'Krifevci tod ovo lanftvi ■ inoc-r ŠENTILJ MURSKA ¿OBOTA f\-B AKl ¿ AN Í r*{n|#«ri TURNlSČE •MMM Bakovci BELTII fPNSOvCl] SoviahO 2l«i* IPLEK 3on»f o! * . Polenli ■aioac¿«< lSp Polih «v« SRED'! PR&CERSKO Ifijll P«lri|«n« vratno ARAŽ Var.id. Breg ' i LETINE« • i*J Atom»*« toplic« MutOlj T) se m nica »iito Toplic« zlatar KRAPINSKE JOPLICE IREZNK 1 Tuh«»|»fce ZLATAR BISTRICA. IIDIKOVČINA geografski obzornik časopis 13 geografsko vzgojo in izobrazbo Geografski obzornik, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izhaja štirikrat letno. Izdaja Zveza geografskih društev Slovenije, Komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje Uredniški odbor: mag. Slavko Brinovec, dr Božidar Ker, dr Franc Lovrenčak, Cita Marjetič, dr Mirko Pak, Jelka Simčič, Maja Umek, Mira Verbič, dr Metod Vojvoda Urednik: mag. Slavko Brinovec, 64000 Kranj, Mlakarjeva 2B Upravnik Cita Marjetič, lektor: Soča Svigelj Cena posamezne številke: za člane ZGDS 1.000 din, za študente 600 din, za nečlane in ustanove 1.200 din, za inozemstvo 1.600 din. Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. GO izhaja s finančno pomočjo Izobraževalne skupnost Slovenije GEOGRAFSKI OBZORNIK VUISSN 0016-7274 leto 1986 letnik XXXIII/2-3 )!inmdo i odisidoii ni ojùgsv oJUt6i¡¡oap ojopsv cßteleiposp es eiqoeeS , Jimoido nateipoe j oni9l J6i>ihiJž 6(sr1sl .odsBidosi ni .sjinsvoIS v9JSuib rlfxetsipoap 6ïsvS 6|6bs! 3(n6v3ißidosi rti ojopsv o>telsiQo9p S! sjiairnoX lebiïoQ ib ,D9vonii8 o>ívbI2 ^em nodbo I>tóinb9iü c»hiM ib ,5lJs(isM ßJiO ,>lB5risnvoü onei^ ib ti9» ebovjoV boJ9M ib .InsiX OOOöd ,o9vonii8 o>*vbI8 .p«m :>linböiU 8S 6V9ps:H6lM llsçivS b3o2 :iojj»9| .5iJsji6M bjD dlnvenqU ,nib 000.1 ¿OOS 9hb13 s\ :9>lliv9}? snvarrweoq bitsD 00s.i 9v006j2u ni 9ns)59n bs ,nib Oüó gJnsbuJŽ es jilb 00ä. 1 cwJamssoni bs ,nib Jmsa ijioJvs imovopho oe vcotnslâ onidaav ßS iaonqu>te enl6v9Ïsidosl ojSomoq oninsnü z s ¡artel OD sjinsvo 12 AUT-àlOO M22ÍUY X1HHOS8Ü l^^AHOOBO f-SUIIXXX rfinJsi 48?I oJsi VSEBINA BESEDA UREDNIKA 7 Vladimir Klemenčič: UVOD K TEMATSKI ŠTEVILKI 8 Vladimir Klemenčič, Karel Siškovič: IZHODIŠČNA NAČELA ^ZA VREDNOTENJE SOCIOGOSPODARSKIH IN PROSTORSKIH PROBLEMOV SLOVENCEV V ITALIJI (Simpozij o sociogospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji, januar 1977) 9 Vladimir Klemenčič: SLOVENSKA IN ITALIJANSKA NARODNA MANJŠINA V LUCl URBANIZACIJE IN ODPRTE JUGOSLOVANSKO ITALIJANSKE DRŽAVNE MEJE (Geografski obzornik 23, leto 1976) 21 Vladimir Klemenčič, Matjaž Klemenčič: POLOŽAJ SLOVENSKE MANJŠINE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM V LUCl HISTORIČNIH IN SOCIALNO-GEOGRAFSKIH PROCESOV (Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes, Ljubljana 1984) 30 Vladimir Klemenčič: KOROŠKI SLOVENCI DANES 51 Teodor Domej, Vladimir Klemenčič: STATISTIČNI PRIKAZ DVOJEZIČNEGA ŠOLSTVA, MREŽE IN STRUKTURE SOL ZA PRIPADNIKE SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI NA KOROŠKEM 58 Tone Zorn: O SLOVENCIH NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM 72 (Razprave in gradivo, Ljubljana 1976-718) Janja Turk, Ludvik Olas: SOCIALNOGEOGRAFSKA ANALIZA SLOVENSKEGA PORABJA NA MADŽARSKEM (Razprave in gradivo, Ljubljana 1979-9/10) 1) Ferenc Hajos, Vladimir Klemenčič: DVOJEZlCNOST V SR SLOVENIJI (na narodnostno mešanem ozemlju v Prekmurju) (Referat z mednarodnega posvetovanja o dvojezičnosti v Bekesczabi oktobra 1975) (86) Vladimir Klemenčič: ITALIJANSKO PREBIVALSTVO NA NARODNOSTNO MEŠANEM OZEMLJU NA KOPRSKEM V SR SLOVENIJI 96 (Slovenci v Italiji po II. svetovni vojni, Ljubljana 1976) Vladimir Klemenčič: FUNKCIJA POLOŽAJA JEZIKA SLOVENCEV V ZAMEJSTVU TER NARODNOSTI V SR SLOVENIJI (Prispevek konferenci "Dvojezlčnost - individualne in družbene razsežnosti" Ljubljana 1984) 101 Vladimir Klemenčič: KULTURNA POKRAJINA V OBMEJNIH OBMOČJIH SEVEROZAHODNE JUGOSLAVIJE NA OBMOČJU SLOVENIJE (Mednarodni simpozij Grenze und Kulturlandschaft, Basel, oktober 1981) 105 Mira Verbič: ŠOLSTVO NA NARODNOSTNO MEŠANIH OBMOČJIH V SR SLOVENIJI 117 Maja Umek: NARODNOSTNE MANJŠINE KOT UČNA VSEBINA 119 Oí ANIHQ3RJ A0323Q WJIV3T2 I>«TAM3T X OOVU álSnsmsW limiDßlV Ai AjjOAH AHOaidOHS! :3ivojiži2 Jan» ¿iSnsmgiX Urribeft V0M3J80*q HIX2flOT20f»q HI ' nN2«A00qa00n;X'2 ju^WOS^j ■ V vsonsvoK rtimstóoiq flbteiaJzoiq ni rtMnsboqaopoboe o ¡isoqmB) AHISLHAM AHOOflAH AX2HAUJAT1 Hl AX2H3VOJ2 JiinsmglX limibsiY .3X2HAL1JATI 0M2HAV0J200UI 3TWOO HI 3CI3ASIHA8flu i? I ¡ V (ÔV91 oís! ,fS Mlmoído btetBiposO) 3L3M 3HVAÎ -70 3H1&HAM 3X2H3VOJ2 LASOJOq :5¡5nsm9IX $g|jBM ,či5n9m9|» ümlbfilV -0HJAI302 HI HIH3I*0T2IH iDuj V M3»20«0» M3X3UHT2VA AH 'OÎJji (A891 sns|ldu(J ,a9neb ni (eiaSv ¡(hJavA v iansvoia W2010X} eaiÇC ,l3H3ypJ2 IX50HÛ* áISnsmalX AQ3H3iS3LOVQ SAXiW !tOlT2fTAT2 riiSnsmal* ilmibelV .IsmoO lobosT 3X2H3VOJ2 3XInaA9iW AS JOS 3HJ7XUAT2 3Î3XK. ,AVT2J0¿ M3>í30fl0>t AH IT20Hqu><2 3HQGÍÍAH M3X2fl3L{VT?> M\>í?.llfl72VA AH H1DH3VOJ2 O :moS snoí BitloiJte ¡dssDzsjtea v fi2on3i»|ovb o «tnsvoJgvsoq epanboisnosm s j8i9>9fl) OHTeOHQO^AH AH OVT2JAVI83W QX2HACIJAT! ¿ISn^mal* lIm|be(V (àrÇI 6nsjldu¡J ,in|ov invoigvs .n cq ijlisJl v lof»voI2) V V33H3V0J2 ANIS3C ACASO JCW UlpXHCr-i :3l3nsm9|X ^mlbelV IC.IH3VOJ2 «2 V lT20Hd0flAM fl3T UVT2C3MA5 UeomessBi gngcfiuib ni anlsubivibn] - JaonSlssjovO" Í3nsi9»no>l >tevgq2hq) «2 V HK.0OM8O HIHAS3M OITeOHGOflAH AH 0VT2JO2 :5!di9V btíM ' IUH3V< M 9,1 AHI832V AHÖU TOX 3M&XAM 3HT20ua0*AH :>lamU 6|6M SLOVENCI, ODPRTA MEJA IN NARODNOSTNO MEŠANA OBMOČJA - 0HT20HQ0WAH HI AL3M ATÍTOO ,I3M3VÖJ2 BESEDA UREDNIKA Načelo skupnega slovenskega prostora za svojo osnovo jemlje duhovno in kulturno združenost in sožitje vseh delov in vseh pripadnikov svojega naroda, ne glede na to, kje žive in delajo, hkrati s tem pa naklonjeno odprtost do kultur, ki se z njimi srečuje in prepleta. V tem smislu pojmujemo tudi vlogo obeh narodnih skupnosti, Madžarov in Italijanov - ki sta nepogrešljivi del slovenskega kulturnega prostora, hkrati pa del kulture svojih matičnih narodov v Italiji in na Madžarskem. Za razumevanje tega problema smo se odločili, da v Obzorniku prikažemo del raziskav, ki so jih slovenski geografi opravili na tem področju. Z izborom že objavljenih raziskav želimo prikazati materialne osnove, da bi razumeli obseg, vsebino in probleme vzgojnoizobraževalnega in kulturnega značaja skupnega slovenskega kulturnega prostora. Za potrebe pouka geografije lahko predstavimo obsežna dela, ki so rezultat prizadevanj raziskovalcev na področju sodobnih geografskih problemov narodnostno mešanih ozemelj, odprte meje in prostorskih problemov narodnosti v Sloveniji ter slovenske manjšine v sosednjih državah v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Gradivo sicer ni dovolj sistematično, vendar bo lahko služilo učiteljem osnovnih in srednjih šol kot izhodišče za obravnavanje tistih pojavov in procesov, ki so povezani s socialnoekonomsko preobrazbo manjšin in narodnosti poseljenih obmejnih območij mešanih etničnih ozemelj. Posebej je predstavljena problematika izobraževanja narodnosti v SR Sloveniji, kot tudi šolanje otrok slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Spoznavanje te problematike bo omogočilo razumevanje vrste procesov in pojavov, pa tudi pogojev, v katerih žive in delajo Slovenci onstran naših meja kot tudi primerjavo in vzporejanje možnosti, ki jih imajo narodnosti pri nas. Uredništvo se posebej zahvaljuje prof.dr Vladimiru Klemenčiču, ki je to gradivo zbral in predlagal za objavo. Gradivo je rezultat njegovega 35-letnega raziskovanja tega problema. Objava tega materiala naj bo spodbuda za še bolj intenzivno in sistematično raziskovalno delo ter možnost za predstavitev te problematike v vzgojnoizobraževalnem delu. Slavko Brinovec ■UVOD K TEMATSKI ŠTEVILKI Po drugi svetovni vojni moremo slediti tako na področju geografskih kot drugih družboslovnih in humanističnih ved vse bolj poglobljenim raziskavam, ki so posvečene položaju in funkciji narodnih manjšin. Medtem ko smo v slovenski geografiji temu vprašanju pričeli posvečati posebno pozornost že pred tremi desetletji, pa so v drugih evropskih deželah pričeli s proučevanjem tega pojava šele v zadnjem desetletju. Pri regionalno geografskih, zlasti pa družbenogeografskih raziskavah Slovenije, smo povezovali raziskave funkcije in položaja narodnih manjšin s proučevanji funkcije odprtosti meje, razvojem obmejnih in nerazvitih območij in prekomejnim povezovanjem Slovenije oziroma Jugoslavije s sosednjimi državami, oziroma s prekomejnim povezovanjem obmejnih območij Slovenije in sosednjih držav Italije, Avstrije in Madžarske. Slovenci so namreč kot manjšina (pomešano) poseljeni onstran meje v Italiji z večinskim italijanskim narodom na Tržaškem, Goriškem, Beneški Slovenij' Reziji in Kanalski dolini na Koroškem in štajerskem z večinskim nemško avstrijskim prebivalstvom in na Madžarskem v Porabju z večinskim madžarskim narodom. V SR Sloveniji so v Prekmurju Slovenci kot večinski narod poseljeni z madžarsko narodnostjo (odnosno manjšino), v Koprskem primorskem pa so Slovenci poseljeni kot večinski narod z italijansko narodnostjo. Slovenski geografi smo posvečali posebno pozornost spreminjanju poselitve in spreminjanju strukture prebivalstva po narodnosti. Na to je vplivalo prestrukturiranje tamkajšnjega prebivalstva iz agrarne v poliurbano ali urbano strukturo in mednarodno tranzitne prometne funkcije s tokovi blagovnega, osebnega prometa in pretoka informacij. Pri tem smo geografi pozorno proučevali učinke družbenoekonomskih procesov na spreminjanje funkcije in zunanje podobe pokrajine ter na preoblikovanje narodnostno pretežno homogenih obmejnih območij v narodnostno mešana območja. Rezultati naših dosedanjih raziskav o vlogi slovenske manjšine, ki živi na območju sosednjih držav in funkciji madžarske in italijanske manjšine (narodnosti), ki živi v obmejnih območjih SR Slovenije v Jugoslaviji v sklopu družbenoekonomskih procesov in procesov spremembe in funkcije preobrazbe pokrajine, smo pokazali, da zaradi prepletenosti v sklopu prekomejnega sodelovanja nastaja nov tip pokrajine "obmejna regija". Ugotovili smo tudi, da je v tem mednarodnem prekomejnem sodelovanju znanje jezika in poznavanje kultur dveh narodov dveh sosednjih drŽav za odpravljanje meje kot pregrade vse bolj pomembno ne samo za sodelovanje dveh sosednjih držav, temveč tudi za pretakanje tokov blagovnega in osebnega prometa, informacij in znanja med državami širšega evropskega prostora. Naše raziskave so tudi pokazale, da so v tem procesu odpiranja meja ob jugoslovanski meji na območju Slovenije in sosednjih držav pomemben element Slovenci v sosednjih državah in Madžari in Italijani v SR Sloveniji. Prof.dr Vladimir Klemenčič 8 IIDK 911.3:323:15 Slovenci (450) IZHODIŠČNA NAČELA ZA VREDNOTENJE SOCIOGOSPODARSKIH IN PROSTORSKIH PROBLEMOV SLOVENCEV V ITALIJI Vladimir Klemenčič* Karel Siškovič** Teorija, še bolj na praksa, ko sta pozitivno obravnavali vprašanja narodnih manjšin, sta se ukvarjali samo z nekaterimi manjšinskimi značilnostmi: z enakopravnostjo v človečanskem smislu, jezikom, kulturo in šolo. Zanemarjali sta predvsem ali povsem socialno-ekonomske in prostorske strukturne značilnosti, ki so nepogrešljiv del celovitega objekta družbene skupnosti narodnomanjšinskega značaja. V teoriji, še bolj pa v dnevni politični praksi se ta okrnjen način obravnavanja problematike narodnih manjšin še vedno v glavnem nadaljuje in s tem zamegljuje celovitost problemov družbenih skupnosti narodno manjšinskega značaja. V bistvu se narodne manjšine na splošno obravnavajo kot skupnosti, ki imajo lastne značilnosti le na jezikovnem, kulturno-prosvetnem in šolskem področju, ne upoštevajo jih pa, ko gre za njihova specifična socialna, gospodarska in prostorska vprašanja, ki naj bi bila splošno veljavna za vso ali za vse državne skupnosti, v okviru katerih žive narodne manjšine. Glavna pomanjkljivost takega načina obravnavanja je v samem načelnem izhodišču pristopanja k narodno manjšinski problematiki. Večinska družbena skupnost, ki ima ne glede na svojo notranjo razvejanost v družbeno gospodarskem in političnem smislu "vso" oblast v rokah - oblast v širšem smislu, ker ne gre le za politično, državno ali upravno, pač pa tudi za socialno in gospodarsko oblast - težko priznava celovitost narodno manjšinske skupnosti kot specifične družbene skupnosti. Istočasno pa sama narodna manjšinska skupnost zaradi pritiskov, ki jih je deležna in zaradi splošnega vzdušja objektivnega in subjektivnega pogojevanja, v katerem živi, stopa pogostoma v boj za tiste dele svojih pravic, ki jo na zunaj in na znotraj označujejo kot narodnostno različne, ne postavlja pa zahtev po ohranitvi in razvoju drugih značilnosti, ki jo socialno, gospodarsko in često tudi prostorsko specifično predstavljajo. Narodna manjšina, ki je del družbenogospodarske in prostorsko konstituirane nacije in živi kot ločeni del nacije v državi drugega naroda, je dejansko razdvojen fragment družbene skupnosti z enotnimi nacionalnimi značilnostmi. Ta fragment bi v teoriji lahko s celotno nacijo imel poleg splošnih nacionalnih tudi socio-gospodarske in prostorske značilnosti. Ker f>a živi oddvojen od lastne nacije, ohranja skupne nacionalne značilno- * dr. red.univ.prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 **+dr. polit, ved, glej izvleček na koncu Obzornika 9 sti.Marsikje ohranja zato, ker živi ločeno od lastne nacije, le del njenih skupnih socio-gospodarskih in prostorskih značilnosti, saj je istočasno prisiljena prevzemati sociogospodarske in prostorske značilnosti državne in družbene skupnosti, v kateri živi. To pa pomeni, da v optimalnem primeru ohranja le del svojih nacionalnih značilnosti (jezik, kulturo, šolstvo). Kljub meji ohranja "latu sensu" prostorsko kontinuiteto z lastno nacijo, vendar zaradi drugačnega ambienta vplivata nanjo posredno in neposredno sociogospodarska in tudi prostorska stvarnost večinske družbe države, v kateri živi. V tem smislu prihaja do diverslfikacije njene sociogospodarske in prostorske značilnosti "latu