. Tudi tu gre za skupno premoženje, za ljudi in za določeno znanje. Družabna kronika I. ICKMI Vtf l l PREDSEDNIK SE JE ZAVRTEL Tako dobro razpoloženega predsednika slovenske države Milana Kučana, kot je bil na prvem koroškem večeru v hotelu Slon v Ljubljani, že dolgo nismo videli. Kako tudi ne, saj blizu in daleč ni bilo videti Janeza Janše. Z ženo Štefko se je veselo zavrtel in med Korošci je ostal do zgodnjih jutranjih ur. IGOR SE NE DA Eden od bolj slavnih Korošcev v 1 • 1- 11 • • 1 • 1 ■ r» 1 • 1 Ljubljani je kajpak Igor Prodnik, uslužbenec ministrstva za kulturo. In Igor ne bi bil MATJAŽ, FRANJO IN LEPE ŽENSKE 4hk 09 a Dasiravno je oktet Lesna potoval v Ljubljano z ženami, Matjaž Znoškar in Franjo Murko nista mogla iz svoje kože. Vseskozi sta prepevala, soproge pospremila v varno družbo za sank, sama pa hitro obkrožila ljubljansko Korošico, da bi preverila, koliko koroških besed in pesmi ji je še ostalo v spominu. OČE UREDNIK IN RENATA Igor, če ne bi tudi te priložnosti izkoristil za pogovor o kulturi. Jerca je bila kar pravšnja sogovornica. Oče urednik Vojko Močnik, ki je bil nadvse dobro razpoložen (kako tudi ne, saj je odšel z občine Ravne na Koroškem), je v več stoglavi dično Renato Picej. Gospod Močnik jo množici ljubljanskih Korošcev hitro opazil gospo- OSAMLJENI KOROŠEC ADI Adi Cigler je bil osamljena duša predstavnikov koroške politike, ki se je udeležila prvega večera Korošcev v Ljubljani. Adi se je izogibal koroškim novinarjem, ki jih ima že doma preko glave, zato si je raje poiskal ugledno družbo predsednika države Milana Kučana. je menda nagovarjal, kako bi lahko dnevnik Slovenec objavil kakšno lepo zgodbo o gradnji tenis igrišč na Ravnah ali o asfaltu v zaselku Gonje, vendar gospodična Picejeva za to ni bila najbolj navdušena. Pristala pa je na sodelovanje pri časopisu Prepih. in prepihane čveke V LJUBLJANI \*%e #e'- JERCA SPET V OBLJUBA formi Slovenski predsednik je tudi predstavnikom Koroških pekarn obljubil, da jih prav kmalu in zagotovo obišče. Domač koroški kruh in druge dobrote mu seveda niso neznane. Že ve, zakaj je poročil Korošico. Za Bučijekovo Jerco ali Jerco Mrzel seveda obstaja ocena odlično ali imenitno. Že kar KBPAČEVA ŠTEFKA Štefka Kučan je harmonikarju ansambla nam neznanega imena pokazala, kako pojejo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Pri Krpačevih je pesem doma, kar dokazujejo tudi drugi iz družine Krpač, ki danes prav tako živijo v Ljubljani. kmalu po mežerlu je vodila skupino Korošcev, ki je prepevala do jutranjih ur. Jerca je bila tista, ki je v mnogočem "gavdo g’r država". mREtilll MAKA Med bolj nesrečnimi udeleženci plesa v Ljubljani je bil Klančnikov Maka. Nadeti si je moral kravato in nov gvant, doma pa je moral pustiti adidaske in teniske. Za šanku je skupno preživel le osem minut, saj je vselej pravil: "Čuj, jes mrm j’t. Me Ivica čaka." KOROŠKI UTRIP rcccšKA CALDA V LJLDLJANI Ljubljanski Korošci so se organizirali in pripravili srečanje v Hotelu Slon, ki se ga je od pomembnejših Korošcev, ki živijo doma, udeležil le ravenski župan Adi Cigler. V Slonu se je tako znašlo na kupu kar nekaj manj kot štiristo udeležencev prav prijetne veselice, izmenjanih je bilo kar nekaj posetnic, ki bodo morda utrdile stike med Korošci, pomembneje pa je, da so vsi bili prepričani, da so pripravljeni svoji Koroški pomagati, vsak po svojih močeh. Štefka Kučan je pripeljala tudi svojega moža, ki je na gaudi vzdržal dlje kot marsikateri Korošec. Turizem kje /i? Tako so se vprašali na Muti na nedavnem letnem občnem zboru muškega Turistično - olepševalnega društva. Na Muti namreč ugotavljajo, da še do danes niso dosegli niti stanja, ki je tu bilo po drugi svetovni vojni. Takrat smo imeli vsaj nekaj dostojnih gostiln, bila je hrana, med njimi kar poznane kuhinje in skoraj v sleherni boljši gostilni tudi obvezno soba ali dve s posteljami, da o takoimenovani boljši sobi ne govorimo. Res je. da je današnji turist bolj zahteven; pa se še o tem ne moremo prepričati, saj nimamo v kraju ponuditi, če izvzamemo gostišče "Urška", skoraj ničesar, niti za prehrano, še manj za nočitve. V sami ureditvi kraja so lani zopet dosegli nekaj vidnih izboljšav. Kar lepo število hiš je bilo prijetno urejenih, podelili so priznanja, prvič pa je med že zadovoljivo urejeno okolico prišel tudi stanovanjski blok na Spodnji Muti. V letošnjem programu je na prvem mestu načrtna ureditev kraja, za kar bodo pridobili ureditveni načrt in po tem se bo delalo. Treba pa se bo odločiti, kako ohraniti lep drevored, kako speljati pešpot proti Spodnji Muti, kako proti pokopališču. Veliko bo še potrebno dela in morda tudi kakšna kazen, da bodo posamezniki le pričeli smeti odlagati na prava, za to določena mesta. Vsaj tega na Muti ne manjka, tu je namreč že takoimenovano "občinsko odlagališče", ki tudi kliče po boljši urejenosti, sprotnem zasipavanju in ureditvi okolice. V novi odbor so uspeli vključiti ljudi iz celotnega območja, ki pa ni malo, saj obsega območje Pernic, Jerneja in Sv.Primoža, do Gortine, lepe in rastoče vasi. Posebno poglavje so fasade, družbene, najemniške in redke zasebne. Društvo bo terjalo ureditev. Sicer pa bo Muta letos še vedno veliko gradbišče in se bo dalo marsikaj urediti tako, da bo lepo, ljudem prijetno in vsestransko uporabno. K.valtl DADELJSDI DDEVCZ SE POTAPLJA Žal še vedno ne gre brez odkritij pravih lumparij, ki v končnih posledicah, kar je najhuje, puščajo ljudi brez dela. Radeljski Prevoz je v zadnjih treh letih zamenjal pet direktorjev, vsi skupaj pa so firmo pripeljali naravnost do stečaja. Posebno zadnja direktorica se je izkazala z dejanji, ki jo bodo po vsej verjetnosti spravili tudi med sodne mline. Preostali delavci bodo seveda morali počakati na stotine, ki bodo morda ostali v stečajni masi. ŽIVELI SA4C Z OLIMPI J ADC Ali bolje, živeli smo s slovenskimi reprezentanti, med katerimi je bil tudi Mitja Kunc iz Črne na Koroškem. Sicer v veleslalomu ni dosegel rezultata, ki si ga je sam in mi želel, zato pa nas je toliko bolj presenetil s četrtim mestom v slalomu. To je najboljša uvrstitev kakega Korošca doslej na tej športni prireditvi vseh prireditev in lahko smo na našega Mitjo ponosni še pa še. Pa ne samo na to, kar je dosegel v slalomu, njegov kompleten nastop je lahko njemu in nam v ponos. fflMISTER OSTREČ V PODGORJU Na povabilo kmečkega gibanja pri občinskem odboru Krščanskih demokratov Slovenj Gradec se je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Ostreč srečal s kmeti v Podgorju. Potem, ko je minister vsem zbranim spregovoril o strategiji slovenskega kmetijstva, so mu kmetje v razgovoru potožili o svojih problemih in težavah. Kmete ta hip najbolj žulijo gozdne