sensu", medtem ko po drugi strani, "strictu sensu", ne izginjajo njene posebne sociogospodarske in prostorske značilnosti, ki so podobne vsaj po izhodiščih sociogospodarskim in prostorskim značilnostim njene nacije v matični državi. Zaradi večje moči konstituirane nacije, družbene skupnosti in države.v kateri živi, začenja narodna manjšina že zaradi tega izgubljati nekatere lastne značilnosti, zlasti tam, kjer delujejo mnogo bolj učinkovito objektivni dejavniki večinskega naroda, to je drugačna nacionalna družbena ter gospodarska stvarnost skupno s kolokacijo manjšinskega ali nacionalno mešanega ozemlja v drugodržavni ali drugodružbeni konstituirani prostorski ureditvi. Če si pa omislimo narodno manjšinsko skupnost kot rezultat prepletajočih se procesov tako na prostoru nacije, h kateri spada, kot na prostoru druge nacionalne skupnosti, h kateri spada ozemeljsko iz raznih zgodovinskih vzrokov, lahko zaključimo, da je zanjo velika tragedija, ker je politično prostorsko oddvojena od lastne nacije. Postavljajo se ji vsestranske ovire "naraven" razvoj, "latu sensu", na sociogospodarskem področju in prostorskem območju. Vsestranske ovire v smeri takšnega razvoja pa povzročajo v sodobnem in perspektivnem razvoju manjšini tudi druge ovire za nacionalno samobitnost in za nadaljnji nacionalni razvoj. Tako prihaja do dveh procesov: na eni strani do še stopnjevanega odvoje-vanja nacionalne manjšine od lastne nacije, kar še povečuje sociogospo-darsko in prostorsko oddvojenost, ki privede do slabitve sociogospodar-skih in prostorskih značilnosti, ki so skupne nacionalne manjšini in na-ciji, h kateri spada, na drugi strani pa sociogospodarska in prostorska struktura državne in družbene skupnosti, v kateri živi manjšina, čedalje bolj pogojuje in "vsiljuje" manjšini drugačne značilnosti. Procesi repul-zacije na eni in atrakcije na drugi strani spreminjajo objektivno, če že ne subjektivno značaj narodne manjšine. Vsiljujejo ji socialno in prostorsko strukturo, ki ni njej izvirna z najrazličnejšimi posledicami: s postopno izgubo nacionalnih značilnosti, asimilacijo in raznaroditvijo. V kolikor bi obveljala načela tendenc vsrkanja drugonarodnega telesa-manjši-ne s strani večinske nacije, ki dominira v državi, kjer živi narodna manjšina, je jasno, da bi bila historično vsaka narodna manjšina obsojena na asimilacijo in raznaroditev. Če bi se v zadnji konsekvenci naslanjali na teorijo in prakso načel, ki so izšla na gospodarskem, socialnem in političnem področju iz meščanske revolucije, ko so se na primer na političnem področju ravnali po načelih "svobodne izbire" in "formalne enakopravnosti", na sociogospodarskem področju pa po načelih "svobodne izbire" in "zasebne pobude" ter popolne sproščenosti tržnega mehanizma, postaja jasno, da je historično vsaka narodna manjšina obsojena na asimilacijo in r^^aroditev. Že pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama, predvsem pa po drugi svetovni vojni, so zlasti v okviru Lige narodov, oz. v okviru OZN, prišli v 10 teoriji in praksi do spoznanja, da je potrebno, najti oblike zaščite, ki bi zagotavljale narodnim manjšinam zaščito njihove značilnosti in da je nemogoče pristopiti k tem vprašanjem z načeli "tržnega mehanizma". Z načelom "o enakopravnosti pripadnikov" manjšin se je zlasti po drugi svetovni vojni izoblikovalo mnenje o potrebi zaščite manjšinskih nacionalnih skupnosti kot posebnih in specifičnih družbenih skupnosti, kar je prav gotovo pripomoglo k izoblikovanju novih teorij in delno tudi prakse celovitejšega obravnavanja problematike narodnih manjšin. Vendar teorija in praksa še nista v celoti zajeli kompleksne c®lovitosti narodnih manjšin, ki predstavljajo subjekt ne le na področju nacionalne specifike, "strictu sensu", pač pa tudi na področju sociogospodarske in prostorske problematike. Primer prvega večjega poskusa kompleksnega in celovitega obravnavanja te problematike je prišel do izraza na Mednarodni konferenci o manjšinah, ki je bila v Trstu leta 1974. Tu se je posebna delovna skupina bavila izključno s sociogospodarskimi in prostorskimi problemi manjšin. V praksi pa obstaja v Evropi tudi konkreten primer, kako so bili zajeti v upravno, gospodarsko in politično ureditev določene manjšinske skupnosti tudi aspekti sociogospodarske in prostorske zaščite. Tako je na Južnem Tirolskem nemška narodna skupnost dobila določen specifičen status zaščite tudi na sociogospodarskem in prostorskem področju. Iz omenjenih teoretičnih izhodišč in konkretne aplikacije statusa zaščite nemške manjšine na Južnem Tirolskem se naravnost vsiljuje potreba, da se takšno obravnavanje manjšin posploši in preide k reševanju manjšinskih vprašanj po načinu, ki bolj odgovarja sedanjemu času ter je povezan s splošnimi tendencami podružbljanja in množičnega pretakanja ljudi in blaga v mednarodnem merilu. Pri tem pa je potrebno računati na odpore pretekle mentalitete in preživele strukture. Narodne manjšine so bile pogostoma predmet spora med državami. Zato so marsikdaj države instrumentalizirale svoje lastne ali tuje narodne manjšine v svoji politiki do sosednjega ali drugega partnerja. To je predvsem izhajalo iz državniškega načela, da predstavljajo narodne manjšine objekt politike kot skupek pripadnikov druge narodnosti, niso pa družbena skupnost z lastnimi značilnostmi. Narodna manjšina je bila skoraj vedno obravnavana kot pasiven element, ki lahko pričakuje le asimilacijo in raznaroditev. Zadovoljna pa mora biti, če ji konjunkturna politika dovoljuje določeno "nacionalno dihanje". Bila je bolj talec ali predmet spora kot pa skupnost, ki ima pravico, da se v mejah realne in zgodovinsko opredeljene možnosti izreka o svojih lastnih problemih in išče lastne rešitve. V tem pogledu je bil storjen velik korak naprej tako v teoriji kot praksi, ko so bila v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni v kontekstu specifičnega gledanja na rešitev družbeno gospodarskih in političnih problemov izdelana nekatera načela, ki dvigajo narodne skupnosti oziroma narodnosti na raven specifične družbene skupnosti kot nosilca lastnih interesov in lastnih rešitev. V tem smislu je narodna manjšina oziroma narodnost prikazana kot družbeno telo med družbenimi telesi, kot subjekt med subjekti, ki mu je treba zagotoviti ne le avtonomije, ampak tudi raven odločanja in samo-odločanja, skratka samoupravljanja v kontekstu določene družbene, gospodarske in politične stvarnosti. 11 Verjetno je to izhod iz zagate, v kateri tičijo tako teoretiki kot praktiki narodnomanjšinskega vprašanja, ker se jim stalno vsiljuje neka navidezno nerešljiva ali težko rešljiva antinomija med nacionalnim in družbenim, med specifiko in splošnim. Ta antinomija pa izhaja iz še vedno obstoječega, globoko zasidranega in skoraj povsod prisotnega načela "lastninskega značaja" države v pogledu na prostor, družbo in državljane. Vsaka država se zaradi uveljavljanja načela suverenosti ima za edinega subjekta, ki odloča o sociogospodarskih značilnostih vseh državljanov brez izjeme. Dejstvo, da si država lasti ves državni prostor, povzroča nekatere posledice zlasti narodnim manjšinam, ki živijo na določenem delu državnega ozemlja. Za državo in za večinsko družbeno skupnost je nepojmljivo, da bi odločanje ali soodločanje o prostoru, ki je naseljen z narodno manjšino, prepustili tudi narodni manjšini. Za državo in večinsko družbeno skupnost je jasno, da mora o tem prostoru odločati edinole večinska skupnost, medtem ko se mora narodna manjšina podrejati odločitvam večinske skupnosti. Posledice tega se kažejo v krčenju obsega preselitvenega prostora narodnih manjšin ob istočasnem širjenju prostora večinske skupnosti. V teorijah in zahtevah narodnih manjšin je bila zlasti v zadnjem času v ospredju skrb za prostor, ki je ena od bistvenih značilnosti narodne manjšine oziroma ena od objektivnih jamstev za njen nadaljnji obstoj in razvoj. V preteklosti, ko se še ni bil začel vsestranski proces urbanizacije, modernizacije in industrializacije območij, pretoka ljudi in dobrin v državnih in širših skupnostih, je bil lahko še prostor za narodno manjšino objektivno jamstvo, ki je bilo v pogojih agrarne statične družbe ogroženo od večinske narodne skupnosti le ob robu z manjšino poseljenega območja. Z močno stopnjevanimi gospodarskimi procesi po drugi svetovni vojni je postal prostor v Evropi dobrina, ki ga potrebuje družba za vse svoje razvojne potrebe. S širjenjem neagrarnih urbanih fUnkcij se je tudi na podeželju pričel proces zmanjševanja kmetijskega in večanje obsega za urbane in negospodarske funkcije potrebnega prostora. S tem v zvezi večinska družba sili v osrčje narodnomanjšinskega prostora. Z odvzemanjem prostora manjšini je večinska družba začela še intenzivneje ogrožati eno od objektivnih jamstev za obstoj in relativen razvoj narodne manjšine. Veliki razvojni procesi gospodarskega značaja zaradi čedalje večje mobilnosti delovne sile praznijo narodnomanjšinski prostor. Začel se je proces intenzivne socialne in prostorske mobilnosti prebivalstva, ki spreminja podobo in funkcijo prostora. Zaradi "lastninskega" pristopa do prostora je večinska družbena skupnost obravnavala in obravnava narodno manjšinski prostor kot lasten prostor. Sama odloča o njegovem namenskem izkoriščanju in s tem tudi o spreminjanju zunanje podobe pokrajine, ne da bi pri tem pritegovala narodno manjšino k odločanju in soodločanju. Večinski družbeni skupnosti je samo ob sebi razumljivo, da gleda na narodno manjšino kot na skupek lastnih sodržavljanov, ki morajo kloniti pred vsesplošnimi potrebami z edino pa še to relativno garancijo premoženjskih odnosov do posameznikov. Takšen način gledanja in obravnavanja izhaja iz predpostavke, da nacionalna značilnost dela prebivalstva ne more ustaviti razvojnih procesov, in kakor mora posameznik v oddaljenem zaledju večinske skupnosti kloniti pred družbenimi procesi, tako mora tudi narodna manjšina kloniti pred interesi širše skupnosti. S procesom krčenja narodnomanjšinskega prostora se hkrati odvijajo tudi sociogospodarski procesi, ki spreminjajo socialno in gospodarsko strukturo narodne manjšine. V bistvu je razširjeno mnenje, da narodne manjšine 12 v Evropi ne predstavljajo socialnega in gospodarskega potenciala, ki bi bil višji od socialnega in gospodarskega potenciala večinske skupnosti. Zaradi takega pojmovanja je "logično", da je narodna manjšina, ki ima šibko socialno strukturo v fazi razkroja njene agrarne strukture in tradicionalnega kmetijstva, postala rezervoar delovne sile na nizki stopnji kvalifikacije. V tem kontekstu prihaja na prostoru, kjer živi narodna manjšina, in v sami strukturi manjšine do takega značaja prepletajočih se procesov, ki vodijo manjšine v socialno gospodarsko degradacijo, v končni konsekvenci pa v asimilacijo in raznarodovanje. V narodno manjšinskem prostoru prihaja do vsestranskega vdora večinske družbe v zvezi z gradnjo rezidenčnih naselij, infrastruktur različnega značaja, do razvoja na novo lociranih gospodarskih objektov in dejavnosti, potreb po zelenih rekreacijskih območjih, rekreacijskih in športnih centrih. Ti objekti pa zaradi zaostajanja manjšine v socialni mobilnosti in s tem tudi za potrebami, ki jih ima urbana družba, služijo predvsem večinski urbani družbi, ki si nenehno ustvarja prednosti v socialni mobilnosti prav na manjšinskem prostoru. Zaradi zaostajanja v socialni mobilnosti je narodna manjšina prisiljena prepuščati svoj lasten prostor večinski družbi. Neustrezno kvalificirana se mora na nenaraven način vključevati v modernizirano urbano družbo in zapuščati svoj prostor. Spremeniti mora svojo socialno populacijsko strukturo in na svoj prostor navezane gospodarske dejavnosti. V večini primerov se mora zaradi svojega šibkega gospodarskega potenciala vključevati v soclogospodarske procese večinskega naroda. V tem nenaravnem procesu socialnega prestrukturiranja manjšine so ji zaradi že prej obstoječega neskladja v sociogospodarskem razvoju večine in manjšine zaprte možnosti prehajanja v določene funkcionalne strukture urbane družbe. Prav ta odpira in pospešuje asimilacijske in raznarodoval-ne procese, ki jih spremljajo specifični procesi socialne in prostorske mobilnosti prebivalstva. Iz tradicionalnega manjšinskega ozemlja se morajo oddaljevati pripadniki manjšine, na njihovo ozemlje se pa doseljuje-jo pripadniki večinskega naroda. Ker je večinskemu narodu, ki prihaja na ozemlje manjšine, zagotovljena uporaba njegovega jezika v vseh oblikah življenja, ki so značilne za urbano družbo, spremlja te procese poleg okrnjevanja manjšinskih socioekonomskih in prostorskih značilnosti tudi okrnjevanje manjšinskih značilnosti na področju jezika in kulture. Pripadniki manjšin, ki se v tem procesu razseljujejo iz svojega manjšinskega prostora in naseljujejo v mestih ali na prostorih večinskega naroda, pa izgubljajo zaradi neupoštevanja specifičnosti položaja take novonasta-le skupine s strani večinskega naroda vse značilnosti narodne manjšine v jezikovno-kulturnem in sociogospodarskem pogledu. Če si tolmačimo dosednaje prostorske in sociogospodarske procese kot ustaljeno stvarnost in prakso, bi morali priti do pesimističnega zaključka, da je usoda narodnih manjšin, razen redkih izjem, zapečatena in da je pričakovati njihovo bolečo ali nebolečo asimilacijo. Vendar dinamični socio-gospodarski procesi urbane družbe, ki so povezani z mobilnostjo prebivalstva in fleksibilnim spreminjanjem izrabe zemlje, odkrivajo poleg nekaterih že omenjenih za manjšine neugodnih pojavov tudi nove pozitivne procese subjektivnega značaja. Sociogospodarski procesi povzročajo poleg ekonomskih premikov, ki so pogostoma neskladni v čedalje večji meri tudi prodiranje spoznanj in zavest o nujnosti skladnejšega razvoja, ki mora biti zasnovan na načelu priznavanja človekovih potreb in s tem načrtnega oblikovanja takih socioekonomskih premikov, ki bodo v službi objektivnih 13 potreb in koristi celotne družbene skupnosti. Zaradi tega naraščajo tendence po počlovečenju družbeno-gospodarske stvarnosti in prostora, ki naj služi tudi interesom človeka in s tem tudi manj številnim družbenim skupnostim, narodnim manjšinam. Ta tendenca se kristalizira v naraščajočih množičnih političnih in kulturnih gibanjih, ki se upirajo vsakršnemu spontanemu delovanju in teže k pritegovanju čimvečjega števila ljudi k odločanju in soodločanju pri nadaljnjem spreminjanju sedanje in bodoče socio-gospodarske in prostorske podobe večjih ali manjših držav, večjih ali manjših bivalnih in produkcijskih središč. Če izhajamo iz te ugotovitve, moramo odklanjati prav tako misel, da je asimilacija narodnih manjšin "nujna", "logična" in "naravna", saj moramo tudi problematiko narodnih manjšin uokviriti v kontekst tako sociogospodarskih in prostorskih gibanj kot tudi v kontekst masifikacije zavesti o preureditvi sociogospodarskih in prostorskih gibanj v pozitivni smeri, odklanjajoč neskladja, spontanost, majorlzacijo manjšega, likvidacijo posebnosti in specifičnosti. To pa pomeni, da je tudi vprašanje sociogospodarske in prostorske problematike narodnih manjšin del vsesplošnih tendenc k izrazito bolj demokratično urejeni družbeni stvarnosti, ki naj ne odloča več lastninsko in avtoritarno o vseh vprašanjih organizirane družbe, pač pa naj masificira in decentralizira tudi odločitve in naj odloča le v okviru vsklajenosti vseh interesov večjih in manjših skupnosti za določene koncepte razvoja. Na področju narodnomanjšinske problematike pa je to možno konkretizirati v smislu upoštevanja objektivnih interesov narodnih manjšin do obstoja, prav tako pa tudi zahtev objektivnega in subjektivnega značaja po njihovem razvoju. Skratka, narodne manjšine je treba imeti za družbeno skupnost, ki ima svoje posebne nacionalne specifičnosti, sociogospodarske interese in potrebe in ki živi na določenem prostoru. Ko gre za ta prostor, za nacionalno specifiko in za specifične sociogospodarske potrebe, se mora večinska skupnost na enakopravni podlagi soočati s specifičnimi potrebami narodne manjšine. Uveljaviti se mora pojem "kolektivne enakopravnosti", ki naj nadomešča v splošnih problemih pojem "individualne enakopravnosti". Če se rešitev problemov narodnih manjšin premakne iz načela "individualne enakopravnosti" k načelu "kolektivne oziroma skupinske enakopravnosti", pomeni to pritegnitev narodne manjšine k soodločanju o problemih, ki se nanašajo na manjšino kot skupnost in ne kot seštevek pripadnikov. Le-ta ne more dajati sinteze kolektivnih potreb. Zato je jasno, da mora večinska skupnost razumeti, kako nujno je izoblikovati instrumente in oblike soočanja in soodločanja za manjšinsko skupnost, ki pa v teh instrumentih in oblikah ne sme biti majorizirana, pač pa vzeta v poštev kot enakopraven partner odločanja. V nasprotnem primeru je tudi najbolj demokratična, najbolj decentralizirana v odločanju in najbolj masificirana družba v odnosu do narodne manjšine avtoritarna in diktatorska. Pojem demokratizacije vsakega družbenega in gospodarskega procesa ne more biti last večinske družbe, če ni istočasno vsakdanja praksa tudi za na-rodnomanjšinsko skupnost. Dosedaj je v meščanski družbi prav prevladovalo načelo, da se mora narodnomanjšinska družba vključiti v splošne tokove večinske skupnosti, češ da je to najboljši način za demokratično urejanje tako problemov večinskega kot manjšinskega naroda. Objektivna in subjektivna specifična teža večinske družbe pa je takšna, da je iluzorno pričakovati demokratično soočanje in odločanje med večinsko in manjšinsko skup- 14 nostjo na podlagi takoimenovane majorizacije, ki je vedno delovala le enosmerno, to je v korist večinske skupnosti. Specifičnost narodne manjšine izhaja iz dejstva, da si je le-ta v teku zgodovine objektivno izoblikovala svoj specifičen sistem notranjih in zunanjih odnosov, ki imajo največ skupnega s sistemom lastne nacije, od katere je po prostorskem in družbeno gospodarskem sistemu ločena, zato ima pa marsikaj skupnega s sistemom večinske skupnosti, v kateri živi. Vse do-sedaj je večinski sistem objektivno in prepogostoma tudi subjektivno deloval v treh smereh: razdvajal je narodno manjšino od njenega matičnega dela nacije, stopnjeval je vključevanje manjšine v večinski družbeni sistem, izkoreninjal je manjšinske značilnosti, kar je vse skupaj pospeševalo asimilacijo. Sedaj je dozorel trenutek, da se ta proces zaustavi. Čedalje večja soodvisnost držav in državnih družbenih skupnosti, čedalje večji pretok ljudi in dobrin, čedalje večja tendenca k izboljšanju odnosov med državami in k sodelovanju med državami ter celo med državami z različnimi družbenimi sistemi, prinaša narodnim manjšinam nov položaj v družbi. Narodna manjšina v novi poziciji ne more imeti značaj talca, kot so ji ga doslej pripisovale večinske družbene skupnosti. Z novo funkcijo postajajo zlasti manjšine, ki prebivajo v obmejnih regijah ob odprti meji, kot na primer slovenska v Italiji, ki prebiva vzdolž celotne kontinentalne jugoslovansko-ita-lijanske meje ter italijanska manjšina, ki prebiva v SR Sloveniji in Hrvatski v Jugoslaviji, nosilec vsestranskega povezovanja in zbliževanja narodov obmejnih držav. Ko potencialni dejavnik takega povezovanja in zbliževanja postajajo manjšine le, če jim je zagotovljena možnost oplajanja z nacionalnimi specifičnostmi, ki jih nenehno in logično razvija njihova nacija v matični državi. Zagotovljena jim mora biti tudi možnost avtonomnega razvijanja lastnih nacionalnih značilnosti v državni skupnosti, v kateri živijo enakopravno z razvojem skupnosti večinskega naroda. Omogočen mora biti razvoj manjšinskega jezika in kulture ustrezno potrebam družbenega in tehnološkega razvoja države ter ustrezno razvoju socioekonomske-ga in prostorskega razvoja pri večinskem narodu. Iz vsega tega izhaja, da je prišel čas, ko mora večinska skupnost upoštevati obstoj narodne manjšine kot specifičnega telesa z lastnimi nacionalnimi značilnostmi, med katere so vključene poleg jezikovnih, kulturnih in izobraževalnih tudi sociogospodarske in prostorske značilnosti. Prostor, na katerem živi narodna manjšina samostojno ali pomešano z večinskim narodom, mora dobiti posebne karakteristike, ki bodo omogočile uveljavljanje sistema odločanja in soodločanja večinske skupnosti skupno z manjšino na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Večinska skupnost bo morala pritegniti manjšino k soodločanju o vseh problemih, tako posameznih kot celotnega kompleksa problemov na z manjšinami poseljenih ozemljih, tako kulturnoprosvetne, jezikovne in izobraževalne kot socioekonomske in prostorske narave. Večinska skupnost mora poskrbeti za izoblikovanje takega sistema soodločanja o načinu reševanja skupnih problemov večinskega naroda in manjšine, ki bo prinašal take skupne rešitve, da ne bo več obstoj in razvoj narodne manjšine ogrožen in izpostavljen asimilaciji in raznarodovanju. Obstoj narodne manjšine je lahko zagotovljen le tedaj, če se ji ni potrebno odrekati lastnemu prostoru in lastnim sociogospodarskim potencialom v okviru razvoja celotne družbe. 15 Narodna manjšina se ne sme vase zapirati, ker takšna politika ni zanjo perspektivna, temveč celo pogubna. Narodna manjšina mora biti skupnost odprtega tipa, ki sprejema vase impulze od zunaj in nudi lastne impulze navzven. Oplaja se v skupni družbi in to družbo tudi sama oplaja. Večinska skupnost pa mora upoštevati dejstvo, da ima manjšina pri tem manjšo moč, manj potenciala in slabšo sociogospodarsko strukturo od večinske družbe. Zato mora biti manjšina zaščitena pred objektivnimi impulzi negativnega značaja. Ta zaščita je lahko pravna, politična, toda družbeno sistemska. Ne glede na pravno in politično zaščito manjšin se mora izoblikovati sistemska zaščita, ki priviligira moment soodločanja o vseh vprašanjih, ki manjšine direktno ali indirektno tangirajo, še zlasti pri tistih vprašanjih, ki so povezana z velikimi spremembami sociogospodar-skega in prostorskega značaja ob pogojih razkrajanja na kmečko zemljo navezane stare klasične in agrarne strukture prebivalstva manjšine ter oblikovanja nove gospodarske, socialne populacijske in prostorske strukture urbane družbe. Skratka, večinska družba je dolžna poklicati na svojo lastno pobudo ali na pobudo same manjšine manjšinsko skupnost k soodločanju v primerih manjšinskega značaja. Večinska družba mora omogočiti, da se narodna manjšina brez ovir objektivno in subjektivno oplaja z razvojem svoje lastne nacije v matični državi, ne da bi pri tem gledala na to kot na negativen pojav, ki bi bil lahko vzrok razkrajanju večinske skupnosti, kot so o tem menili v preteklosti . Kako zelo pomembna je zaščita socinekonomskih in prostorskih značilnosti narodnostnih manjšin, nam zsu izredno dinamiko spreminjanja izrabe prostora, kar je pove7ano z izredno dinamično gospodarsko preobrazbo in s socialno ter prostorsko mobilnostjo in socioekonomskimi spremembami strukture prebivalstva. Te prostorske in socioekoncmske značilnosti manjšine v obmejnem prostoru ob italijansko-jugoslovanski meji so posledica najrazličnejših dejavnikov tudi mednarodnega značaja. Po svoji intenziteti kot vsebini spreminjanja prostorskih in socioekonomskih struktur se tako kažejo velike razlike že na majhne razdalje v celotnem obmejnem pasu ob jugoslovan-sko-italijanski meji, od Trbiža v Kanalski dolini do Milj na Tržaškem. Med pomembne de.iavnike tega spreminjanja sodi prav gotovo odprtost meje, ki pogojuje zelo intenzivne mednarodno tranzitne tokove prek številnih mejnih prehodov, od pomembnega tržaškega pristanišča v široko zaledje številnih evropskih držav, zlasti Jugovzhodne in Srednje Evrope ter med gospodarsko razvitim delom Severne Italije in širokim območjem vzhodne Evrope. Mnogi tokovi blagovnega in osebnega prometa, ki prečkajo mejo, so pa tudi sestavni del medkontinentalnih tokov blagovnega prometa. Poleg tega pa odločilno prispeva k spremembam prostorskih in socioekonomskih značilnosti obmejnega, z manjšino poseljenega prostora, širjenje mestnih območij Trsta in Gorice na podeželje v smeri proti državni meji. Urbanizacija podeželja v zaledju Trsta, Gorice in Trbiža se od druge svetovne vojne dalje izredno hitro stopnjuje in teritorialno širi. S širjenjem mestnega območja Trsta na podeželje se je v kratkih dveh desetletjih spremenila na celotnem tržaškem območju socioekonomska struktura iz agrarne odnosno polagrarne v čisto neagrarne. Podobni preobrazbi sledimo tudi 16 na Doberdobskem Krasu in na večini ravninskega dela Goriške. Hkrati pa je agrarna izraba zemlje v zelo hitrem opuščanju na večini kraških območij Goriškega in Tržaškega Krasa, kmetijska proizvodnja je tod že skoraj popolnoma izumrla. 0 kmetijski izrabi prostora v pravem pomenu besede lahko govorimo le še v obmejnih krajih Goriških Brd in na območju Kanalske doline, čeprav je tudi v Kanalski dolini agrarni prostor močno izpostavljen krčenju na račun novih mednarodno prometno pomembnih funkcij celotne doline. Zato je tod kmetijstvo v veliki meri vezano na tradicionalne oblike izkoriščanja gorskih pašnikov in z njimi povezanega alpskega pastirstva. Beneška Slovenija pa preživlja zaradi intenzivnega zaposlovanja prebivalstva v inozemstvu proces opuščanja izrabe zemlje, kar daje tej pokrajini novo funkcijo bivalnega prostora upokojenim prebivalcem, na robu njenega ozemlja pa dobivajo kraji funkcijo spalnih naselij delavcev, ki so zaposleni v industriji bližnjih krajev Furlanije. Na še nedavno agrarnem prostoru obmejnih območij Goriške in Tržaške pokrajine ter Kanalske doline se širijo urbane funkcije z izgradnjo tovornih postajališč, industrijskih con, servisnih ustanov, gostega cestnega omrežja ter druge infrastrukture, ki je potrebna za intenzivno mednarodno pretakanje blaga in ljudi. Prav te spremembe prostorskega in socioekonomskega značaja na navedenem obmejnem manjšinskem prostoru so narekovale vodstvu in organom inštituta SLORI organizacijo simpozija, ki naj osvetli zaradi že opisanih prostorskih in socioekonomskih premikov v obmejnem prostoru na osnovi raziskav celotnega ozemlja vzdolž jugoslovansko-italijanske meje, vsakega območja posebej in posameznih krajev v območjih Kanalske doline, Beneške Slovenije, Goriške in Tržaške pokrajine novo nastale manjšinske probleme socioekonomske in prostorske narave. Osvetli naj se vse tisto, kar je povezano z neplanskim širjenjem urbanih fUnkcij večinske družbe na slovensko podeželje ter z degradacijo slovenskih manjšinskih socioekonomskih in prostorskih značilnosti ter s tem na spreminjanje slovenskega bolj ali manj čistega prostora v narodnostno mešana območja. To z manjšino nevsklajeno spreminjanje izrabe kmetijske zemlje za nekmetijske urbane namene ter oblikovanje in razvrščanje urbanih funkcij na slovenskem manjšinskem ozemlju odpira tudi vprašanje nevsklajenega razvoja urbane strukture prebivalstva med pripadniki večinskega naroda in manjšine. Izgradnja neagrarnih objektov je na manjšinski prostor pritegnila z novo nastalimi gospodarskimi objekti naselitev pripadnikov večinskega naroda z ustrezno poklicno strukturo prebivalstva. Pripadniki slovenske manjšine se pa zato, ker pobudniki novih gospodarskih dejavnosti na manjšinskem ozemlju niso težili k izobraževanju avtohtonega slovenskega prebivalstva primerno nastali strukturi delovnih mest, morajo izseljevati ali pa zaposlovati le na manj kvalificiranih delovnih mestih. Za tako in na nenaraven način nastalo urbano prostorsko nefunkcionalno strukturo urbanega prebivalstva pri manjšini pa le tej, čeprav je nudila lastno zemljo in prostor družbeni strukturi večinskega naroda, ni zagotovljena možnost razvoja ustrezno lociranih gospodarskih, kulturno-prosvetnih in izobraževalnih institucij na tradicionalnem podeželskem in v mestnem prostoru Trsta, Gorice, Krmina, Čedada, Čente in Trbiža. Tako slovenska manjšina v okviru dosedanjega sistema urbanizacije manjšinskega prostora nima enakopravne možnosti za razvijanje svojih jezikovnih, kulturnih, izobraževalnih, prosvetnih in socioekonomskih značilnosti niti na svojem tradicionalnem manjšinskem