ceste, ki so v izredno slabem stanju, ponekod pa že skoraj neprevozne. Veliko govora je bilo tudi o štipendiranju kmečkih otrok. Kmetijski minister pa si je ogledal tudi kotnikovo kmetijo v Gornjem Razborju, kjer je gospodar kmetije Feliks Knez dr. Osterca seznanil z življenjem in delom hribovskega kmeta. FJ. PREPIH ‘KLAVIRJEV Lojze Hrastnik Na Šancah 56 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 20 148 Uglašujem, popravljam in generalno obnavljam vse vrste pianinov in klavirjev. fTfinifMv mfiKiic RfllSTAYUfl Februarja je bila otvoritev slikarske razstave v gostišču pri Štoparju, na Poljani pri Prevaljah. Ne naključno, saj je tu že tradicija, da vzpodbujajo in gojijo amatersko kulturno dejavnost. Tako omogočajo domačinom in sokrajanom, da predstavijo svoja umetniška izražanja. Prirejajo literarne večere, kjer mlajši, še ne uveljavljeni koroški ustvarjalci berejo oziroma recitirajo svoja dela. Ob otvoritvi razstave slikarja iz Mežice Stanislava Makuca je v nabito polnem gostišču potekal tudi priložnostni kulturni večer. Uvodne besede je izbrano podal g. Jure Srnko. Orisal je rast iz razvoj razstavljalca. Makuc se intenzivno ukvarja s slikarstvom od leta 1986. Njegov vzornik in mentor je g.Leander Fužir, že priznan slikar Koroške. Makuc je razstavil predvsem motive iz narave - olje, platno in akvarele. Milena Cigler in Vančy iz Dravograda sta prebrala nekaj svojih del. Za bogato dekorativno uokviritev slik pa sta poskrbela Irena in Ernest Mazej. Če vas bo pot zanesla mimo Poljane, se le oglasite pri Štoparju. Poleg dobre hrane in izbrane kapljice si boste lahko ogledali še razstavo. Ce pa bi se le stežka ločili od prelepe koroške idile, pa si katero od slik lahko tudi kupite, in vas bo prav v vašem domu razveseljevala z svojo lepoto. Vančy J KOROŠKI UTRIP JAVNA RAZGRNITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA Radeljska vlada je na zadnji seji sprejela sklep, da. se čez dober mesec v Radljah javno razgrne osnutek lokacijskega načrta za rekonstrukcijo radeljskih klancev in obcvoznico Radlje na M-3. Osnutek lokacijskega načrta bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za gospodarstvo občine Radlje in Krajevne skupnosti Radlje. V tem času bodo lahko občani ustno ali pisno posredovali pripombe oddelku za gospodarstvo občine. V času razgrnitve bo tudi javna obravnava osnutka lokacijskega načrta. Trasa obvoznice zaobide radeljske klance, gre preko stadiona in se za črpalko priljuči na obstoječo magistralko. POHORCI ROČEIO Y REZERVAT Čeprav se mnogim dvigne pritisk, kadar se omenjajo dogodki med letom petinštiridest in devetdeset - zdaj je bolj modna Marija Terezija - je zanimivo, da so leta '42 nemški vojaki uničili Pohorski bataljon, danes pa se zahodni Pohorci iz popolnoma drugega razloga sprašujejo: Ali nas hočete iztrebiti, nas videti v rezervatu kot Indijance? TELEFON V STISKI za otroke in odrasle 0602 / 23 999, 23 004 sreda: 17 - 191' pon.-pet-: 12 - 13h pod šifro: “PRIJATELJ" Gre za projekt razglasitve Pohorja kot regionalnega parka, ki bi bil podobno kot nacionalni Park triglavskega pogorja zaščiten. Milejši ukrepi bi veljali tudi za poseljeni pas kot je Ribnica, Josipdol in Lehen. Kot je Pohorcem razložil direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Matjaž Jež, bi naravovarstvena zaščita tega dela pohorja pomenila omejitve pri rabi kemičnih sredstev in gnojil, ohranjati bi se morale etnološke značilnosti, gozdne živali pa bi morale imeti mir v času parjenja. V času ljubezni divjih kur bi morali mirovati traktorji in žage. Ironija je v tem, da zaščita okolja povzroča ogroženost ljudi, kot je bilo razumeti domačina Janka Grubelnika, ki je dejal: ''Če boste zaostrovali, nas boste ' iztrebili." Dejstvo je, da se je v zadnjih tridesetih letih prebivalstvo s tega dela Pohorja vztrajno odseljevalo. Ribnica je nekoč imela več kot sedemsto učencev, danes jih ima samo še sto-petdeset. Zahodno Pohorje pa je v nasprotju z vzhodnim ostalo nerazvito. Zavarovanje bi pomenilo, da tega razvoja tudi v prihodnje ne bo, zdajšnji zazidalni načrti pa bi potemtakem ostali brezpredmetni. Tisti, ki gospodarijo na svoji zemlji, so v skrbeh, kako bi smeli po novem gospodariti z lastnimi gozdovi, ki so glavni vir dohod-dkov, kakšne omejitve bi segle do lovcev in kdo bo pravzaprav odločal o njihovem prihodnjem načinu življenja. Bojijo se, da bi jih naravovarstveni ukrepi sunili v rezervat, pri čemer bo na njihovi strani več dolžnosti kot pravic. Prepustiti se volji poslancev, ko bo enkrat zakon v skupščinski proceduri, se jim zdi jalov posel, zato hočejo sami sodelovati pri odločanju o pogojih varovanja tega dela Pohorja še pred poslanci. Z.S ____________________________y LEGALIZACIJA ČRNIL GRADENJ 25. februarja se izteče rok za javno razgrnitev akta legalizacije črnih gradenj s predlogom odloka. V občini Radlje je 18 investitorjev prijavilo črne gradnje oziroma nedovoljene posege v prostor. Izmed teh je 10 takšnih, katerih poseg ni v nasprotju s sprejetimi akti in jih lahko legalizirajo brez legalizacije, 8 posegov pa je potrebnih posebne obdelave in sanacije. Podrobnejše urbanistične, oblikovne in druge pogoje bodo določili v odloku. ŠE EN SEMINAR "Kako ravnati z ljudmi, ki nam gredo na živce," je bila tema strokovnega seminarja ameriškega profesorja Stevena Haslama za socialne delavce in psihologe v koroški regiji. Prof. Haslam ni bil prvič pri nas, s svojimi svobodnimi in praktičnimi temami je obiskal učitelje in strokovne delavce že prej v seriji nastopov po Evropi. In kako ravnati s tistimi, ki nam gredo na živce? Vsak izmed nas se bi moral ob konfliktnih situacijah najprej obrniti vase in pri sebi poiskati vzroke neugodnih odnosov. Šele nato je potrebno iskati skupne vzroke in se izogibati posledicam. Predvsem pa je pomembno ljudi okoli sebe najprej razumeti, kar pogosto enaamo s strinjanjem. Torej razumeti, še ne pomeni strinjati se. partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 ANTENSKI SISTEMI PAČNIK Čečovje 5, Ravne na Kor., tel.: 0602/23-471, mobitel: 0609/619-074 NUDIMO VAM: ■ INDIVIDUALNE SAT. SISTEME ■ SAT. SISTEME ZA: 2,4,6,8 STRANK ■ VSE VRSTE TV IN RADIJSKIH ANTEN ■ OJAČEVALCE S PRIBOROM ■ MONTAŽA VSEH VRST ANTEN IN OJAČEVALCEV /ELEKTRONSKA NASTAVI ■ DOGRADITEV KANAIA 52 /TV VELENJU ■ UGODNA PONUDBA AKUSTIKE ■ BREZOBRESTNI KREDITI 420 m mmi ŽE 32 LET SMO Z VAMI RADIO RADIJE Pokličite Koroška cesta 2, tel/fax 0602/71-170 RADIO RADUE! Slišite nas: ob torkih med 13.30 in 15.30 ob četrtkih med 16.00 in 18.00 ob sobotah med 09.00 in 11.00 ob nedeljah med 10.00 in 14.00 SLOVENJ GRADEC vsak dan... ...ves dan Tel.: 0602 41 818, 41 245, fax: 0602 42 600 TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN Ravne na Koroškem Čečovje 6 Tel.: 0602/22-711, 21-476 Fax: 0602/23-296 TP "KOROTAN" Ravne na Koroškem vam v svoji prodajni hiši "TP KOROTAN" VEGROS Ravne nudi izjemno ugoden nakup posezonskega blaga po znižanih cenah. Za prihajajočo pomlad pa smo vam pripravili veliko izbiro gorskih koles proizvajalca SIRIA - ZR Nemčija po konkurenčnih cenah in prodajo na 3 čeke. Gorska kolesa pa boste lahko izbrali in kupili tudi v baši poslovalnici Gradbeni material Prevalje Se priporoča kolektiv TP KOROTAN Razgledi Piše: Tone Sušnik neizpodbitni /loren/tro pokozotelji /o brezdvomo goYorieo ljudi - norečje* po noj je prepleteno s /po-čenkomi - je literorno ro/t - bujnej/o je, bolj potrebuje duhorno moč norodo - je zgodovino njeno, /lednjič /o neizbri/ni /ledovi /loven/tvo v ledin/kih in krajevnih imenih. Korenine /loven/tvo Koroške o vEunvnom »ovemke BEIEDE nn KOROfKEm Samemu rojstvu slovenske besede je Koroška botrovala. "Et’e bi ded nas ne s’gresil te w weki jemu be žiti..." Okrog leta 950 so nekje na Koroškem zapisali naše "Brižin-ske spomenike". Upravičeno domnevajo, da so ta tri slovenska besedila, del obsežnega kodeksa iz Freisinga nad Miinchenom, nastala na osnovi starejših predlog. Nekateri domnevajo, da so Brižinski spomeniki več ali manj nastali pod vplivom veli-komoravske tradicije Cirila in Metoda (Isačenko, Tomšič). S Hotimirom , slovenskim krščanskim knezom (753 769/?), se je vključila Karantanija v krščanski evropski prostor. Cerkveno je spadata Karantanija pod Salzburg. Že v času Hotimira so prišli mi-sionarji in za njimi škof Mo-dest (u. 765/767) kot namestnik salzburškega škofa. Med duhovniki je že morda bil kak domačin / Karantanec in morda lahko prav med prvimi domačimi duhovniki vidimo pisca Brižinskih spomenikov. Dom- nevajo, da so le - ti nastali v okolici kraja nad Spitalom St. Peter im Holz / St. Peter v lesu. V bližini je bil do približno leta 600 škofijski sedež v Te-urniji in je povsem verjetno, da se je v okolju ohranita pisna veščina. Najprej je bil, tako trdijo zgodovinarji, le rahel naval Slovenov - prišli so s severa in so živeli ob Krščanski Teur-niji. Središče krščanstva v Karantaniji je bita Gospa Sveta, katere začetnik je bil škof Mo-dest. "V veliko škodo slovenskemu duhovnemu razvoju namreč Benediktinski menihi niso dobili prilike, da bi se bili naselili na Slovenskem v času, ko so bita narodna tla še strnjena... In tako si na Slovenskem tudi niso izoblikovali jedra nove krščanske slovenske kulture in civilizacije. Žal pa Hotimir samostanom ni dal možnosti, da bi se razvili na popolnoma slovenskih tleh in to v času, ko je bita slovenščina še tako krepka po izrazu in čista po besednem zakladu, kakor se nam kaže... v spovednih obrazcih in pridgi iz 9. stoletja, ohranjenih v freisinskih spomenikih..." (Bogo Grafenauer) Ustoli- čevanje Nekateri zgodovinarji (Gruden, Kos) so celo tipali slovenske korenine pri grofici He-mi Krški pa tudi pri njenem možu Viljemu. Živeta sta v 10/11. stoletju. Slovenska govorica je bita tudi govorica znamenitega obreda pri ustoličevanju. Opat Janez Vetrinjski je popisal v svojem delu Liber certarum historiarum (1342 ali 1343) ustoličevanje vojvode Majnhar-da IV. leta 1286 in pravi: ..."rusticus autem super lapidem sedens Sclavica prodamabit..." (kmet, ki sedi na kamnu, pa bo zaklical v slovensščini....) Tudi pesnik Otokar iz Geule v svoji pesnitvi "Ostereichische Reimchronik" (med 1306 in 1308) omenja ustoličevanje Majn-harda Tirolskega "die von altero rehte" in nadaljuje Vin-disch rede soli er phlegen". V srednjem veku je bil slovenski jezik čislan tudi med plemiči na Koroškem, v kolikor že niso imeli vsaj delno slovenske korenine. Dr. Jože Šavli meni, da je plemstvo v Karantaniji nosilec slovenskega političnega izročita dežele, to je njene stare državnosti, (glas Korotana / 12, 1987, str. 69) Znan je slovenski pozdrav vojvode Bernarda Spanheim-skega pesniku in vitezu Ulrichu Liechtensteinskemu pri Vratih (Tori) leta 1227, kakor je sam zapisal v svojem epu Vrowen Dienst: "Der furste und die gesellen sin mieli hiezen willkomen sin ir gruoz gegen mir alsus, - bu-ge waz primi, gralva Venusx-." O veljavnosti slovenskega jezika na Koroškem piše tudi Leopold Steinreuter v delu Osterreichische Chronik von den 95 Herrschaften iz okoli 1394 - citirano po Šavliju, GK 12/87. To pravico ima koroški vojvoda: kdorkoli ga sovražno obtoži pred cesarjem, mora on odgovarjati le v slovenskem jeziku, to je potrdil tudi kralj Rudolf." Podobno beremo v Švabskem ogledalu (Schwabenspiegel) iz 13. stoletja. Jakob Unrest, župnik in koroški zgodovinar, v svojem delu Chronicon Carant-hiacum (ok. 1480) med drugim piše: "Od nekdaj so imeli vsi koroški vojvode svoboščino, kadar so bili zatoženi ali obtoženi pred rimskim cesarjem ali kraljem, so se zagovarjali v slovenskem jeziku. Zato je Koroška zares slovenska dežela. To je tudi potrdil sveti cesar Henrik." (prevod B.G.) Da je imela slovenščina na Koroškem vsaj delno pravniško veljavo, nam priča obrazec slovenske fevdalne fevdne prisege (Juramontum Sclauoni-cum) iz leta 1637. Morda je prav iz te zgodovinske klime Hieronim Megi-ser, doma iz Stuttgasrja, rektor stanovske gimnazije v Celovcu, poznal vrednost slovenskega jezika in jo je uvrstil v svoj štirijezični slovar - Dictionari-um quatuor linguarum (1592), poleg nemščine, latinščine in italijanščine. "Sloves slovenščine ni bil tako neznaten, če je tujec med tri stare svetovne jezike uvrstil tudi našega". (Mirko Rupel) Še v 18. stoletju so nemški plemiči podpirali slovenske tiske. Deželni glavar grof Goes je denarno podprl ponatis Megiserjevega slovarja (1744), pa tudi Gutsmannov slovensko nemški slovar - Windisches worterbuch, 1789, v 19. stoletju se začno uveljavljati narodnostna načeta, vedno bolj nemštvu v prid. Vsekakor je treba priznati prijaznost celovških ordinarijev do Slomškovih pobud jezikovnih tečajev v bogoslovju, predvsem pa podpori ustanovitvi Mohorjeve družbe, ki je resnična "mater et magistra” Slovencem na Koroškem. Kultura (ITERRTURA mORfl BITI SUBVERZIVnfl zmožnn. ki se znvEDfi svojega posinnsivn - če hočeš, da te YZAAIEJO RESAO. AIORAŠ imETI IIIŠAE AVTORJE Založba Wieser iz Celovca, ki gre letos v svoje sedmo leto, je bržkone fenomen avstrijskega založniškega trga. Ob njenem rojstvu ji je najbrž le malokdo prerokoval dolgo življenje. V politično in tudi sicer zahtevnem avstrijskem prostoru najbrž ni kar tako izdajati knjige v dveh jezikih, od katerih je eden slovenščina. Vendar: prerokovalci so se zmotili. Založba se lahko pohvali s 15 do 20 novimi naslovi v slovenskem jeziku letno, v nakladi okoli 2000 izvodov ter 20 do 25 naslovi v nemškem jeziku, s