ozemlju niti v mestnem prostoru. Vso to problematiko bodo bolj ali manj podrobno osvetlili referati, ki jih je pripravil naš inštitut za simpozij. Le-ti osvetljujejo na podlagi 17 temeljitega terenskega proučevanja in anketiranja prebivalstva, da se na vsem prostoru, naseljenem s Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini, nahajamo že v vsem povojnem obdobju pred problemi, ki so bili nakazani v splošnem delu referata. Gre za težke socio-gospodarske in prostorske probleme, ki se vključujejo kot slabša komponenta med ravnanje večinske družbe s slovensko narodnostno skupnostjo. Poudariti je treba, da je poli-tično-narodni položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji relativno ugodnejši kot sociogospodarski in prostorski. Večinska družba je začela razumevati zaradi nastajanja določenih družbeno gospodarskih in političnih procesov, da je treba spremeniti odnos do narodne manjšine, to je do Slovencev v Italiji, v smislu priznanja njihovih pravic na področju nacionalnih pravic, "strictu sensu" (šole, kulture, delno jezika). Ni pa preskočila te meje in si še ni zastavila vprašanja, ki so povezana z reševanjem sociogospodarskih in prostorskih problemov, ki predstavljajo podlago za manjšinsko zaščito in njen obstoj ter svoboden razvoj. Prav to neupoštevanje potreb po zaščiti sociogospodarskih in prostorskih značilnosti manjšine je povzročilo, da je večinska družba odvzela Slovencem del prostora (delno v Kanalski dolini, ogromno na Goriškem in Tržaškem). Ravnanje večinske družbe pa je tudi prispevalo k populacijskemu praznenju Beneške Slovenije. Pri vsem tem pa je moralo slovensko prebivalstvo gledati na te procese popolnoma pasivno in se podrejati političnim, sociogospodarskim in prostorskim odločitvam ter smerem večinske družbe. Na ta način je večinska družba pogojevala narodno manjšino kot objekt in se držala načel o podrejanju manjšine odločitvam, potrebam in interesom večine. Tako se je odvijal objektiven in subjektiven proces nadaljevanja asimilacije in raznarodovanja. Ohranil se je lahko samo tisti del slovenskega prebivalstva, kateremu ni bila odvzeta zemlja, ali pa mu je uspelo najti ustrezno ali neustrezno zaposlitev na manjšinskem območju ali v krajih v neposredni bližini tega območja, ki so dosegljivi z dnevno migracijo. Večinska družba je vse premalo storila, da bi se z ohranjanjem in razvojem socioekonomskega sistema pri manjšini v njenem prostoru ustrezno razvil socioekonomski sistem, ki bi ustrezal in bil enak s tendencami in dinamiko socioekonomskega razvoja večinske družbe. Saj bi le-to lahko prispevalo k prenehanju asimilacije manjšine. Danes še vedno ni dovolj raziskan preobrat v zvezi s fenomenom odprte meje in problemi manjšin v obmejnih območjih. V tem smislu so se za manjšinski sistem odprli nekateri pozitivno-objektivni dejavniki, ki lahko vplivajo na obstoj in razvoj manjšinske družbe. Pozitivno-objektivni vplivi, ki začenjajo preraščati v subjektivne vplive, se že delno čutijo, kar pomeni, da se polagoma odpravlja pretekla usmeritev večinske družbe po čim večjem ločevanju manjšine od lastne nacije. Toda učinki odprte meje se morajo vskladiti tudi z drugimi ukrepi, ki pa so še vedno v sferi abstraktne politične dobre volje, niso pa še dosegli raven konkretnih ukrepov. Gre za dvoje vrst ukrepov: za ukrepe na ravni nacionalnih značilnosti, "strictu sensu", in za ukrepe na ravni sociogospodarskih in prostorskih specifičnosti narodne manjšine. Na splošno glede slednjih prevladuje še vedno mnenje, da so ti izven dometa narodne manjšine, ki se mora ukloniti interesom večine, ki se še vedno postavlja v vlogi "volje vseh državljanov". Zato je potrebno poiskati pogoje, ki naj posredujejo demokratično sociogospodarske in prostorske rešitve. Gre za sistem in instrumente soodločanja o sociogospodarskih in prostorskih problemih, ki zadevajo manjšino. Manjšini naj omogočijo prostorsko ureditev, ki ne bo uničila 18 kvalitete njenega prostora. V kolikor so pa spremembe socioekonomskega in prostorskega značaja na manjšinskem ozemlju res nujne, mora nuditi večinska družba manjšini tako protivrednost, ki ji bo zagotovila nadaljnji obstoj na lastnem prostoru in tako socialno mobilnost ter izoblikovanje socioekonomske strukture, ki bo adekvatna socioekonomski strukturi večinskega naroda. Nuditi ji mora prostor za nemoten razvoj in prostorsko razvrščanje vseh manjšini potrebnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, tako za šolstvo, kulturo in prosveto ter za gospodarske dejavnosti, bodisi na podeželju kot v centralnih mestnih območjih. Literatura K.-A. Boesler, Gedanken zum Konzept der politischen Geographie, v "Die Erde", München, Wiesbaden 1972. Confini e regioni (Boundaries and Regions), ISIG, Trieste 1973- T. Hočevar, A. Lokar, Apliciranje ekonomske politike glede diferenciacije zaposlitvene strukture Slovencev in Italijanov v Trstu, Trst 1974 (ciklostil). J.F. Jenny, Beziehungen der Stadt Basel zu ihnem ausländischen Umland, Basel 1969. E. Kardelj, Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1957. V. Klemenčič, G. Valussi, Odprta meja med Italijo in Jugoslavijo in vloga manjšin, Trst 1974 (ciklostil). V. Klemenčič, Prostorska urbanizacija in narodne manjšine v srednji Evropi, Trst 1974 (ciklostil). V. Klemenčič, Slovenska..in italijanska narodna manjšina v luči urbanizacije in odprte jugoslovansko-italijanske državne meje, v "Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni", Ljubljana 1975. V. Klemenčič, A. Lokar, R. Strassoldo, Socioekonomski aspekti obstoja in razvoja manjšin, Trst 1974 (ciklostil). V. Klemenčič, Vzgojna in izobraževalna dejavnost Ljubljanske univerze v luči potreb zamejskih Slovencev ter italijanske ter madžarske narodnosti v SR Sloveniji, v "Univerza v Ljubljani ob 30-letnici osvoboditve (1945-1975)", Ljubljana 1975. A. Lokar, Narodne manjšine: socioekonomski aspekti (rokopis). V.Fr. Malchus, Grenzüberscheitende Zusammenarbeit europäischer Grenzregionen, v "Der Europäische Gemeindetag, 4", 1968. Probleme Grenznaher Räume I., Innsbruck 1973- K. Ruppert, F. Schaffer, Sozialgeographische Aspekte urbanisierter Lebensformen, Hannover 1973- K. Siškovič, Pravne poti do rešitve problemov Slovencev v Italiji, Trst 1974. S. Spetič, Kapitalistični proizvodni mehanizem in pojavi asimilacije slovenske manjšine, Trst 1974 (ciklostil). V. Turina, D. Cupin, Zgodovinski in politični oris gospodarskega življenja Slovencev v Italiji, Trst 1974 (ciklostil). 19 L. Volk, Družbenogospodarski premiki in slovenska narodnostna skupnost na etničnem ozemlju na Tržaškem (ciklostil). V. Vremec, Vloga in delež kmetijstva v organizmu slovenske zamejske skupnosti v Italiji, Trst 1974 (ciklostil). G. Zaimi, Narodne manjšine v prostoru in času, v "Teoriji in praksi" št. 11, 1976, Ljubljana. 20 UDK 911.3:32 3.25 (497.12 + 450-04) SLOVENSKA IN ITALIJANSKA NARODNA MANJŠINA V LUCl URBANTZACHE !N ODPRTE JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE DRŽAVNE MEJE Vladimir Klemenčič * Uvod S splošnim ekonomskim napredkom, ki je po drugi svetovni vojni bolj ali manj zajel celotno Evropo, se je uveljavilo mednarodno tržno usmerjeno blagovno gospodarstvo. Zelo hitro se stopnjujeta blagovna menjava in tranzit blaga med posameznimi deli Evrope, med skupinami držav in med posameznimi državami prek državnih meja. Ker je tempo gospodarskega razvoja med posameznimi deli Evrope ali med posameznimi evropskimi državami neenak, neenak je pa tudi znotraj samih držav, se je pričelo odvijati močno migracijsko gibanje prebivalstva s pretakanjem delovne sile na sezonska dela v smeri od Južne proti Zahodni, Srednji in Severni Evropi. Istočasno pa so se zaradi potreb prebivalstva po rekreaciji izoblikovali turistični tokovi prebivalstva v obratni smeri, In sicer iz držav Zahodne, Srednje in Severne proti Južni Evropi. Vse to oa spremlja oblikovanje gospodarsko močneje razvitih teritorijev, ki so hkrati tudi področja koncentracije ali zgostitve prebivalstva in delovnih mest. S stopnjevanim odvijanjem tokov blagovnega In osebnega prometa IzqubljaIo državne meje svojo funkcijo razdvajanja držav in dobivajo funkcijo gospodarskega, političnega ter kulturnega povezovanja med državami. Obmejna območja na obeh straneh meje, ki so bila zaradi zaprtosti meje še nedavno večinoma gospodarsko slabše razvita kot notranji deli držav, dobivajo z odpiranjem meja novo funkcijo gospodarskih inovacij, ki je Izražena z urbanizacijo podeželja In z oblikovanjem novega tipa tako imenovane "obmejne regije". Za obmejne regije je značilno že tako močno gospodarsko in kulturno prepletanje območij z obeh strani odprte meje, da se funkcije obmejnega povezovanja prebivalstva in krajev obmejnih območij že Izražajo v zunanji podobi pokrajine. Ker evropske državne meje večinoma ne potekajo po etničnih mejah posameznih narodov in žive deli posameznih narodov ob meji v sosednji državi, so z nastajanjem obmejnih regij ob odprti meji problemi zaščite evropskih manjšin vedno bolj politično aktualni za celotno Evropo. Večje število evropskih nacionalnih manjših je zakonsko nezadovoljivo zaščitenih ali pa zakonsko sploh niso zaščitene, zato so pogosti politični spori med obmel-nimi državami, med manjšino in večinskim narodom ali pa med manjšino in državo, v kateri nacionalna manjšina prebiva. Konflikti med manjšinami in večinskimi narodi v obmejnih regijah ob odprti meji zaradi mednarodne prometno geografske pomembnosti ne oviraio več samo go- * Dr., red. univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 21 spodarski in družbeni razvoj prizadete manjšine in večinskega naroda obmejne dežele, marveč tudi kvarno vplivajo na gospodarski in družbeni razvoj v vseh tistih deželah in državah, ki so soodvisne od normalnega pretakanja njihovega blaga in prebivalstva prek obmejnih regij ob odprtih evropskih mejah (1). Slovenska in italijanska manjšina ob jugoslovansko-italijanski meji Značilnosti meje Jugoslovansko-italijanska državna meia poteka tako, da ne prekriva meje med etničnim' ozemljem slovenskega in italijanskega naroda. Vzdolž celotnega vzhodnega obmejnega ozemlja Julijske krajine in Furlanije so Slovenci kot nacionalna manjšina pomešani z večinskim narodom - Italiiani, v slovenski in hrvatski Istri pa so Italijani kot nacionalna manjšina pomešani z večinskim narodom - Slovenci in Hrvati. Položaj obeh manjših, italijanske v Jugoslaviji ter slovenske v Julijski krajini in Furlaniji, je ozko povezan s funkcijo odprte meje in s celotnim gospodarskim in socialnim razvojem, kar se izraža v procesu razkroia statične agrarne in z nastajanjem mobilne urbane družbe ter z oblikovanjem urbanega tipa obmejne regije ob italijansko-juqoslnvanski meji. Seveda je odločilnega pomena za položaj in obstoj nacionalnih manjših v obmejnih območjih možnost njihovega enakopravnega uveljavljanja v urbanizaciji, v socialnem in gospodarskem razvoju in pri planiranju regionalnega razvoja ob možnosti uporabe njihovega jezika v zasebnem in javnem življenju, tako na delu, pri izobraževanju, oskrbi, kulturi, v prometu, pri izpolnjevanju njihovih državljanskih obveznosti v javni upravi in v političnem življenju ter v napisih na javnih ustanovah in topografskih napisih na vsem teritoriju, kjer prebiva narodna manjšina kot avtohtono prebivalstvo. Jugoslovansko-italijanska meja je ena najbolj odprtih meja v Evropi, čeprav razmejuje državi, ki pripadata različnima političnima sistemoma z različno družbenopolitično ureditvijo. Meja, ob kateri živita slovenska in italijanska manjšina, nudi s svojimi 58 mejnimi prehodi ugodne prometne zveze med kraji obmejnih območij ha obeh straneh meje med Jugoslavijo in Italijo, hkrati pa tudi zveze med evropskimi državami. Ob jugoslovansko-italijanski meji je namreč ugoden prehod iz Sredozemlja v kontinentalni del Evrooe. Obmejni prehodi med Italijo in Jugoslavijo na območju SR S'ovenije posredujejo najugodnejšo prometno zvezo med Jugoslavijo in Italijo ter med gospodarsko hitro se razvijajočo industrijsko Severno Italijo ter Jugovzhodno in Vzhodno Evropo in z nekaterimi državami Srednje Evrope, kar daje funkciji odprte meje mednarodni značaj. Prek mejnih prehodov na italiiansko-jugoslovanski meji se pretakajo tudi mednarodni turistični tokovi med evropskimi državami kot tudi tokovi delovne sile iz manj razvitih v bolj razvita evropska področja. Mejni prehodi se razlikujejo po funkciji. Devet prehodov je meddržavnega in mednarodnega značaja. Ti služijo osebnemu in blagovnemu prometu na meddržavni in mednarodni ravni. Enajst mejnih prehodov ima značaj stalnih maloobmejnih prehodov. Ti prehodi služijo za prehajanje meje le prebivalstvu obmejnih območij. Poleg teh je še nekaj sezonskih turističnih prehodov v alpskem svetu, ki služijo planincem, in nekaj sezonskih, na karti neoznačenih prehodov, ki služijo le dvolastnikom zemlje z obeh strani državne meje (2, 3, 4, 5, 6). 