poprečno naklado blizu ali celo preko 10.000 izvodov. Vrhu vsega morajo vrsto knjig - tako v nemškem kot slovenskem jeziku - enkrat ali dvakrat ponatisniti, saj zelo hitro poidejo. GRADITI nn UYcunvucncm Zatorej je povsem razumljivo, da bodo pri založbi tudi v bodoče gradili zlasti na starih, uveljavljenih in uspešnih temeljih. Čeprav - vsaj na slovenskem trgu - ne gre vedno vse tako kot bi moralo. "Na primer naša esejistična serija moskito," pravi založnik Lojze Wieser. "Po eni strani je sicer zadela v črno, po drugi strani pa je razmišljanje v delu slovenske javnosti tako obremenjeno z nekaterimi dogodki novejšega časa, da se mnogi nočejo ukvarjati s tematiko blizu nas. Torej z Bosno, Hrvaško, Srbijo in drugim. To so potrdile tudi številke. Ljudje, ki so pred nedavnim doživeli neke travme, zdaj takšne teme odlagajo. Po nojevsko tiščijo glavo v pesek in se ne želijo soočiti s temi vsebinami. Zlasti me je šokirala novica iz nekega časopisa, da naj bi 27 ali 30 slovenskih parlamentarcev podpisalo neko resolucijo proti toleranci. Če to drži, potem lahko rečem, da je slovenska družba zašla v neko čudno, nevarno polariziranje. Naša založba bo proti temu zanesljivo delala - tako, kot že v minulih letih. To bomo storili tako, da bomo še bolj prikazali raznolikost kulturnega izražanja tega prostora. Kajti, če mora literatura biti kaj, mora biti subverzivna." TRI KAJIGC Seveda Lojze Wieser tega ne trdi kar tako iz zraka. Njegovo razmišljanje potrjujejo nekatere knjige, ki so izšle v zadnjem času. "Na primer knjiga Maličja," nadaljuje založnik, "Albanski 'Ghandizem. Ena najznamenitejših zbirk. Kratka analiza stanja na Kosovem. Njenega izida množična občila skorajda niso zabeležila. V prodaja ni bila kdovekaj zaželjena. To seveda velja za slovenski trg. Na nemškem trgu pa je bilo prav obratno: serija Moskito ali Die Kleine Reihe, kot ji pravimo na nemškem trgu, je zadela povsem v polno." To velja tudi za knjigo bosanskega pisatelja Dževada Karahasana Dnevnik selitve, ki je izšla oktobra lani v nemškem jeziku. Knjiga je bila v slabih dveh mesecih razgrabljena in zdaj pripravljajo njen ponatis. "Lahko pridam še knjigo Bogdana Bogdanoviča Mesto in smrt, ki smo jo izdali - prav tako v nemškem jeziku - lani marca. Po šestih mesecih je bila razprodana, tiskali smo drugo naklado, ki gre spet proti koncu. Obe knjigi sta v nemškem prostoru imeli najboljše ocene in kritike. In če dodam še knjigo Petra Mand-keja Pogovori, ki jih je imel z Jožetom Horvatom, lahko rečem, da so bile bržkone to tri naše najuspešnejše knjige lanskega leta," dopolnjuje Lojze Wieser. III/AI AYTORJI Čeprav je paleta avtorjev, ki so že objavili - ali pa objav- ljajo prav zdaj - svoja dela pri Wieserju, zelo široka, je vendarle očitno, da je nekaj avtorjev tudi hišnih. To pomeni, da so kot nekakšne zvezde stalnice in da njihova dela ne manjkajo v nobenem izmed četrtletnih in seveda letnih programov. Jasno je, da gre za zavestno usmeritev. "Da, povsem ste zadeli moja razmišlanja," pravi Lojze Wieser. "Mislim, da - če želiš nekemu programu dati svoj profil in značilnost - ni dovolj, če imaš le določeno filozofijo in pogled na kulturni razvoj. Imeti moraš hišne avtorje. Florijan Lipuš je na primer že od vsega začetka z nami. Podobno velja za Draga Jančarja, Milana Jesiha, Aleša Debeljaka, Cvetko Lipuš, Katarino Marinčič, Berto Boletu, če jih naštejem le nekaj. In seveda je tukaj še Peter Handke, kot eno izmed vodilnih evropskih pisateljskih peres." IZ 1ETO/AJEGA PROGRflmn Seveda se vse te stalnice poznajo tudi v letošnjem programu Založbe Wieser. Ne gre zgolj za usmeritev na prej omenjene hišne avtorje, marveč tudi za pritegnitev vrste novih pisateljev iz držav nekdanjega vzhodnega bloka in bivše Jugoslavije. Levji delež pa bodo vendarle nosili domači avtorji in nemško pišoči pisatelji. "Da, bržkone je med njimi Aleš Debeljak s knjigo Temno nebo Amerike. To je sicer ponatis, ki je izšel že prej pri neki drugi založbi, vendar je bil takoj razgrabljen. In druga knjiga istega avtorja Pogin idolov, ki je nekakšna esejistična razprava in pogled na položaj v nekdanji Jugoslaviji. Tu je še knjiga pesmarica Janija Osvvalda, ki ga poznamo kot koroškega kritičnega pesnika. Med prevodi naj omenim delo Roberta Musila Der Mann Ohne Eigenschaften in Roberta Schindela z delom Gebuertig. In koneckoncev še nova besedila Lenardiča in Štefaneca, tako da se bo kar nekaj dogajalo," je sklenil Lojze Wieser. Tomislav Ivič Glasba U/pe/no /e nam je pred/taril KOROŠKI Plesni ORKESTER BIG BnnD orn YRiioyniKfl Po 25. letih smo na Koroškem znova lahko slišali prijetne zvoke swing, jazz in plesne glasbe na promocijskem Oto Vrhovnik koncertu Big Banda Ota Vrhovnika in bili presenečeni nad odličnim zvenom tega orkestra, ki je s tem zapolnil in obogatil glasbeno ponudbo v naši regiji in gledalcem ponudil obilo užitkov. Ne boste verjeli, samo trije dnevi so bili odločujoči za nastanek tega orkestra, kar dokazuje, da na Koroškem imamo veliko izvrstnih glasbenikov, predvsem mladih in ambicioznih. Ideja je v Otu Vrhovniku (domačin, glasbenik, profesor na visoki dunajski šoli za glasbo, mojster oz. mag. na saksafonu) zorela že več let, pravi zagon ideji pa je dal Pavlek Štumberger, ki je v Big Bandii igral na Koroškem v 70. letih in že takrat navduševal glasbeno občinstvo. Vsemu je botrovala tudi podpora občine Slovenj Gradec in pripravljenost mladih glasbenikov, da se preizkusijo in dozorijo na tem področju glasbenega udejstvovanja. Na promocijskem koncertu nas je Big Band navdušil z obilico skladb znanih avtorjev plesne, filmske in gledališke glasbe, uživali smo ob zanimivih solističnih nastopih Ota Vrhovnika, Matjaža Isa-ka, Sama Kolarja, Primoža Terglava in Davorina Čeplaka, z izvirnimi aranžmaji članov orkestra - Pavleka Štumber-gerja in Ota Vrhovnika -pa so dokazali, da so zreli za delo v prihodnosti tega orkestra. Orkester, kar so mnogi glasbeniki med občinstvom potrdili, je zazvenel polno in zrelo. In ravno zato so njihovi cilji v bodoče dosegljivi. Želijo čimveč nastopov v Koroški regiji, samostojno kaseto bodo izdali še pred poletjem, sredi poletja nas bodo navduševali sredi Slovenj Gradca in še kje, obetajo nam tradicionalni novoletni koncert (23.12.), nastopili pa bodo tudi v TV oddajah. Big Band želi v svoje nastope vključiti tudi znane slovenske soliste, tudi domače, koroške in kar je tudi pomembno, ob Tako imamo izvrstne glasbenike, v sestavi BIG BANDA igrajo: Matjaž ISAK, Damjan VAJDE, Samo KOLAR, Andrej ŠMON in Lenart BREG na saksafonih; Primož TERGLAV, Martin ŠMON, Jani REPNIK in Marko REPNIK na trobentah; Davorin ČEPLAK, Marjan KOTNIK, Miha ŠULER in Samo LIPOVNIK na pozavnah; Pavlek ŠTUMBERGER na kitari, Beno PIRNAT na bas kitari, SONJA POGAČ na el.Klavirju, na bobnih Danilo KARLIN, saksofon in dirigent Oto VRHOVNIK. Big Bandii bomo v živo lahko tudi plesali. Tako se bomo lahko ponašali s plesnim orkestrom, ki nam bo v ponos, zapolnjeval pa bo že dolgo želeno glasbeno praznino. Da je promocijski koncert v slovenjegraškem Kulturnem domu tako uspel, se zahvaljujemo mnogim sponzorjem, ki so pokazali interes in posluh zanje, predvsem pa ne gre zanemariti velike vloge Gec d.o.o. Slovenj Gradec, lastnika Rudija Jeseničnika in Iva Ra-doševiča, ki sta z ozvočenjem poskrbela, da je Big Band zazvenel do slehernega obiskovalca koncerta tako, kot je to treba za profesionalni orkester. Nastali so že prvi posnetki, orkestru pa se ob obljubljeni podpori občine Slovenj Gradec in posameznikov obeta lepa glasbena prihodnost, za katere užitke tudi gledalci in poslušalci ne bomo prikrajšani. Pa uspešno glasbeno prihodnost!!! Irena Fasvald ROCKcmcm Dorrojno sceno Naj se naslov sliši kot predlog ali zahteva, oboje je pravzaprav uresničeno, saj se v Kulturnem domu Stari trg že nekaj mesecev dogajajo koncerti vsakršnih rock postav. Slovenj Gradec postaja bogatejši tudi na glasbenem področju, starotrška dvorana pa se že uveljavlja med koroškimi antidisco usmerjenci. Zasluge gredo Gregorju Guntherju, ki smo ga zmotili s spodnjimi vprašanji. ■ Kako to, da si se lotil tega posla, ki zna biti precej nehvaležen? "Že dolgo sem doma v takšni glasbi. Slovenj Gradec potrebuje takšno sceno, saj se mora takšna stvar razvijati vzporedno z rastjo mesta. Poleg tega si nihče ne želi mrtvila." ■ Kdo vse je že gostoval, kakšen je bil obisk? "Od bolj znanih so igrali Hladno pivo, KUD Idijoti, 2227 in nazadnje Demolition group. Največ ljudi je bilo na Hladnem pivu in zadnjem koncertu, približno 500. Drugače jih pride do 300. To je kar v redu, poleg tega pa nimamo nobenih izgredov. Tudi sosedi se ne pritožujejo." ■ Kdo ti pomaga? "Kulturno društvo Stari trg je dalo na razpolago dvorano. Z njimi se zelo dobro razumem. Kulturno društvo Slovenj Gradec pa mi daje moralno podporo. Za ozvočenje skrbita Rudi Jeseničnik in Dušan Prosen." ■ Torej si zaenkrat zadovoljen? " Kar dobro se razvija, čeprav profita ni. Toda važno je, da se nekaj dogaja in da bo tako še naprej." ■ Koga nameravaš pripeljati v Slovenj Gradec v bližnji prihodnosti? "V petek, 18. februarja, bosta tu igrala lt,s Not For Sale in Ego Malfunction. Za naprej pa se dogovarjam s Polsko Malco, Niet, Borghesio, upam tudi na koncert beograjskih bendov, ki naj bi imeli turnejo po Sloveniji, v igri pa so še Boye. Zdaj so koncerti vsakih 14 dni, če pa bi lahko bili vsak teden, potem bi bilo to ta pravo." ROK TAMŠE àport DimniKARfTKO PODJETJE RflYflE Rfl KOROfKEfYl Tel.: 21 S39 Z NAMI DO ČISTEJŠEGA ZRAKA, OKOUA IN PRIHRANKOV GORIVA Spoštovane stranke! Z Vašo pomočjo, razumevanjem in spoštovanjem predpisov ter navodil dimnikarske službe bomo tudi v tej kurilni sezoni z naše plati lažje skrbeli za čistejši zrak in okolje ter varnost Vas, vašega premoženja in zdravja. VAŠI DIMNIKARJI radio alfa hm PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS imOio «la d o o REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62380 SLOVENJ GRADEC, p p 92 telefon: 0602 41-630 telefax: 0602 41-244 radio alta <100 PROPAGANDNA AGENCIJA Efenkova 61 63320 VELENJE telefon: 063 851 788 telefax: 063 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU zn DEžicm posije soncE. mnn he? Orli in ostali privrženci rokometašev Preventa so bili že popolnoma obupani. Uprava slovenjgraškega kluba je napravila vse, da bi bili igralci kar najbolj zadovoljni. Očitno pa je šlo nekaj hudo narobe. Zvrstili so se katastrofalni porazi za letošnjo sezono, ki je na vsak način zgodovinska zaradi sodelovanja v evropskem tekmovanju in senzacionalne uvrstitve v četrtfinale pokala mest. Start v nadaljevanje prvenstva je bil pravzaprav pričakovan. Domači zmagi proti Goldstaru in Šeširju, zatem pa črna serija porazov v Ljubljani s Slovanom, doma z Omnikom Rudarjem, v Hrpeljah z Andor-jem Jadranom, pokalna katastrofa v Litiji z Goldstarom in še ena izguba točk doma z Gorenjem. Kdo bi po vsem tem pričakoval, da bodo lahko "ježki" nadoknadili poraz z devetimi goli v povratnem srečanju pokalnega četrtfinala. Zgodilo se je prav to. V dokaz športne neverjetnosti, upravičenega večnega športnega optimizma, ki je že prav nerazumljivo vel iz vodilnih ljudi v klubu. In prišlo je do zmage z desetimi goli razlike, pri vsem tem pa je "sodelovalo" litijsko moštvo, ki proti odlični igri Slovenjgradčanov ni zbralo niti približno zadosti idej, volje in poguma za obrambo prednosti iz prvega srečanje. Prevent je v polfinalu pokalnega tekmovanja in če mu žreb ne nameni celjske ekipe, je spet na pragu uvrstitve v evropsko tekmovnje za naslednjo sezono. Zakaj je prišlo do preobrata v igri Preventa? Po apatičnosti igralcev, ki je bila vse večja iz poraza v poraz, je prišla tekma, ki so jo lahko igralci odigrali sproščeno. Potrebno je bilo res samo odigrati najbolje in zmagati. Prednost devetih zadetkov se je zdela neulovljiva, z njo tudi pokalni polfinale, zatorej so morali Matovič, Mauc, Štrigl. Soršak, Leskovšek, Bari, Leve. Boštjan Doberšek in ostali le najti sami sebe in si dokazati, da serija porazov ne more biti večna. Matovič je branil fenomenalno, izkazali so se Bari, Štrigl in Mauc, za junaka te "preobrazbe" moštva pa lahko proglasimo Leskovška, ki je po sedenju na klopi dobil priložnost, jo maksimalno izkoristil in dal vsem vedeti, kdo so in kakšno vlogo želi sam igrati v tej ekipi. Je to pokazal dovolj jasno in odločno? Spomnimo se, da je ta isti Leskovšek bil v lanski sezoni tvorec najpomembnejšega rezultata v Ljubljani proti Slovanu, ko so se Slovenjgradčani uspeli uvrstiti v polfinale play - offa in potem naprej v evropski pokal. Seveda ne gre zanemariti deleža ostalih igralcev, toda on je bil prav v tistem trenutku "numero uno". In tokrat se je ponovilo. Kaj bo s prvenstvom? Prevent je na sramotnem desetem mestu. To dejstvo lahko označite kakorkoli drugače, če pa vsaj malo poznate slovenske rokometne razmere, se boste s to kratko oceno strinjali. 