22 Regionalni problemi manjšin ob zaprti meji Zaprta meja med državama je znak ali posledica večjih političnih trenj med njima. V obmejnih območjih ob zaprti meji so manjšine izolirane od matične države in običajno podvržene političnim in qospodarskim pritiskom, ki se jim zaradi oddvoienosti od matičnega naroda težko upiraio. Najbolj prizadete so obmejne manjšine, pri katerih prevladuje agrarna struktura. Tem je zaradi pritiskov večinskega naroda onemogočena socialna mobilnost in oblikovanje urbane strukture prebivalstva; manjšina z urbano strukturo prebivalstva se namreč laže upira pritiskom raznarodovanja. : * cFiJ " SftfSOT it fluuf ¡{i ' i ! I >Blrnnv(09lQ JTlOJ v'f: fj*-- 9111071 Z novo razmejitvijo med Jugoslavijo in Italijo po drugI svetovni vojni sta se nekdanji gravitacijski zaledji centralnih krajev Trsta in Gorice razdelili med dva državna teritorija, kar je neposredno v prvih letih po drugi svetovni vojni, ko je bila meja še bolj ali manj zaprta, gospodarsko in socialno močno prizadelo obmejno prebivalstvo, zlasti pa manjšine, ki se niso mogle vsakodnevno povezovati s svojima matičnima državama. Slovensko in italijansko prebivalstvo z jugoslovanske strani je izgubilo zaposlitev v Trstu, Tržiču ali v Gorici v Italiji. Ker na jugoslovanski strani tedaj še ni bilo industrije in večjih krajev zaposlitve, si je moralo slovensko prebivalstvo iskati zaposlitev v notranjosti Slovenije. Italijansko prebivalstvo pa se je iz obmejnih delov Jugoslavije izseljevalo v Italijo, kar je prispevalo k zmanjšanju števila pripadnikov italijanske manjšine v Jugoslaviji. Ker se je italijansko prebivalstvo iz Jugoslavije v velikem številu naselilo na s Slovenci poseljenih območjih Tržaške in Goriške pokrajine, je to prispevalo k povečanju nacionalne pomešanosti prebivalstva v teh dveh pokrajinah. Tudi kmetje na ¡uqoslovanski strani meje, ki so pred zaprtostjo meje zalagali s svojimi pridelki tržaški, tržiški in goriški trg, so se z velikimi težavami prilagajali novim tržnim poqoiem v Jugoslaviji. Spremenjeni poqoii ob zaprti meji so imeli negativne posledice tudi na italijanski strani v trgovini centralnih krajev, zlasti Trsta in Gorice, k! sta pred vojno oskrbovala široka območja, ki danes pripadajo Jugoslaviji. Stagnacija trgovine in drugih gospodarskih funkcij je silila prebivalstvo tržaške in goriške pokrajine k izseljevanju. Ob tem je bila prizadeta tudi slovenska manjšina. Številni Slovenci so se morali izseliti v prekmorske države. V novem okolju so se morali odpovedati svoji nacionalni kulturi in podvreči asimilaciji. To je prispevalo k zmanjšanju števila pripadnikov slovenske manjšine v Julijski krajini in Furlaniji (2). Regionalni problemi manjšin ob odprti meji S stopnjevanjem tokov blagovnega in osebnega prometa prek odprte jugoslovan-sko-italijanske meje je v obmejnih krajih napredovalo gospodarstvo, povezano s tem se je tudi zboljšala socialna struktura prebivalstva. K ugodnejšemu razvoju obmejnih območij prispeva tudi Videmski sporazum o maloobmejnem prometu, ki zagotavlja ugodne možnosti za menjavo blaga med obmejnimi kraji obeh obmejnih držav. K živahni povezanosti prebivalstva z obeh strani meje prispevajo tudi pravno urejeni dvolastniški odnosi, ki omogočajo obmejnemu prebivalstvu obdelavo lastne zemlje prek državne meje (3). Na obeh straneh državne meje nastaja poleg obmejnih služb še vrsta uslužnost-nih dejavnosti (trgovina, špedicijska služba itd.). Postopoma se na obmejna območja naseljujejo tudi novi industrijski obrati. Mednarodna tranzitna pomembnost mejnih prehodov pospešuje gradnjo cest in 23 modernizacijo infrastrukture na obmejnih območjih z obeh strani državne meje. Obojestranski interes obmejnega prebivalstva po dobrih prometnih zvezah med obmejnimi kraji Italije in Jugoslavije se izraža v usklajevanju načrtovanja regionalnega razvoja med SR Slovenijo in obmejno regijo Julijsko krajino in Furla-nijo. To vzajemno regionalno-plansko oblikovanje in opremljanje obmejnega prostora postopno zboljšuje pogoje za poselitev prebivalstva v obmejnih krajih. Ves ta gospodarski in regionalni razvoj priteguje k poselitvi obmejnih krajev pripadnike večinskih narodov iz bolj ali manj oddalienih krajev iz notranjosti Juaosl=>vije in Italije (2,7). Pri avtohtonem prebivalstvu, pri pripadnikih manjšin, hitro razpada stara klasična aqrarna struktura in se oblikuje struktura mobilne urbane družbe. To lahko zasledimo pri italijanski manjšini na Koprskem v Jugoslaviji kakor pri slovenski manjšini v Italiji na Tržaškem in Goriškem in v Kanalski dolini (7,8). Zaradi zaostajanja gospodarskega razvoja v Beneški Sloveniji se mora tamkajšnje slovensko prebivalstvo izseljevati v bližnje centralne kraje izven slovenskega etničnega ozemlja ali pa si mora iskati kruha na se7onskem delu v inozemstvu. Zato se je v Beneški Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih močno skrčilo število prebivalstva, ostalo prebivalstvo, ki se ni izselilo, pa je ostalo večinoma agrarno (9). Na gospodarsko razvitih obmejnih območjih Jugoslavije, na Koprskem in Goriškem, ter na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini v Italiji, se je številčno povečala dnevna migracija delovne sile med kraji podeželja in mesti. To je prispevalo k oblikovanju dnevne migracije delovne sile po odprti meji ločenih urbaniziranih območij na obeh straneh meje (7,10). Na obmejnem območju alpske Zgornje Soške doline v Jugoslaviji se je po daljšem razdobju gospodarske stagnacije ali zaostajanja za razvojem drugih obmejnih območij po drugi svetovni vojni pričel razvoj industrije in turizma. Na območju Tolmina, Kobarida in Bovca so se ustvarila nova manjša jedra regionalne zgostitve prebivalstva in gospodarstva. Boileaujeva ugotavlja z metodo statističnega vzorca, da je med prebivalstvom urbaniziranih območij Trsta in Gorice doselje-nega več kot 20% prebivalstva, rojenega v krajih izven provinc sedanjega kraja bivanja (7). Na urbaniziranem območju Nove Gorice je leta 195 3 živelo 18.95 9 prebivalcev; to število je do leta 196 9 naraslo na 27.689. Delež kmečkega prebivalstva se je od 12% v letu 195 3 znižal na manj kot 5% v letu 19S9. V širšem delu območja Nove Gorice je znašal delež kmečkega prebivalstva leta 195 3 26%, leta 196 9 pa le še 15%. Na urbaniziranem koprskem območju je leta 195 3 živelo 11.385, leta 196 9 pa že 22.293 prebivalcev. Delež kmečkega prebivalstva se je od 17% v letu 195 3 znižal na manj kot 15% v letu 196 9. v večini krajev pa celo na manj kot 10% (2). Jugoslovansko-italijanska meja seka v severnem alpskem delu enotno prirodno-geografsko območje porečja Soče, v srednjem delu kraško področje, v južnem delu pa poteka meja po morju. Pri urejanju okolja na obmejnem območju alpskega sveta se uveljavljajo težnje po skupnem in vzajemnem oblikovanju naravnih parkov. V ta načrt oblikovanja naravnega parka se v okviru organizacije "AIpe-Adria" poleg obmejnih regij Italije in Jugoslavije vključuje tudi dežela Koroška v sosednji Avstriji. Kot problem vzajemnega urejanja prostora so hidrocentrale in industrija na območju povodja Soče v Jugoslaviji, ki onesnažujejo vode in vplivajo na vodni pretok v 24 posameznih razdobjih. Obmejnemu prebivalstvu je skupen problem tudi oskrba z vodo. S tem je povezano vprašanje talne vode v Posočju in podzemno tekočih voda na Krasu. Vse bolj je pa tudi v ospredju onesnaženje morja v Tržaškem zalivu. Po državni meji razdvojene prirodnogeografske in gospodarskogeografske enote narekujejo skuon" urejanje člo^ekove^a nknlia na obmejnih območjnih na obeh straneh meje po načeiih regionalnega planiranja prek meje. Skupno plan>ran!e obmeinih "bmočij izključuje škodljive posledice enostranskih posegov na obmejnem območiu pne države. Ta^ način planiranja povezuje interese prebivalstva v obmejnih območjih ne glede na njihovo pripadnost nacionalni manjšini ali večinskemu narodu. Na urbaniziranem, prostorsko tesno povezanem območju Nove Gorice v Jugoslaviji in Gorice v Italiji, se izraža odprtost meje v številnih mejnih prehodih, ki zagotavljajo prebivalstvu možnost prehoda prek meje iz vasi v vas, iz ulice v ulico, kot je to možno v mestih, katerih celotni teritorij pripada le eni državi. Podobna je povezanost ožjega in širšega urbaniziranega zaledja Trsta s sosednjimi urbaniziranimi območji Sežane in Kopra v Jugoslaviji. Vse te oblike povezanosti obmejnih območij z obeh strani meje, tako na urbaniziranih kot na turistično rekreativnih območjih, ki predstavljajo prek odprte meje dele območij funkcionalno enotne obmejne regije, so izraz nove gospodarske delitve prostora, poaojene z odprtostjo jugoslovansko-italijanske meje. Manjšine, urbanizacija in regionalno planiranje ob odprti meji Odprta meja je poseben dejavnik povezovanja italijanske manjšine v SR Sloveniji in SR Hrvatski z matično Italijo in slovenske manjšine v Italiji s Slovenijo, saj jima daje možnost vsakodnevnega svobodneqa gibanja prek meje. Na območjih ob odprti jugoslovansko-Italijanskl meji se z vzajemnim, čeprav še ne preveč hitrim in učinkovitim urejanjem skupnih regionalno-prostorskih problemov ter problemov človekovega okolja med Italijo in Jugoslavijo, ustvarja za poselitev in življenje urbanega tipa prebivalstva vse bolj privlačna "obmejna regija". Zagotovljene so potrebe urbane družbe z razmeroma ugodnimi pogoji za delo, izobraževanje, oskrbo, rekreacijo ter dobre prometne zveze (11). Za italijansko manjšino v Jugoslaviji ter slovensko v Italiji, ki sta večinoma že obe motorizirani, je še posebej pomembna prometna povezanost prek številnih mejnih prehodov, kar pogojuje možnost vsakodnevnega gibanja med kraji obmejnih območij obeh držav. Obmejno prebivalstvo ob jugoslovansko-italijanski meji stanuje v enem, dela v drugem, prosti čas pa izkorišča z nakupi, kulturnim ali športnim izživljanjem ali s pravim oddihom na tretjem ali četrtem kraju. Vsi ti kraji so prostorsko bolj ali manj oddaljeni drug od drugega. Velik del obmejnega prebivalstva si je izoblikoval radij svojega dnevnega gibanja tako, da prebiva In dela na eni strani, prosti čas pa lahko izkorišča na drugi strani meje. Prebivalstvo urbaniziranega območja Trsta in Gorice si je izoblikovalo svoja gravitacijska zaledja rekreacije v sosednji Istri, na Krasu in na območju Alp v Jugoslaviji. Za Slovence iz teh območij so značilni tudi obiski sorodnikov in znancev v obmejnih krajih na jugoslovanski strani. Prebivalstvo Iz obmejnih krajev Italije potuje prek meje v nakupovalne centre v neposredni bližini meje na jugoslovansko stran, prebivalstvo z jugoslovanskp strani pa kupuje blago v Trstu, Gorici, Vidmu ter v drugih manjših krajih na italijanski strani (12). Pripadnikom nacionalnih manjšin omogoča odprta meia in dobra prometna povezanost tudi kulturno izobraževanje. Udeležujejo se kulturnih prireditev v matični državi. 25 Za življenje obmejnih manjšin in jačanje njihove nacionalne zavesti so pomembni turii izobraževalni seminarji za slovenske učitelje iz Italije v Sloveniji In obratno za italijanske, ki žive v Sloveniji, v Italiji. Ne nazadnje je omeniti tudi športna srečanja, ki jih prirejajo športna društva obmejnih krajev. Za kulturno izobraževanje prebivalstva slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v SR Sloveniji je posebej pomembna možnost vsakodnevne nabave vseh oblik informacij prek radija in televizije, v obliki dnevnega časopisja, revij in knjig iz matičnih držav. Regionalna urbanizacija in oblikovanje urbane strukture prebivalstva na širokem podeželju, ki prinaša nove oblike življenja in nove zahteve prebivalstva v prostoru, odpira nove vidike zaščite nacionalnih manjšin. Ker prostorsko urbanizacijo in nove načine življenja urbane družbe urejajo v sodobnem svetu z instrumenti regionalnega prostorskega planiranja, mora biti slednja tako zasnovano, da ščiti tudi manjšino pred raznarodovanjem na njenem naselitvenem prostoru. V Jugoslaviji, kjer živi poleg jugoslovanskih narodov še veliko število narodnosti, so načela zaščite narodnosti že vgrajena v ustavne določbe in s t^m tudi v vse "b'ike reoionalnega, socialnega in družbenega planiranja. Na območju Jugoslavije, kjer živi italijansko prebivalstvo pomešano s slovenskim in hrvatskim, so v občinskih statutih in v statutih krajevnih skupnosti opredeljene pravice in zaščitni ukrepi za italijansko manjšino. Na območju SR Slovenije, na Koprskem, je v vseh krajih, kjer živi italijansko prebivalstvo, zagotovljena uporaba italijanskega jezika v prav vseh oblikah zasebnega in javnega življenja. Dvojezičnost se manifestira tudi navzven s slovensko-italijanskimi topografskimi napisi in dvojezičnimi napisi na javnih zgradbah. Dosledno poučevanje italijanskega jezika v slovenskih ter slovenskega v italijanskih osnovnih in srednjih šolah je ustvarilo billngvizem tako pri manjšini kot pri večinskem narodu do take mere, da sporazumevanje v obeh jezikih med Slovenci in Italijani ne predstavlja več nobenih težav v dnevni komunikaciji (8). Medtem ko pomeni za obstoj slovenske manjšine v Italiji odprta meja in možnost povezovanja z matičnim slovenskim narodom v Jugoslaviji zelo pomemben dejavnik, pa ostaja še vedno odprto vprašanje njene zaščite v novih pogojih urbanizacije in v različnih oblikah planiranja. Slovenska manjšina se lahko poslužuje svojega jezika v upravi na nivoju občin le v podeželskih občinah tržaške in goriške pokrajine, ki ima|o pretežno večino slovenskega prebivalstva, ne more se pa posluževati svojega jezika v občinski upravi In drugih javnih ustanovah slovensko prebivalstvo mestnih občin Trsta in Gorice. Slovensko prebivalstvo iz celotne goriške in tržaške pokrajine ne more uporabljati svojega jezika v upravnih službah pokrajinskih uradov. Slovensko prebivalstvo teh dveh pokrajin ima možnost šolanja v svojem jeziku v osnovnih šolah, zaradi okrnjene strukture slovenskih srednjih šol pa le v nekaterih tipih srednjih šol. V podeželskih občinah goriške in tržaške pokrajine, ki so poseljene s pretežno večino slovenskega prebivalstva, so dvojezični tudi topografski napisi ter napisi na javnih zgradbah. Slovensko prebivalstvo, ki je sklenjeno naseljeno v občinah vzhodnega dela vi-demske pokrajine, pa ne uživa nobenih nacionalnih pravic (13). Odprta meja, ki je pospešila gospodarski razvoj v obmejnih krajih, je s poklicno preslojltvijo prebivalstva iz kmečkega v nekmečke poklice in z oblikovanjem urbane družbe prinesla zboljšanje socialnega položaja in prispevala k zmanjšanju odseljevania ter k večji prostorski stabilizaciji pripadnikov nacionalnih 26 manjšin. Z uveljavljanjem urbanizacije se je povečala potreba po prostoru za gradnjo stanovanjskih naselij, regionalne infrastrukture in drugih neagrarnih dejavnosti. Ker je bilo doslej širjenje izrabe zemlje v neagrarne namene, ki je zajelo skoraj celotno podeželje Julijske krajine in Furlanije, povezano z odvzemom zemlje slovenskemu avtohtonemu prebivalstvu, pomeni urbanizacija tudi izpodrivanje slovenskega prebivalstva iz slovenskega etničnega ozemlja ali pa izseljevanje tega v Trst in Gorico ter v druga manjša mesta z italijansko večino. Hkrati pa je širjenje stanovanjskih naselij, infrastrukturnih objektov in