'Ježke" čakata še dva gostovanja (Ajdovščina in Ribnica), doma pa bodo igrali še z Veliko Nedeljo in Dravo. Osmo mesto na razpredelnici po regularnem delu še prinaša sodelovanje v play -offu, moštvo pa je obsojeno na poraz, saj dobi za nasprotnika Pivovarno Laško. Tako je potrebno "uloviti" vsaj sedmo ali šesto mesto, ki dajeta realne možnosti za napredovanje v drugi krog končnice. Prevent mora zaigrati na vso moč, na roko pa mu bodo morali iti tudi rezultati tekmecev za omenjeni mesti. Spet je možno prav vse, saj gre - ne pozabite tega - za slovenjgraško moštvo. Jože Kozmus, prvi mož glavnega pokrovitelja rokometašev iz mesta miru, si je, o tem ne gre dvomiti, globoko oddahnil po uvrstitvi v polfinale pokalnega tekmovanja. Izkušeni gospod v poslovnem svetu se je zdaj znašel na sceni športnih peripetij, zaznati pa je, da je s klubom dobesedno zaživel. Kaj boljšega si rokometni tabor ne more želeti, seveda pa je bila ta prava negativna lekcija pokrovitelju zadosti prepričljiva, da kaj takšnega preprosto noče več doživeti. Če je minulo dogajanje temelj nove faze gradnje še enega slovenskega rokometnega velikana, potem hvala Bogu, da je do njega prišlo. Rok Tamše Vaš Prepih fflEŽICA RUŠI KUITURO Kaj je bistvo kulture? Če bi meni kdo postavil to vprašanje, bi se nad njim globoko zamislil. Ni tako enostavno odgovoriti, kot bi si kdo na prvi pogled predstavljal. Ker je večkrat tako, da je težko opredeliti, kaj kakšna stvar je, bom vprašanje obrnil in skušal odgovoriti, kaj kultura ni. Pa še sedaj si ne domišljam, da bom zadel žebljiček na glavo, predvsem zato ne, ker tisto, o čemer bom spregovoril, ne morem narediti nepristransko. Globoko v meni namreč še vedno tli boleče spoznanje, da sem bil skupaj s še desetimi igralci dramske skupine KUD Leše v petek, četrtega februarja, ob devetnajsti uri zvečer v Mežici priča, kako je na našo predstavo drame po noveli Prežihovega Voranca ODPUSTKI prišlo nič več in nič manj kot šest odraslih in dva otroka. Petek zvečer ob devetnajsti uri, dan in uro torej, ki ju vsi, ki se le malce ukvarjamo s kulturo, imamo za idealno, kar se tiče prirejanja kulturnih prireditev. Mislil sem si, vsaj trideset vas bo pa ja prišlo. No, pa ste me prepričali, da sem bil neverjeten optimist.... hvala za to spoznanje. Pa ne, da bi razmišljal brez osnove, kajti petnajst plakatov smo nabili in nalepili po vašem lepem mestu, razdelili po trgovinah in gostilnah sto vabil, ki ste jih mnogi prav gotovo dobili, če pa ste slučajno poslušali še radio Slovenj Gradec, ste našo obvestilo slišali tudi na radijskih valovih v rubriki Kultura vabi. Pa to še ni vse, osebno sem klical na osnovno šolo Mežica in povabil učence višjih razredov na ogled predstave, saj je igra prirejena po noveli pisatelja, o katerem bi prav ti učenci morali vedeti kaj več kot pa to, da se je rodil v Kotljah. No, prijazna tovarišica mi je zagotovila, da bodo obvestili vse učence in da bo vse v redu. Po vsem tem sem se pomiril in rekel: trideset vas bo prišlo. Miren sem bil še pet minut pred začetkom predstave. Saj je nemogoče, sem si govoril, da ne bo nobenega; pa ste me vrli Mežičani prepričali, da je pri vas vse mogoče. Ena družina. Ima me, da bi jih osebno imenoval, a ker smo prijatelji, jih ne bom izpostavljal, kdo ve kako bi jih potem vsi ostali gledali, saj kar nekako ne bi več sodili v vašo sredino. Ena družina in en starejši par. To je vse, kar je v vašem lepem mestu v petek, 4. 2., ob devetnajstih našlo pot do kulturnega doma, ki najbrž tudi zaradi tega propada. To, da ga napolnite le tedaj, kadar je v njem kakšna veselica, je pa tudi že dolgo znano. Za to, pa mislim, so bolj priročne gostilne in hotel kot hram kulture. Pa nimam nič proti veselicam, le ne smejo ostati edina kulturna zabava (ali pa gledanje Santa Barbare). Če je to pri vas tako, in po mojih izkušnjah je, potem je z vami nekaj narobe, vi, meščani, vi bodoči občani ..... Žal bi mi bilo, če je bil kdo med vami ob tem prizadet. Nimam tega namena, četudi moje besede pikajo in, kot sem rekel, niso nepristranske. Pa vem, da se ne boste pustili motiti zaradi teh mojih besed. Vi si že ne boste pustili, da bi vas odtrgali od televizij in da bi morali nekaj korakov do kulturnega doma gledat nekakšno igro od nekega Prežiha, ki niti slučajno ni bil Mežičan.... Če pa bi živel še danes in če bi recimo pisal o vas, potem bi, kot je nekoč že zapisal v svojem romanu Požganica, “Mežica zruši oblast napisal: "Mežica ruši kulturo!" Spomnim se, kako smo Lešanarji imeli včasih do vas kar nekak spoštljiv odnos, rudnik je dajal kruh mnogim z Leš in ko so vaši pevci nastopali pri nas, so nastopali vedno pred polno dvorano. Spomnite se tisti, ki ste prepevali pri nas, pa nas je trikrat (če ne več) manj kot vas... Zamislite pa se le malo, ne zaradi nas in naše igre, saj si ne domišljamo, da smo kvaliteta, kje pa... a povedali so mi, da tudi Celjsko gledališče napolni pri vas le dve, tri vrste.... Zamislite si, ali je to tisto, kar imenujete pri vas kultura... Jaz vam pravim, da to ni tako.... pač pa je to zaplankanost, siromašenje življenja in kulturno uboštvo, ki bo v bodočnosti imelo posledice tudi v vašem osebnem življenju, in vsaj zaradi njega se bi splačalo razmisliti. Da pa ne boste osamljeni, veljajo te moje besede še mnogim v dolini, tudi na Prevaljah, Ravnah bi mnogi morali skloniti glavo in se potrkati po prsih ter zavzdihniti Mea culpa... Mlinar Rudi, KUD Leše »o> icoa»»D D««voa»«p PODJETJE ! G E M O T I 5 Ka^T______V I! H Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej še z: - IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo - ukrivimo in polagamo betonsko železo - vse vrste betonskih mešanic - KO-TLAK plošče - betonski zidaki in druga betonska galanterija - separirani agregati - kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji SE PRIPOROČAMO 5 G P K 0 G E * D D»«»OG»>0 6 II > » I i » 0 P 0 C J E T J t STAVBENIK f R t V A 1 I_{ IZVAJA VIA DEIA VISOKE IA AIZICE 6RADAJE. IADUITRIJIKE OBJEKTE TER OBRTAIIKA IA KAŠTAIACIJIKA DEIA JMANT d.o.o. HOTEL MERX Naša ponudba: O nočni klub: od 20°° do 300 zjutraj o vsako soboto ples z ansamblom DUO DAY o v restavraciji vam postrežemo: ■ z okusno hrano • z velikim izborom pijač ■ z ekskluzivnim češkim pivom BERNARD Telefon: 0602 - 23 - 861, 20 - 750 NI LAHKO VODITI ALI OBRTI RAČUNALNIŠKE IN PROGRAMSKE 9 PODJETJA BREZ OPREME. RAČUNALNIŠTVO SAOP D.O.O., CANKARJEVA 72, 65000 NOVA GORICA, TEL. 065 27760 - centrala, FAX: 065 24 078 Glosirana črna kronika Dogodek, ki sem ga kanil dati na začetek tokratne črne kronike na Koroškem, je iz predalčka, v katerem je že nekaj podobnih. Pravijo, da imajo otroci in pijančki srečo, pa se je tudi tokrat vse verjetno prav zato tudi končalo dokaj srečno. Lahko bi bilo veliko huje. S trajnimi posledicami za kakšnega izmed sodelujočih. In zakaj gre: skupina otrok se je na Javorniku na Ravnah na Koroškem igrala pri enem izmed svojih vrstnikov. Našli so zračno puško, nabojev zanjo pa ne, ker so jih starši spravili. Ker pa so otroci vendarle želeli streljati, so to poskusili z iglo. Uspelo jim je, pri tem pa so bili tako neprevidni, da se je pogruntavščina zarila v zadnjo plat enega izmed prisotnih