gospodarskih ustanov na odvzeti zemlji pritegnilo večinsW narod k poselitvi širokega slovenskega podeželja (14). Ker je zakonska zaščita slovenske manjšine pomanjkljiva in ne zagotavlja dosledne dvojezičnosti v zasebnem in javnem življenju na celotnem s slovenskim avtohtonim prebivalstvom poseljenem ozemlju Julijske krajine in Furlanije, je ogrožena tudi uporaba slovenskega jezika v javnem življenju povsod tam, kjer je bila zemlja nasilno odvzeta slovenskemu prebivalstvu in kjer so nastala nova naselja, novi infrastrukturni objekti in nove gospodarske ustanove (15). K i7seljevanju ali h gospodarski stagnaciji s slovenskim prebivalstvom poseljenih območij pa prispevajo tudi posebne določbe o izrabi zemlje za vojaške služnosti (9). Nasilno odvzemanje kmečke zemlje za urbane namene in omejevanje izrabe zemlje iz različnih vzrokov ustvarja med slovensko manjšino in Italijo napetosti. Ker je v takem prostoru, kot je obmejna že več ali manj urbanizirana regija na obeh straneh italijansko-jugoslovanske meje, širjenje obsega površin v neagrarne namene nujno, se s tem v zvezi nujno veča število takih delovnih mest v neagrarnih službah, ki jih v celoti ne more zasedati domače prebivalstvo z obmejne regije. Zaradi tega se doseljujejo na taka območja pripadniki večinskega naroda iz notranjosti držav, kar ustvarja nacionalno pomešanost prebivalstva. Napetostim na nacionalno mešanih ozemljih, ki so posledica izrinjanja ali podrejanja jezika manjšine jeziku večinskega naroda, bi se lahko kljub doselje-vanju večinskeaa naroda in širjenju izrabe zemlje v urbane namene izognili z uzakonjenjem dvojezičnosti in polnim spoštovanjem slovenskega jezika v zasebnem in javnem življenju na celotnem, s slovenskim avtohtonim prebivalstvom poseljenem obmejnem ozemlju Italije. To pa lahko zagotovi le enakopravno sodelovanje večinskega naroda s slovenskim prebivalstvom v vseh oblikah regionalnega, gospodarskega in socialneqa planirania na nivoju občin, pokrajin in reqije. Tako obliko zaščite manjšine že uživa italiianska manjšina v Istri, v SR Sloveniji in SR Hrvatski v Jugoslaviji. Literatura 1. Vladimir Klemenčič, Sodobni problemi narodnih manjših v luči prostorske urbanizacije, Sodobnost, Ljubljana 1974, št. 8-9-10, str. 774-778. 2. Vladimir Klemenčič, Odprta meja med Jugoslavijo in Italijo ter vloga manjšin, Teorija in praksa št. 9-10, str. 928-936. Ljubljana 1974. 3. Jeršič M., Odprtost mej kot dejavnik v razvoju slovenskih regij, Ljubljana, Inšt. za geografijo univerze, I. del, 1970, str. 132. 4. Jeršič Matjaž (Prvi rezultati v rokopisu). Dokumentacija Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani. 5. Jeršič M., Klemenčič V., Aktualni socialno-geografski problemi odprte meje, "Numeri uniči di sociología", Trento XII (1972), 4, str. 6 3-72. 27 6. Jeršič M., Klemenčič V., Topical Problems of Open Boundaires: the Case of Slcvenia, "Atti Convegno su problemi e prospettive delle regioni di frontiera", Izd. Ist. di Sociologia Internazionale di Gorizia, Trst, LINT, 1973, str. 123-157. 7. Ana María Boileau, La minoranza Slovena nel Friuli-Venezia Giulia: Aspetti soclologici, Convegno di studio sui problemi della minoranza slovena, Rela-zione a cura deli' lstituto di sociologia Internazionale dl Gorizia. 8. Klemenčič V., Italijanska narodnost v SR Sloveniji po popisih prebivalstva leta 1961 In 1971, "Atti IV incontro geogr. italo-sloveno", (Pordenone, 28.-29.oktobra 1973), "Le minoranze etnico-linguistiche della frontiera italo-jugoslava", Izd. Ist. Geografía Fac. Lingue e lett. stran. Univ. di Trieste, Udine, 1974, str. 119-140. 9. Valentino Z. Simonitti, Benečija kot gorska skupnost s posebnim statutom in njena posebna vloga v deželi, Slovenska skupnost v Beneški Sloveniji, Zbirka Nadiža, 1, Speter Slovenov - Trst, 1974, str. 29-47. 10. Klemenčič V., Geografija prebivalstva Slovenije, "Geografski vestnik", Ljubljana, 1972, str. 133.157. 11. Ruppert K., Schaffer F., Sozialgeographische Aspekte urbanisierter Lebensformen, Akademle für Raumforschung und Landesplannung, Hannover, 1973, str. 51. 12. Vrišer I., Le zone d'in'luenza delle cittá slovene e delle localitá centrali con particolare riguardo alie regioni di confine, "Atti IV. incontr. geogr. italo-sloveno", (Pordenone, 28.-29. oktobra 1973), I, "Le minoranze etnico-linguistiche della frontiera italo-jugoslava", Ist. Geografía Fac. Lingue e lett. stran. Univ. di Trieste, Udine, 1974, str. 141-153. 13. Janko Jeri, Gorazd Kušej, Pravni položaj slovenske narodne manjšine v Italiji, Slovenci v Italiji včeraj in danes, Slovenci v zamejstvu, Izdaje Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, Trst 1974, str. 51-86. 14. Lucian Volk, Družbeno-geografski premiki in slovenska narodnostna skupnost na etničnem ozemlju na Tržaškem (referat), Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu, od 10.-14.julija 1974. 15. Karel šiškovič, Predlog za pravno ureditev položaja Slovencev v Italiji, Pravne poti do rešitve problemov Slovencev v Italiji, Slovenci v zamejstvu, Izdaje Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, Trst 1974, str. 7-48. 16. Samo Pahor, Tržaški Slovenci, Geografski obzornik št. 3-4, leto XX, Ljubljana 1973, str. 45-57. 17. Valussi G., Gli Slover.i in Italia, "Atti IV. incontro geogr. italo-sloveno", (Pordenone, 28.-29. oktobra 1973), I, "Le minoranze etnico-linguistiche della frontiera italo-iuaoslava", Izd. Ist. Geografía Fac. Lingue e let», «tran. Univ. di Trieste, Udire. 1974, str. 5-118 (estr. Trieste. LINT, 1974, str. 118). 18. Valussi G., II confine nordorientale d'Italia, Ist. di Sociologa Internazionale di Gorizia, serie "Materialli", 3, Trieste, LINT, 1972, str. 338. 19. Valussi G., II riassetto amministrativo ed economico del territorl della Venezia Giulia annessi alia Repubblica Socialista Slovena, "Miscellanea", I (1971), Univ. di Trieste, Fac. Lingue e lett. stran. Udine, ArtI Graf. Friul., 1971, str. 2''3- 265. 28 20. Valussi G., La funzione internazionale del confine ¡talo-jugoslavo, "Quaderni", Centro Studi Economico-Politici", "Ezlo Vanoni", Trst, št. 7, julij-december 1973, str. 5-1B. 21. Borme A., Položaj italijanske etnične skupine v Jugoslaviji, "Razprave in gradivo", Ljubljana, Inšt. za narodnostna vprašanja, 1966, št. 4-5, str. 285-31 22. Gubert R., La situazione confinaría, Ist. di Sociología Internazionale di Gorizia, Serie "Ricerche", 3, Trieste, LINT, 1972, str. 5 36. 23. Lokar A., Furlanija-Julijska krajina: Dežele s funkcijo mostov, "Most", 35 - 36, Trst, 1972, str. 84-93. 24. Nodari P., L'area alpino-adriatica come regione centrale di frontiera (Carinzia, Slovenia, Friuli-Venezia Giulia), "Quaderni", Centro Studi Eco-nomico-Plitici "Ezio Vanoni", Trst, str. 2, januar-junij 1971, str. 12-13. 25. Ravnikar E., Poglüd na širši prostor okrog Trsta, "Most", 26-27, Trst, 1970, str. 50-57. 26. Rebula A., Kultura v obmejnih pokrajinah: vloga Trsta, "Most", 26 - 27, Trst, 1970, str. 66-73. 27. Sambri C., Una frontiera aperta. Indagine sui vallchi italo-jugoslavi, Ist. di Sociología Internazionale di Gorizia, Serie "Recerche", 1, Bologna, Forni, 1970, str. 304. 2B. Sussi E., L'emergenza della regione trans-frontaliera Alpe Adria: transa-zioní "pubbliche" tra Carinzia, Croazia, Friuli-Venezia Giulia e Slovenia, "Atti Convegno sui Problemi e prospettive delle regioni di frontiera", Ist. di Sociología Internazionale dl Gorizia, Trieste, LINT, 1973, str. 135-146. 29. Zbornik mednarodnega študijskega srečanja o vodenju naravnih parkov (Sesljan, 10. novembra 1973), "Most", 39-40, Trst, 1973, str. 1-97. 29 UDK 911.3:323.15 Slovenci (436.5 = 86 3) P0L02AJ SLOVENSKE MANJŠINE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM V LUČI HISTORIČNIH IN SOCIALNOGEOGRAFSKIH PROCESOV Vladimir Klemenčič* Matjaž Klemenčič** Uvod Pogoj za pravilno razumevanje sodobnih manjšinskih problemov koroških Slovencev je poznavanje razvoja njihove poselitve v alpskem prostoru, njihove vloge kot narodnostne skupnosti v zgodovinskem razvoju vse od umikanja sklenjeno poseljenega slovenskeqa agrarnega območja od severa proti jugu že v srednjem veku. še posebej pomembno je poznavanje socialnega in političnega položaja koroških Slovencev od začetka kapitalističnih družbenih odnosov v 19. stoletju v avstro-ogrski monarhiji, v prvi avstrijski republiki, v dobi nacizma in pn drugi svetovni vojni. Popolnejšo podobo o položaju koroških Slovencev dobimo z osvetlitvijo problematike slovenskega jezika in kulture v soodvisnosti od gnspo-darskega in socialnega razvoja v prostoru njihove sklenjene poselitve. Problemi so nam lahko jasni šele tedaj, ko se seznanimo s celotno zgodovino germani-zacijskih pritiskov in z oblikami odpora koroških Slovencev zoper le-te, saj se oblike in način germanizaciiskih pritiskov pa tudi odoora koroških Slovencev spreminjajo iz obdobja v obdobje ustrezno gospodarski strukturi, tehnolngiji in družbpnopnlitični ureditvi in mednarodnemu položaju. Oblike pritiska na koroške Slovence so se spreminjale od fevdalne in predka-pitalistične dobe, v obdobju klasičneqa kapitalizma v monarhiji pa prek ekonomskih, socialnih in političnih pritiskov v prvi avstrijski republiki in fizičnega iztrebljanja v dobi nacizma, vse do rafiniranih oblik duhovnih in političnih pritiskov po drugi svetovni vojni v razmerah industrijske družbe. Slovenski jezik in kultura se zaradi neprestanega oviranja sko?i dolgo zgodovinsko razdobje vse do danes ne moreta razvijati ustrezno potrebam družbenega in tehnološkega razvoja in enakopravno z nemškim jezikom in kulturo. Razvoj slovenskega pouka zaradi neprestanega oviranja zaostaja za razvojem nemškega pouka. Slovenci so zapostavljeni pri zaposlovanju in socialni mobilnosti ter s tem nenehno zaostajajo pri oblikovanju socio-ekonomske strukture industrijske družbe za nemško govorečim prebivalstvom. Prostor, poseljen z avtohtonim slovenskim prebivalstvom, je v primerjavi z ostalimi območji Avstrije zapostavljen tudi v gospodarskem razvoju. Pri koroških Slovencih lahko sledimo raznarodovalnim pritiskom v njihovem celotnem življenjskem ciklu tako pri posameznem koroškem Slovencu kot pri celotni slovenski narodnostni skupnosti, uu jutranjega vstajanja do večernega počitka, od rojstva do smrti, z uničevanjem nagrobnih spomenikov pa celo pc njihovi smrti. * dr., red. univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana. Aškerčeva 12 c* dr., docent, Pedagoška fakulteta, Univerza Maribor, 6 2000 Maribor, Koroška cesta, glej izvleček na koncu Obzornika 30 V vsem obdobju po drugi svetovni vojni in še zlasti v zadnjem 27-letnem obdobju po podpisu avstrijske državne pogodbe, s katero se je Avstrija obvezala, da bo spoštovala enakopravnost slovenskega jezika in kulture na celotnem prostoru avtohtone pnselitve slovenskega prebivalstva na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, pa avstrijska vlada teh obveznosti do Slovencev ne izpolnjuje. Ob pomoči dobro organiziranih protislovenskih velenemških nacionalističnih organizacij celo vse bolj stopnjuje raznarodovalne pritiske z najrazličnejšimi sredstvi moderne organizirane industrijske družbe; poslužuje se sredstev javnega obveščanja, vzqoinih in izobraževalnih ustanov, instrumentov planiranja gospodarskega in socialnega razvoja ter organizacije in urejanja prostora. Med sredstva pritiskov sodita tudi potvarjanje zgodovine in zloraba uradnih popisov prebivalstva z vsemi možnimi oblikami potvarjanja statističnih podatkov o jezikovni pripadnosti preb;valstva na Koroškem in -.tejerskem. Rezultat raznarodovalnih pritiskov od prve svetovne vojne dalje je izražen s spreminjanjem narodnostne strukture na slovenskem podeželju. Tako se je izoblikovalo narodnostno mešano ozemlje, ki je po avstrijski šolski zakonodaji iz leta 1945 označeno kot ozemlje dvojezičnega šolstva. Prostor, ki ga slovensko prebivalstvo še danes poseljuje, je zaradi stopnjevanja nasilne germanizacije notranje diferenciran na območja z različnimi razmerji med številom slovenskega in nemškega prebivalstva (1). Politično aeografske karakteristike še danes s Slovenci sklenjeno poseljeno narodnostno mešano ozemlje na Koroškem obsega tipično alpsko pokrajino med Karnskimi Alpami in Karavankami ob avstrijsko-italijanski in avtrijsko-jugoslovanski meji na jugu ter Ziljskimi Alpami, Dobračem, Osojskimi Turami, štalensko goro, Svinško planino in Golico na severu. S Slovenci poseljeno narodnostno mešano ozemlje Koroške je tipičen primer mednarodno-tranzitnega obmejnega območja, ki skupno z obmejnim območjem na jugoslovanski strani ob odprti avtrijsko-jugoslovanski meji in z obmejnim območjem ob odprti avstrijsko-italijanski meji predstavlja pomembno meddržavno, evropsko in medkontinentalno prometno tranzitno regijo. Ozemlje današnje Koroške je bilo že od predzgodovinske dobe dalje križišče pomembnih poti. Na območju med Beljakom, Celovcem, Gospo sveto in Podiuno so našelia, ki so znana po krajevnih oznakah iz rimske in predrimske dobe. Ta območja so v preteklosti prečkali selitveni tokovi številnih ljudstev, tako v keltski in rimski dobi kot kasneje selitveni tokovi slovanskih in germanskih liudstev. Prek te obmejne regije narodnostno mešanega ozemlja Koroške potekajo še danes prek Karavank in Karnskih Alp pomembne prometne poti iz vseh strani Evrope. Tod po novo zgrajenih cestah in avtocestah ter moderniziranih železnicah vodi prek Karavank in Visokih Tur pomembna prometna zveza, ki prečka Beljaška vrata in povezuje osrčje Evrope z Jugovzhodno Evropo ter z Bližnjim In Srednjim Vzhodom. Od te poti se pri Beljaških vratih odcepi pomembna cestna in železniška proga prek Spodnje Ziljske in Kanalske doline v smeri proti Italiji in Jugoslaviji. Tem prometnim potem se pridružujejo še pomembne prometne poti, ki povezujejo severozahodni del Panonske nižine pri Dunaju, po dolini Drave pa še Maribor z osrednjo Koroško. Te prometne poti se pridružujejo mednarodno pomembnemu tranzitnemu križišču pri Beljaku, hkrati pa prehajajo na mednarodno pomembne prehode prek Karavank pri Podkorenu, Ljubelju, Jezerskem vrhu, Holmcu in Dravogradu na jugoslovansko-avstrijski meji ter n-! Trb'žu med Karnskimi Alpami in Karavankami ob italijansko-avstrijski meji. 31 Mednarodno pomembne poti prečkajo narodno mešano ozemlje Koroške in Karavanke ter povezujejo Avstrijo in druga evropska območja prek jugoslovanskega ozemlja z gospodarsko pomembnimi območji Vzhodne in Jugovzhodne Evrope ter deželami Bližnjega in Srednjega Vzhoda (2). Obmejna regija ob avstrijsko-jugoslovanski meji je prostor, skozi katerega se pretakata mednarodni blagovni tokovi, tokovi delovne sile in turistov med evropskimi državami, hkrati pa je tudi celotni obmejni prostor to- In onstran jugo-slovansko-avstrijske meje za mednarodni turizem privlačna alpska pokrajina. Obmejne regije v primerjavi s preteklostjo niso več manj razvita zaprta območja, temveč odprta območja fleksibilne industrijske družbe. Tak tip obmejnih regij predstavlja prostor prehodov in nove politlčno-ekonomsko zasnovane mostove mednarodneqa povezovanja evropskih narodov in držav. Ker je v Evropi veliko število obmejnih regij poseljenih z narodnostnimi manjšinami (v Jugoslaviji narodnostmi), ki imajo svoje matične države onstran državnih mejah, bi lahko manjšine le ob pravem demokratičnem odnosu večinskih narodov, s katerimi so pomešano poseljene, opravljale funkcijo posrednika med narodi. To je še posebej pomembno zato, ker manjšine zaradi gospodarske aktivizacije obmejnega prostora v fazi intenzivnejše industrializacije in ob obliknvaniu strukture urbane družbe obvladajo oba jezika in kulturi obeh narodov dveh sosednjih držav, kar jim daje prednosti v upravljanju funkcije kulturnogospodarskega in političnega povezovanja med narodi dveh ali več držav (3). Avstrija po drugi svetovni vojni s svojim negativnim odnosom do narodnostnih manjšin ne omogoča koroškim Slovencem opravljanja funkcije povezovalnega člena med Avstrijo in Jugoslavijo oziroma med matičnim slovenskim narodom in avstrijskim prebivalstvom Koroške. Ta vloga je onemogočena slovenski narodnostni manjšini z raznimi oblikami politične, ekonomske in socialne diskriminacije. Negativno razmerje Avstrije do slovenske manjšine na Koroškem in štajerskem pa ni samo negativen dejavnik v družbenem razvoju na obmejnem narodnostno mešanem območju, temveč tudi zavora pri razvoju in sodelovanju med državami širšega evropskega prostora. Negativna plat avstrijske manjšinske politike prihaja še posebej do izraza z osvetlitvijo novo nastalih mednarodnih in meddržavnih odnosov, ki temelje na vse bolj svobodni in Intenzivni mednarodni menjavi blaga, pretoku delovne sile, informacij in turističnih tokov. Politični pritiski na koroške Slovence v težnji po nasilni asimilaciji, ki jo le-ti občutijo v svojem vsakodnevnem kulturnem, gospodarskem in političnem življenju, povzročajo na narodnostno mešanem prostoru Koroške permanentno nolitično napetost in politične konflikte. Pokrajinska podoba Območje avtohtone poselitve slovenskeoa prebivalstva na Koroškem sestavlja reliefno pestro razčlenjen svet fluvioglacialnih dolin, ledenikih jezer, blat ter z glacialnimi morenami prekritim raznosmerno nagnjenim svetom ter z večjimi ali manjšimi zamočvirjenimi ali izsušenimi kotanjami in dobravami. Taka morfološka izoblikovanost reliefa z močnimi učinki glacialnega preoblikovanja v novejši geološki dobi je pustila na sedanjem nacionalno mešanem ozemlju razmeroma malo za kmetijsko obdelavo primernega ravnega sveta. Pestro razčlenjeno pokrajino južne Koroške z alpskim podnebjem delimo po ljudski regionalni delitvi na tri večje pokrajinske enote: na Ziljo na zahodu, Rož v osrednjem delu ter na Podjuno v vzhodnem delu. Vsaka od teh pokrajin- 32 Klagenfurt Celovec VoikermarKt iVelikovecJR Eberndorf I Dobrig vas] ,Bleiburg rP l i b e r k .FerTočl Eisenkappel Železno Koplo 20 -50*/. SLOVENCEV 10-20'/. SLOVENCEV 00 10V. SLOVENCEV DELEŽ SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM L. 1951 PO KATASTRSKIH OBČINAH 50 - 100V. SLOVENCEV KOT SLOVENSKO PREBIVALSTVO JE 5TETO TISTO. KI JE BILO PRI POPISU PREBIVALSTVA L 1951 VPISANO V KATEGORIJAH OBCEVALNEGA JEZIKA .SLOWENISCH, WINDISCH ALI V KOMBINACIJI S TEMA OVEMA KATEGORIJAMA Hermogor Smohor avtor Ciril Vojvoda skih enot se zaradi izredne reliefne razdrobljenosti in drugih pokrajinskih značilnosti še naprej drobi na številne mikroregionaine pokrajinske enote. Zahodni del narodnostno mešanega ozemlja med Smohorjem in Baškim jezerom, tako imenovano Ziljo, predstavlja med Karnske in Ziijske Alpe stisnien svet Srednje in Spodnje Ziijske doline, ki prehaja proti vzhodu v Beljaško sovodenj in zilisko-baške dobrave. V zgornjem delu, nekako med Sentštefanom v Ziljski dolini in Smohorjem, se razprostira razčlenjen gričevnat svet iz skrilavih kamnin, v spodnjem delu Ziijske doline, med Bistrico na Zilii in Baškim jezerom, pa razširjeno dno doline Zilje. Obrobie Ziijske doline predstavlja gorski, s planinami posejani svet severne strani Karnskih Alp, zahodnih Karavank, južnih pobočij Ziljskih Alp In Dobrača. Tako imenovano Beljaško sovodenj in ziljskobaške dobrave pa sestavlja dolinski in v terase preoblikovani svet ob Dravi in Zilji, ki ga na zahodu omeiujejo odrastki višjega sveta iz labore sestavljenih Gur in podolje Baškega jezera. Osrednji del narodnostno mešanega ozemlja sestavljajo štiri med seboj različne pokrajinske enote, med Baškim jezerom na zahodu in sotočiem Krke in Drave na vzhodu, ki se položno vlečejo od zahoda proti vzhodu. Najjužnejši del sestavljajo pobočja pretežno apniškega dela Karavank, na območju Dravske doline pa Spodnji in Zgornii Rož, ki na severu v neposredni bližini Drave prehaja v pretežno konglomeraten in z morenskimi nasipi ter manjšimi jezeri prekrit hribovit svet Gur. Severno od tod se na severozahodu med Vrbskim in Osojskim jezerom razprostira hribovit svet Osojskih Tur, od Vrbe do Celovca se razteza podolje Vrbskega jezera, na območju Celovca in severno ter vzhodno od njega pa Celovška ravnina. Tretji, vzhodni del narodnostno mešanega ozemlja predstavlja na jugu območje Karavank, kjer se prepleta zložno zaoblieno hribovje neprepustnega skrilavega sveta z apnlškimi qorskimi gmotami Pece in Obirja. Severno od tod do Drave se razteza z morenami in ravninami prepleten svet Podjune, ki prehaja na severu onstran Drave v Vellkovško podgorje terasastega in mnren«kega sveta ter dalje v pogorje Svinje olanine. Na zahodnem delu prehaja Podjuna v močno z apniškimi osamelci, morenami in jezerci razčlenjen svet Sentprimškega hribovja ali Vrhov. Narodnostno mešano ozemlie Koroške je zaradi velike reliefne in pedološke raznoličnos*i tako v ravninskem svetu Podjune ali Beljaške sovodnji kot na pobočjih visokogorskega sveta, gričevnati Zilji ali na hribovitem svetu Gur s>-edi Ceiovške kotline prekrito z obsežnimi kompleksi fluvioglacialnih odkladnin. Človek si je v dolinskem in ravninskem svetu Zilje, Roža in Podjune skrčil gozdne površine za potrebe kmetijske proizvodnje že v predslovanski dobi. Hribovit in gorski svet je človek postoooma poseljeval do zgodnjega srednjeoa veka. Kljub slabim naravnim razmeram za ročno obdelavo kmetijskih površin ter za kmetijstvo ne ravno ugodnim klimatskim pogojem lahko sledimo intenzivnemu večanju agrarne prenaseljenosti vse do konca druge svetovne vojne. Značilna alpska kontinentalna klima tega območja s hladnimi in dolgimi zimami ter z vročimi poletji, ki jih pogostoma prekinjalo deževna obdobja v poletnem času. in močna zamegljenost, povezana s top'otnim obratom v dnu kotline, zlasti v zimskem času, pozne spomladi in zgodaj v jeseni, prinaša velike ohladitve prav na območju kmetijskih površin in omogoča kmetijstvu sorazmerno slabe možnosti. Za kmetijstvo manj ugodni klimi se pridružujejo še majhen obseg ravneqa sveta in slabe pedološke razmere. Zato je kmetiistvo že od nekdai usmerjeno v živinorejo. Človek ie zaradi pomanjkanja ustreznih kmetijskih površin in zaradi maksimalne izrabe krčil gozd za senožeti in planine tudi na prisojnih strmih pobočjih in na manj strmih površinah gorskega sveta (4). Nekateri elementi politične zgodovine koroških Slovencev Med take gotovo sodita historični poselitveni prostor ter območje dvojezičnega šolstva, ki je bilo uradno določeno s posebno avstrijsko uredbo že let» 1945. Ta prostor je tisto poselitveno območje, iz katerega so v dobi nacizma izseljevali koroške Slovence in na kater" sp je zaradi jezikovne in narodnostne pome-šanosti prebivalstva nanašala vrsta zakonskih določil v nacistični dobi, ki so merila na iztreblianje koroških Slovencev. Na približno isti teritorij so vezani tudi posebni odloki o uporabi slovenščine v uradnem poslovanju. Da žive na omenienem teritoriju še danes sklenjeno poseljeni koroški Slovenci in da kažejo svoio življenjsko moč ter željo po svojem obstoju, dokazuje tudi vrsta prepričljivih dejstev. Ozemlje dvojezičnega šolstva je gravitacijsko območje, iz katerega prihajajo otroci koroških Slovencev na šolanje v zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu, in ozemlje, na katerem na lastno iniciativo in večinoma brez pomoči avstrijskih oblasti aktivno delujejo kulturnoprosvetne, gospodarske in politične organizacije koroških Slovencev. Razvoj strukture prebivalstva oo narodnosti na Koroškem Slovani so ob naselitvi v Vzhodnih Alpah ob koncu 6. in v začetku 7. stoletja poselili 70.000 km' prostora z okoli 200.000 prebivalci (5) Nemški fevdalci, ki so od 9. stoletja dalje zavladali nad tedaj redko poseljenim slovanskim poselitvenim prostorom v Vzhodnih Alpah, so naseljevali na svojih posestvih po večini nemško govoreče kmete zaradi gospodarskih koristi, ne pa iz nacionalnih vzrokov (6). Etnična meja ozemlja s sklenjeno poselitvijo slovenskega agrarnega prebivalstva se je v obdobju od 9. do 16. stoletja pod vplivom nemške kolo-nizaciie pomaknila precej proti jugu. V tem času se je izoblikovala narodnostna meja na skoraj isti črti, ki danes predstavlja mejo med sklenjenim dvojezičnim in nemškim ozemljem Koroške. Da je to ozemlje še po drugi svetovni vojni dejansko dvojezično, nam dokazuje že omenjeni avstrijski zakcn o dvojezičnih šolah iz leta 1945, ki zaiema dvojezično šolstvo na prostoru sklenjene poselitve Slovencev na narodnostno mešanem nzpmlju južne Koroške. Današnje dvojezične ozemlje na avstHIske^. Koroškem je bilo od srede 16. do srede 19. stoletja razen redkih izjem poseljeno s povsem slovenskim agrarnim prebivalstvom. Le na severu je mejilo na z Nemci poseljeno ozemlje Koroške (7). Od srede 19. stoletja dalje se začenja na današnjem dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške večati delež nemškega prebivalstva tudi med agrarnim in nižjimi sloji prebivalstva na račun doseljevanja nemškega in nasilne germanizacije slovenskega prebivalstva. Avstrijske oblasti so že tedaj težile po ustvarjanju vtisa o večjem številu nemškega prebivalstva, kot je bilo tega dejansko na narodnostno mešanem ozemlju oziroma na tedaj še povsem slovenskih območjih koroškega podeželja. Od eneqa do drugega liudskega štetja je število slovenskega prebivalstva nesorazmerno nazadovalo, nemškega pa vidno napredovalo. Tega pojava ni mogoče utemeljiti in pojasniti niti z elementi demografskega niti z elementi gospodarskega razvoja Koroške. Nesorazmerno močno upadanje števila Slovencev, kot ga nakazujejo uradni avstrijski statistični podatki, je lahkn le deloma rezultat nasilne qermanizacije. Dejansko pojasnilo za ta pojav bi lahko našli le v analizi mehanizmov, metodoloqiji in v izvajanju načinov popisovanja prebivalstva po občevalnem jeziku. Za vsa ljudska štetia je značilno, da so bili za popisovalce izbrane večinoma nemško-nacional¡stično usmerjene osebe, ki so z raznimi pritiski vsiljevale slovenskemu prebivalstvu vpis nemščine kot njihovega občevalnega jezika. Potvarjanje statističnih podatkov o občevalnem jeziku je bilo nrj uradnih avstrijskih ljudskih štetjih že pred prvo svetovno vojno tudi sicer sredstvo navidezne germanizacije vseh nenemških narodov v Avstriji (8). Na celotnem ozemlju sedanje avstrijske Koroške naj bi se od leta 1846 pa do leta 1910 znižal odstotek slovenskega prebivalstva od 35% na 18,3%. Na današnjem dvojezičnem ozemlju Koroške naj bi se zmanjšal delež prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom od 97,5% leta 1846 na 67,7% leta 1910; na leta 1846 slovenskem ozemlju (v današnjih mejah avstrijske Koroške) pa naj bi število SLovencev v istem obdobju padlo od 103.236 (90,8%) na 65.661 (44,5%) (9). Manipuliranje avstrijske statistične službe s statističnimi podatki popisov prebivalstva pc jezikovni pripadnosti v škodo Slovencev rti nikakršna novost. Isto metodo so uporabljali tudi v avstro-ogrski monarhiji pred prvo svetovno vojno. Da je avstrijska statistična služba že takrat uporabljala uradne popise prebivalstva kot sredstvo za germanizacijo Slovencev, nam nazorno pokaže primerjava indeksa gibanja slovenskega in vsega avstrijskega prebivalstva v avstrijskem delu monarhije. Medtem ko je med letoma 1880 in 1910 število vsega prebivalstva v avstrijskem delu monarhije poraslo za 29%, tj. od 22,144.000 na 28,572.000, ie število slovenskena prebivalstva v istem obdobju poraslo komaj za 10%, od 1.141.000 na 1,25 3.000. Med letoma 1890 in 1900 je število prebivalstva v avstrijskem delu monarhije poraslo za polnih 9%, Slovencev pa samo za 1% (10). Z'oraba ljudskih štetij po občevalnem ieziku za potvarianje dejanskih narodnostnih razmer na Koroškem se je z izpopolnjevanjem metodologije, tehnike In orqanizaci'e uradnih popisov prebivalstva od ljudskega štetja do ljudskega štetja še stopnjevala. Temu pojavu sledimo tako pri ljudskem štetju prebivalstva leta 1934 v prvi avstrijski republiki kot pri ljudskem itetju le'a 1939 po priključitvi Avstrije k nacistični Nemčiji ter pri vseh ljudskih štetjih po drugi svetovni vojni v letih 1951, 1961 in 1971. Tehnika statističnih manipulacij pa je dosegla svoj vrhunec pri ljudskem štetju posebne vrste 1976. Pri tem so v obliki glasovanja popisovali prebivalstvo po materinem