otrok. Morali so ga odpeljati celo v bolnišnico, kjer so mu izstrelek odstranili. Če bi ne bilo tako nevarno, bi vse skupaj bilo lahko tudi smešno, saj si je igla našla pot prav tja, kamor bi bilo treba mlado druščino krepko nasekati, da si bi zapomnili za prihodnjič, ko se bodo spet nameravali iti izumitelje. • tastaci nesrečo Več kot po riti pa bi bilo treba tiste - tudi teh primerov je na Koroškem vse več - ki bi iznadljivo radi "nategnili" kakšno ustanovo. Tudi tokrat sem namreč v policijskem zapisniku našel primer utemeljenega suma kaznivega dejanja goljufije. Dva Korošca sta želela zavarovalnici lažno prikazati prometno nesrečo, da bi enemu izmed njiju ne bilo treba plačati dobrih 140.000 sit za škodo na njegovem vozilu, ki jo je sam povzročil. • Akcijo Sicer pa so v tem obdobju kot temeljna značilnost žal spet prevladovale prometne nesreče. Ena med njimi je terjala tudi smrtno žrtev. Kaj se nam lahko v prometu na Koroškem obeta v letošnjem letu, pa med drugim dobro ilustrira akcija prometne policije. Policisti Postaje prometne policije Slovenj Gradec so namreč 19.2. med 21. in 4. uro preverjali psihofizično stanje voznikov. Ponovno se je potrdilo, da Korošci nimajo nobenih predsodkov vinjeni sesti za volan. Policisti so ustavili kar okoli 448 voznikov motornih vozil, 52 voznikov je kršilo cestno prometne predpise, 34 voznikov pa so predali sodniku za prekrške. 54 voznikov je moralo "pihati", pri 33 pa je bil rezultat pozitiven - torej so bili pod vplivom alkohola. Podatek, ki ne potrebuje nobenega dodatnega komentarja. Če za konec tega dela omenim še, da se je v obdobju štirinajstih dni, ki jih zajemam, na Koroškem spet zgodil umor, da je bilo nekaj požarov in več kot običajno težjih delovnih nezgod, lahko sklepam, da luna tokrat nad Koroško ni bila v najboljšem položaju. • Aytojezci Ljudje so jezni na marsikoga in marsikaj. Tudi svojo jezo izživljajo na marsikateri stvari, ki ni ničesar kriva. Na primer I.Z., ki je osumljen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Okoli 21. ure 20.2. se je namreč pošteno sprl z A.K.. In ker si, kot kaže, ni znal drugače pomagati ali ohladiti jezo, je stopil k nič hudega slutečemu "pejeku" svojega "sokregača" in ga potisnil proti hiši. Na ubogem pločevinastem konjičku je nastalo škode za okoli 10.000 sit, kar je za to znamko avtomobila skorajda totalka. I.Z. lahko poslej samo upa, da kakšen sorodnik ali večji brat pejeka ne bo sklenil maščevanja in svojo jezo pokazal tako, da ga bo "nabasal". Podoben napad brcanja je imel tudi D.S., ki je utemeljeno osumljen, da je 30.1. huje poškodoval vrata F.K. in povzročil škode za dobrih 31.000 sit. Kako se bodo vrata maščevala, ne vem, lahko pa se primeri, da se bo D.S. zaradi takšnih in podobnih nasilnih dejanj znašel "na oni strani vrat za zapahi". Nekaj živega pa je najbrž želel poškodovati A.K. iz Slovenj Gradca, ki 23.2. okoli 22,30 na znak policista ni ustavil, temveč je celo zapeljal proti njemu, tako, da se je policist komajda rešil s pan-terskim skokom v stran. A.K. je vrhu vsega pobegnil, a so ga na srečo kmalu odkrili. Če se bo A.K. želel kolikor toliko cel izviti iz te zgodbe, se pred sodnika za prekrške ne bo smel pripeljati z avtom. Nikoli se namreč ne ve, koga vse bi še nameraval vzeti na muho s svojo mercedes zvezdo ali “nišanom". • Igrice Bolj zabavne in verjetno manj nevarne igrice pa se bo lahko šel NN, ki si je med 15. in 16. 2. postregel v Mladinski knjigi v Slovenj Gradcu. S police je namreč odnesel dve kaseti igric Sega ter pet kaset za isto igro. Morda se neznanec počuti varnega, vendar pa ne ve, da imajo tudi policaji igrico, ki se imenuje "hop Cefizelj, te že imam!" Igra je preprostejša, ker zanjo ne potrebuješ kasete marveč zgolj “zvite lisice", teh pa policistom ne primanjkuje. Da se prav zares že bliža pomlad, potrjuje dejanje NN, ki je med 5. in 10. 2. na smučišču Poseka na Ravnah s snežnega topa odtujil 2x20 metrov električnega kabla. Povzročil je škode za dobrih 50 tisočakov. Bojda je storilca nekdo slišal, kako pred samim seboj opravičuje svoje dejanje: celo Srbi so morali onesposobiti svoje topove pred Sarajevom, jaz bom pa onesposobil tega, ki ogroža prebivalce Raven na Koroškem. • Prežgano me/o Za prekajenje mesa obstaja bržčas več metod. Pri kmetiji v Breznem so sklenili to opraviti karseda temeljito. Tako, da so morali poklicati celo gasilce, da jim rešijo del gorečega gospodarskega poslopja. Kot se je pokazalo, je namreč do požara prišlo zaradi odprtega ognja v prekajevalnici mesa. Bodočim prekajevalcem je ta dogodek lahko v poduk: meso ,e treba prekaditi in ne prežgati. Kako lahko najbolje ujameš radijsko postajo Insbruck? Odgovor je preprost: tako, da ukradeš avtoradio s tem imenom. Tako je storil tudi NN, ki je v noči od 15. na 16. 2. ukradel avtoradio Insbruck iz vozila družine G. v Slovenj Gradcu. T.I. Sneg /e grozi Pomlad že krepko trka na vrata, vendar je še prezgodaj govoriti o tem, da nas je zima zapustila. V naših krajih se je že primerilo, da je sneg zapadel aprila in celo maja. Pa vendar upam, da je pričujoči posnetek zadji tovrstni v letošnji zimi. Vključil sem ga zato, ker je edino smrtno žrtev minulega štirinajstdnevnega obdobja v prometu na Koroškem terjala neprilagojena vožnja na zimskem vozišču. Pričujoči posnetek pa ni nastal na prizorišču omenjene nesreče, marveč na Poljani 13. 2., kjer je prav tako zaradi neprimerne hitrosti prišlo do nesreče, v kateri je nastala večja materialna škoda kar na petih vozilih. Ob tem bi veljalo ponovno opozoriti, da tudi prihajajoča pomlad v sebi skriva pasti na cesti, najpombneje pa je, da zaradi manj zasneženih in ledenih cest preveč ne pritiskamo na plin, kajti tudi počasi se daleč pride. In še opozorilo: minula zima je na Koroških cestah pustila hude posledice. Ogromno je spet udarnih jam, ki so prav tako lahko vzrok prometni nezgodi. Pazljivo torej in srečno vožnjo! Koto: arhiv UNZ Slovenj Gradec Zanimivosti PREPIH NAŠ KONTI- NENT (TUJA PISAVA) ► PREBIVALKA KRAJA PRI PLANICI OS. ZAIMEK MESTO NA JV ITALIJE PREPIH MESTO V VZHODNEM ALŽIRU STEZA, MESTO OB ZNOJ ČRNEM MORJU KRAJ PRI POLJANčAH DEL ROKE KRAJ V ZILJSKI DOLINI, BODENHOF ZAVITEK, OMOT ČADEŽ NIKO SANJE SPECIALIST ZA NOS NRAVO- SLOVJE IZPUŠČAJ NA BRADI TEHNIČNI POKUC V GRADBENIŠTVU STARO- GRŠKI KIPAR RIMSKA 500 ENAKOVI SINOVI IZ SV. PISMA POKLIC V GOSTINSTVU KEM. SIMBOL ZA NATRIJ ARABSKI ŽREBEC ODISEJEVA DOMOVINA SOLI MLEČNE KISUNE RAZLOG FRIGIJSKA BOGINJA GRŠKA ČRKA ČRNI PTIČ MLEČNI IZDELEK DEL POHIŠTVA RIŠKA PROVINCA V SR. EVROPI NAJBOLJ ZNANA ŽUPANČIČEVA PESEM RT NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU PODIč ZA SUŠENJE SADJA IN ŽITA ST. PERZIJSKI KRALJ VRSTA SOCVETA SLOV. FILMSKO PODJETJE PRVOTNA PREBIV. DOLOČENEGA KRAJA KATRAN MLADA KRAVICA RAJ. PARADIŽ TURŠKI SEL NA KONJU OSEBNI ZAIMEK ZELIŠČE BOGO- ČASTJE MIT. BITJE, KI V SPANJU TLAČI ČLOVEKA BORUT TREKMAN PRIPADNIK AFRIŠKEGA IN AZIJSKEGA NARODA KRIŽANKO SESTAVIL F. NOVAK ANTON OCVIRK ŽELATINA IZ ALG LEPOTNA RASTLINA IZ RODA KOŠARIC -------ZANIMALO VAS 30----- MISLINJSKO fUŽINARSTVO Razvoj Mislinje je povezan z lego ob antični cesti Celeia Colatio - Viranum, vendar se pravi razvoj tega kraja prične konec 16. stoletja, ko začnejo obratovati prve fužine. Za začetke fiižinarstva v Mislinji velja letnica 1724 in tako po proizvodnji kakor tudi po tržišču so bile mislinjske fužine najmočnejši železarski obrat na Spodnjem Štajerskem. Tri desetletja potem, ko so fužine pričele obratovati, jih je kupil Michelangelo Zois, oče slovitega mecena barona Žige Zoisa, ki je kasneje te fužine tudi sam nasledil. Prvo visoko peč je Mislinja dobila leta 1762. Zanimivo pa je, da so poleg surovega železa mislinjski fužinarji izdelovali tudi nekatere zahtevnejše izdelke, na primer za potrebe gradnje železnice Dunaj - Trst. Železovo rudo za potrebe mislinjskih fužin so kopali v hribih Pohorja, v okolici Vitanja in v Razborju. Takrat pa se je na račun fiižinarstva - pa tudi glažutarstva - razvilo oglarstvo. Konec fiižinarstva v Mislinji je bilo sredi 19. stoletja. Takrat je fužine vodil Zosiov nečak Anton Bonazza, Mislinjčane pa so prehitele Štore, ki so se hitreje posodabljale. Na pogorišču mislinjskega fužinarstva je nato s pomočjo Arturja Pergerja zrasla lesna industrija. SUETUJE MIRO PIRTOUSEK Že pozabljene Jedi MASOVJEK - preprosta jed, ki so jo največkrat jedli tako, da so v jed, ki so jo jedli iz skupne glinine sklede, namakali rženi kruh ali pa so z njo preprosto samo zabelili medlo in žgance. Morda je ravno masovjek predhodnik tako znanega sirovega fondue - ja? Tako kot je pri ostalih starih jedeh več receptov, jih je tudi za masovjek: Masovjek ponudimo v glineni skledi s črnim kruhom, katerega z vilicami namakamo v jed. 1 I kislega mleka Sveže in kislo mleko zmešamo, 1 I svežega mleka dodamo kislo smetano in med 2 del kisle smetane kuhanjem ves čas mešamo. Med dag moke mešanjem zakuhamo podmet, jed dobro prevremo in z njo prelijemo ajdove ali koruzne žgance oziroma medlo. 1/2 I kisle smetane 1/2 I sladke smetane 5 žlic bele ali koruzne moke 2 - 4 jajca in sol Kislo in sladko smetano ter moko razžvrkljamo. Kuhamo in vmes mešamo, da postane zmes gosto kremasto gladka. Ko se iz nje prične cediti maščoba, jed odmaknemo, dodamo jajca, solimo in na štedilniku ponovno mešamo dalje, da postane jed ponovno vroča, a več ne zavre. Ponekod pa so masovjek pripravili tako, da so na žlici masla zarumeneli moko, katero so zalili z 1 del vrelega soljenega mie ka in mešali na štedilniku tako dolgo, da je masovjek odstopil od sten in dna posode. Tako pripravljeno jed so ponudili z moštom, kavo ali čajem. NAROČILA NA p.p. 45, 61 lOHjubljana ali na tel.: "B (061) 213-475 CJdHg - SldHg shujševalni čaj Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo. 4 i i:' J Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tenj je Čang - Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo ; leže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z | rednim pitjem čaja Čang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega časa so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. ta Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija 13 za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutile v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač p» Čang - Šlang. čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Čaj čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061) 213-475. Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču I POSTNA St. in kraj podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang _______ - Šlanga je 599 tolarjev + poštni stroški. I Število zavitkov Plačate po povzetju. IME IN PRIIMEK ULICA IN St. TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC mm |TRaoVSKOPOD£Q4lk SLOVENJ GRADEC Trgovsko podjetje ŽILA Slovenj Gradec vas vabi, da obiščete njeno prodajalno GRADBENI SERVIS v Slovenj Gradcu, kjer lahko dobite: E dimnike SHIEDEL K DEMIT fasade po ugodnih starih cenah K armaturne mreže lahko nabavite že od 1.200 SIT dalje K termoizolacijo - tervol in novoterm pa lahko dobite že od 3.500 SIT/m3 . Izkoristite ugodno priložnost! ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRU OPREMA flajnižje možne cene oblazinjenega pohi/tvo in ugodni kreditni prodajni pogoji o 20% popust ob gotovinskem plačilu o trimesečno obročno odplačilo brez popusta o petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero SLOVENJ GRADEC V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME SLOVENJ GRADEC NOVO MESTO Stari trg 304 Regerške košenice 65a 0602/44-185, 41-144 068/21-674 TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE KOŠENJAK DRAVOGRAD v sodelovanju z Inženiringom d.o.o. DRAVOGRAD PCSLCVNC ŠPCCTNI K MI IIIV T B A B E B K DCAVOGCAt) Naj se vam že takoj na začetku zahvalim za vašo pozornost in izkazan interes za sodelovanje pri izgradnji POSLOVNO ŠPORTNEGA KOMPLEKSA T R A B E R K DRAVOGRAD. Kompleks je lociran na zemljišču med obstoječim nogometnim igriščem in magistralno cesto C'avograd -! Mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu. j To območje je po prostorskih ureditvenih pogojih ureditvenega območja naselja Dravograd (PUP) predvideno za gradnjo poslovnih in javnih objektov. Že od začetka osemdesetih let želimo v našem podjetju na tem zemljišču zgraditi hotel visoke B kategorije. Za izgradnjo hotela je bilo izdelanih tudi nekaj idejnih zasnov. V zadnjih letih pa smo na osnovi temeljitih analiz prišli do zaključka, da bi bilo na tako atraktivni lokaciji nesmoterno zgraditi samo objekt za hotel. Zato smo se odločili, da ponudimo možnost gradnje tudi investitorjem drugih programov, predvsem trgovskih, gostinskih, storitvenih in ostalih dejavnosti. Tako smo konec lanskega' leta že opravili predstavitev planirane izgradnje in izvedli anketo, s katero smo pridobili potrebne podatke za določitev vsebine objektov. Na osnovi prispelih vlog zainteresiranih soinvestitorjev in kupcev poslovnih prostorov smo izdelali idejni načrt predmetne izgradnje. Vabimo vas, da si zasnovo, ki jo prikazuje slika, pozorno ogledate. Če želite sodelovati pri gradnji v POSLOVNO ŠPORTNEM KOMPLEKSU TRABERG DRAVOGRAD kot investitor, soinvestitor, kupec, izvajalec, dobavitelj ati kako drugače, vas z veseljem pričakujemo z obljubo, da vam bomo na voljo z vsemi dodatnimi inforrrr ■ DIREKTOR TGP KOŠENJAK Anton VRTIČ