jeziku. Ker je imelo to ljudsko štetje očiten protimanišinski značaj, se ga ni udeležilo okoli tri četrtine prebivalstva celotne Avstrije in s tem izrazilo svoj bojkot. Koroški Slovenci so skupaj z demokratičnimi Avstriici izrsžali nezadovoljstva z^p^r to itetje tudi s številnimi akcijami ob samem štetju prebivalstva in dosegli vrhunec z javnim sežiganjem popisnih formulariev pred poslopjem deželne vlade v Celovcu. Iz protesta so ponekod zasedli celo volišča in za določen čas prekinili potek štetja, na Selah pa so zasegli tudi popisne skrinjice in sežgali popisnice. Ob takšnem političnem vzdušju odkritega protesta slovenskeqa in avstrijskega prebivalstva so našteli na narodnostno mešanem ozemlju Koroške 3.941 prebivalcev s slovenskim materinim jezikom. (11). Razlika med nacističnim štetjem prebivalstva leta 1939 in štetji v prvi in drugi avstrijski republiki (12) je v tem. da so nacisti želeli našteti na Koroškem sorazmerno večje število slovenskega prebivalstva z namenom, da bi ga v celoti izselili (13), medtem ko so želele avstrijske oblasti v prvi in drugi avstrijski republiki našteti čim nižje število Slovencev, da bi jim ne bilo treba dajati narodnostnih pravic, ki jim pripadajo po mednarodnih pogodbah in načelih ZN. To nam jasno izražajo medsebojne primerjave štetij prebivalstva po občevalnem jeziku. Rezultati so med seboj absolutno neprimerljivi, ker so pri štetjih popisovali prebivalstvo enkrat po pripadnosti in kulturnem krogu, drugič po občevalnem, tretjič po družinskem in četrtič po materinem jeziku. Tako naj bi bilo leta 1934 ob ljudskem štetiu 26.7%, pri nacističnem popisu leta 1939 pa 44.778 Slovencev; po eni izmed številnih avstrijskih variant so pri štetju leta 1951 uvrstili med Slovence 19.900, leta 1961 14.000, leta 1971 pa 16.000 prebivalcev (14). Povojni avstrijski popisi so podobni nacističnemu popisu leta 1939 glede na uvedbo izmišljene jezikovne skupine "vvindisch". Le-ta je prvič uvedel poleg slovenščine in nemščine še jezikovno skupino "vvindisch". Oznaka "vvindisch" je izmišljena in znanstveno ne- 36 JEZIKOVNO MEŠANO OZEMLJE KOROŠKE (OBMOČJA, KJER NAJ BI BILA SLOVENŠČINA KOT URADNI JEZIK OMEJENA V UPORABI IN KJER NAJ BI BILI KRAJEVNI NAPISI DVOJEZIČNI) Hermogor Smohor nemški in slovenski uradni jezik 1u0i dvojezični krajevni napisi meja jezikovno mešanega ozemlja iod ists dvojezične solei oržavna meja avtor Ciril Vojvoda _ _ skih enot se zaradi izredne reliefne razdrobljenosti in drugih pokrajinskih značilnosti še naprej drobi na številne mikroregionalne pokrajinske enote. Zahodni del narodnostno mešanega ozemlja med šmohorjem in Baškim jezerom, tako imenovano Ziljo, predstavlja med Karnske in Ziljske Alpe stisnjen svet Srednje in Soodnje Ziljske doline, ki prehaja proti vzhodu v Beljaško sovodenj in zilisko-baške dobrave. V zgornjem delu, nekako med Sentštefanom v Ziljski dolini in šmohorjem, se razprostira razčlenjen gričevnat svet iz skrilavih kamnin, v spodnjem delu Ziljske doline, med Bistrico na Zilii in Baškim jezerom, pa razširjeno dno doline Zilje. Obrobie Ziljske doline predstavlja gorski, s planinami posejani svet severne strani Karnskih Alp, zahodnih Karavank južnih pobočij Ziljskih Alo in Dobrača. Tako imenovano Beljaško sovodenj in ziljskobaške dobrave pa sestavlja dolinski in v terase preoblikovani svet ob Dravi in Zilji, ki ga na zahodu omejujejo odrastki višjega sveta iz labore sestavljenih Gur in podolje Baškega jezera. Osrednji del narodnostno mešanega ozemlja sestavljajo štiri med seboj različne pokrajinske enote, med Baškim iezerom na zahodu in sotočiem Krke in Drave na vzhodu, ki se položno vlečejo od zahoda proti vzhodu. Najjužnejši del sestavljajo pobočja pretežno apniškega dela Karavank, na območju Dravske doline pa Spodnji in Zgornji Rož, ki na severu v neposredni bližini Drave prehnja v pretežno konglomeraten in z morenskimi nasipi ter manjšimi jezeri prekrit hribovit svet Gur. Severno od tod se na severozahodu med Vrbskim in Osojskim jezerom razprostira hribovit svet Osojskih Tur, od Vrbe do Celovca se razteza podolje Vrbskega jezera, na območju Celovca in severna ter vzhodno od njega pa Celovška ravnina. Tretji, vzhodni del narodnostno mešanega ozemlja predstavlja na jugu območje Karavank, kjer se prepleta zložno zaoblieno hribovje neprepustnega skrilavega sveta z apniškimi aorskimi gmotami Pece in Obirja. Severno od tod do Drave se razteza z morenami in ravninami prepleten svet Podjune, ki prehaja na severu onstran Drave v Velikovško podgorje terasastega in mnrenskega sveta ter dalje v pogorje Svinje olanine. Na zahodnem delu prehaja Podjuna v močno z apniškimi osamelci, morenami in jezerci razčlenjen svet Sentprimškega hribovja ali Vrhov. Narodnostno mešano ozemlie Koroške je zaradi velike reliefne in pedološke raznoličnosH tako v ravninskem svetu Podjune ali Beljaške sovodnji kot na pobočjih visokogorskega sveta, gričevnati Zilji ali na hribovitem svetu Gur sredi Celovške kotline prekrito z obsežnimi kompleksi fluvioglacialnih odkladnin. Človek si je v dolinskem in ravninskem svetu Zilje, Rnža in Podjune skrčil gozdne površine za potrebe kmetijske proizvodnje že v predslovanski dobi. Hribovit in gorski svet je človek postoooma ooseljeval do zgodnjega srednjeoa veka. Kljub slabim naravnim razmeram za ročno obdelavo kmetijskih površin ter za kmetijstvo ne ravno ugodnim klimatskim pogojem lahkn sledimo intenzivnemu večanju agrarne prenaseljenosti vse do konca druge svetovne vojne. Značilna alpska kontinentalna klima tega območja s hladnimi in dolgim: zimami ter z vročimi poletji, ki jih pogostoma prekinjaio deževna obdobja v poletnem času. in močna zamegljenost, povezana s top'otnim obratom v dnu kotline, zlasti v zimskem času, pozno spomladi in zgodaj v jeseni, prinaša velike ohladitve prav na območju kmetijskih površin in omogoča kmetijstvu sorazmerno slabe možnosti. Za kmetijstvo manj ugodni klimi se pridružujejo še majhen obseg ravneqa sveta in slabe pedološke razmere. Zato je kmetiistvo že od nekdai usmerjeno v živinorejo. Človek ie zaradi pomanjkanja ustreznih kmetijskih oovršin in zaradi maksimalne izrabe krčil gozd za senožeti in planine tudi na prisojnih strmih pobočjih in na manj strmih površinah gorskega sveta (4). 1281 nemogoči jezikovni skupini, "slowenisch-windisch" in "windisch-slowenisch". Pri popisu leta 1951 so vpisali v iezikovno skupino "slowenisch-windisch" 117, v jezikovno skupino "windisch-slowenisch" pa le 38 oseb. Leta 1971 sn pa v ti dve izmišljeni jezikovni skupini vpisali skupno 9 oseb. Do kakšnega izkrivljanja dejanske podobe o jezikovni sestavi lahko privede popisovanje prebivalstva, pa nai si bo to po občevalnem, družinskem ali materinem jeziku, in kaj lahko pričakujemo v sedanjih koroških razmerah ter zakaj so koroški Slovenci sklenili bojkotirati štetje posebne vrste in so zoper povezovanje rezultatov tega štetja z izvajanjem zakona o pospeševanju nenemških jezikovnih skupnosti v Avstriji, nam nazorno ilustrira primer|ava med petimi vrstami podatkov o jezikovni sestavi prebivalstva, ki so rezultat različnih oblik štetij med letoma 1939 in 1971. Za razdobje dvaintridesetih let razpolagamo s podatki štetja v letu 1939 o jezikovni sestavi prebivalstva v nacistični dobi ter s podatki treh povojnih uradnih avstrijskih štetij prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 in s podatki o sestavi šoloobveznih otrok v šolskem letu 1954/55 oo materinem jeziku. 7a ilustracijo protislovnosti rezultatov treh povojnih ljudskih štetij naj nam služijo primeri treh občin: Sentštefan (St. Stefan an der Gai!) in Brdo (Egg) v Ziljski dolini ter Medgorje (Mieger) jugovzhodno od Celovca. V občini Sentštefan (St. Stefan an der Gail) v Ziljski dolini so pri štetju leta 1951 vpisali vse prebivalce v jezikovno skupino "deutsch", pri ljudskem štetju leta 1939, v dobi nacizma, pa so vpisali v to Jezikovno skupino mani kot polovico p-ebivalcev; pri štetju šoloobveznih otrok po materinem jeziku v šolskem letu 1954/55 so pa našteli kar eno tretjino otrok s slovenskim materinim jezikom. Pri uradnem štetju prebivalstva pet let kasneje, leta 1961, kakor tudi pri štetju leta 1971 pa so našteli v jezikovni skupini "deutsch" več kot 99% prebivalcev. V občini Brdo (Egg) v Ziliski dolini «o Dri Stetj'i Ista 1951 vpijali v skupino občevalnega jezika "deutsch" 41%, leta 1961 že 75%, leta 1971 pa kar 91% prebivalcev; pri štetju šoloobveznih otrok po materinem jeziku so pa našteli v šolskem letu 1954/55 skoraj 80% otrok s slovenskim materinim jezikom. V občini Medgorje (Mieger) so pri št~tlu leta 1951 vpisali v iezikovno skupino občevalnega jezika "deutsch" slabo desetino, leta 1961 eno četrtino, leta 1971 pa že dobre tri četrtine prebivalcev. V tako imenovane slovenske jezikovne skupine ("slowenisch", "deutsch-slowenisch", "slowenisch-deutsch") so zapisali leta 1951 več kot 90%, leta 1961 le 3%, leta 1971 pa dobrih 12% prebivalcev. V tako imenovane vindišarske jezikovne skupine ("deutsch-windisch", "windisch-deuts'-h", ;'windisch") niso leta 1951 vpisali nobenega prebivalca, leta 1%I skoraj tri četrtine, leta 1971 pa le dobrih 10% prebivalcev. Ce bi primerjali uradne av=tniske statistične podatke vseh treh povojnih štetij prebivalstva z nacističnim štetjem leta 1939 ter s podatki šoloobveznih otrok v letu 1954/55 in bi skušali izluščiti proces spreminjanja jezikovne sestave prebivalstva v navedenih treh občinah, bi lahko sklepali, če ne bi poznali političnega ozadja štetij, da je avstrijska Koroška po spreminjanju jezikovne in s tem narodnostne sestave prebivalstva edinstvena demografska posebnost, ki ji ni primere v svetu. Saj dobimo po loqiki teh potvorjenih podatkov o jezikovni sestavi prebivalstva vtis, da je slovenska narodnostna skupnost v občini v enem desetletju izumrla, a se po preteku enega desetletja ob novem popisu prebivalstva ponovno roieva. Na primeru občine Sentštefan (St. Stefan sn der Gai!) v Ziljski dolini bi lahko sklepali, da so bili koroški Slovenci leta 1939 še v številčni n*%»ladl, v čas" dvanajstih let, do prvega povojnega uradnega avstrijskega štetja v letu 1951, naj bi popolnoma izumrli, štiri leta kasneje pa naj bi se kot slovenski otroci izumrleqa naroda ponovno roiiii V občini Brdo (Egg) naj bi bilo od treh četrtin nemškega prebivalstva v letu 1951 le tri leta pozneje, v letu 1954, kar tri četrtine slovenskih otrok. V občini Medgorje (Mieger), kjer je leta 1951 prevladovalo slovensko govoreče prebivalstvo, pa naj bi v obdobju desetih let skoraj čisto izumrlo. Tako imenowani "vindišarji", ki jih v tej občini še ni bilo pri štetju prebivalstva leta 195!, naj bi bili že v absolutni prevladi pri štetju leta 1961, do štetja leta 1971 pa naj bi izumrli (16). Statistični podatki o jezikovni sestavi prebivalstva po koroških občinah po štetjih v letih 1951 in 196 1 dajejo vtis, da se je v velikem številu podeželskih občin avstrijske Koroške število Nemcev podvojilo, ponekod oa celo potrojilo, število Slovencev pa ie povsod nazadovalo in le v enem samem primeru napredovalo (17L Značilnosti ljudskega štetja posebne vrste v odnosu do prejšnjih ljudskih štetij po občevalnem jeziku v Avstriji V prejšnjem poglaviu smo opredelili štetja prebivalstva po občevalnem oziroma družinskem jeziku, ki so bila izvedena na tleh Koroške od leta 1846 dn leta 1971. Ugotovili smo značilnosti teh štetij, ob čemer se je pokazalo, da pri nobenem štetju ni bil namen ugotoviti dejansko številčno stanje slovenskeqa orebivalstva na Koroškem. Le enn izmed njih, to je nacistično štetje iz le"^ ! 939, je imelo nalogo ugotoviti naselbinske jedra slovenskega p~ebivaistva na K.-rcškem z namenom. da bi lažie nasilno izselili Slovence, kar se je leta 1942 tudi zgodilo. Vendar je ta popis, kakor ostali, ugotavljal tudi druge demografske značilnosti prebivalstva in tako ni služil le za ugotavljanje nacionalne strukture. Prva značilnost štetja prebivalstva posebne vrste je bila torej ta, da je ugotav-lialo le mate-in jezik prebivalstva. Druaa znači|no-t ie bila v načinu izvedbe, s=j ie hi>o izvedeno obliki vol't°v. PreštDv=>nri ro dobi i i naziv vnlilrih upravičencev. Štetje se ni izvaialo s pomočjo števnih komisarjev, to je liudi, ki bi hodili od hiše do hiše in razdeljevali popisnice, ki bi jih potem izpolnjevali družinski poglavarji, oziroma sami števni komisarji. Vsak posamezen volilni upravičenec oziroma preštevanec je moral osebno na volišče in v posebni zaprti kabini izpolniti določen obrazec (18). Udeležba ob štetju je bila torej vprašanje politične zavesti vsakega posameznika. Avstrijske manišine so zavrnile štetje prebivalstva posebne vrste kot sredstvo za reševanje njihovih manjšinskih vprašanj, kar so deloma storile že tudi ob prejšnjih rednih štetjih prebivalstva, vendar pa ob teh niso napovedale bojkota. Pripadniki manjšin so ob rednih štetjih prebivalstva sodelovali kot državljani. Tudi v končni fazi izvedbe štetja prebivalstva posebne vrste in ob interpretaciji njegovih rezultatov so se pokazale velike razlike v primerjavi s prejšnjimi rednimi štetji. Ce je bila udeležba na ljudskih štetjih posebne vrste stvar politične odgovornosti vsakega posameznega Avstrijca, je zanimivo ugotoviti, da se tega štetja ni udeležilo kar 75% avstrijskih državljanov. Ljudskega štetja posebne vrste se je sicer res udeležilo relativno veliko število prebivalstva na področjih, kjer žive koroški in štaierski Slcvenci ter gradiščanski Hrvatie. To pa še ne pomeni, da ie štetje uspelo, saj se ga je v ostalih območjih Avstriie udeležilo zelo male ljudi. Glede na to, da so ob tem štetju prvič ugotavljali materin in ne občevalni oziroma družinski jezik na avstrijskih tleh, se je pojavilo tudi vprašanje o dejanski jezikovni pripadnosti prebivalstva, ki živi v deželah zunaj Koroške, Štajerske in Gradiščanske. Tako so se Vorarlberžani zgodovinsko upravičeno spraševali, ali ni morda njihov materin jezik "alemanščina" (19). 40 JUŽNA KOROŠKA - POMEMBNEJŠI KRAJI Z DOGODKI IZ NARODNOOSVOBODILNE BORBE 1942-45 poatAjiMSKi oooo« o*vo»oo«i.«»t r«o«fe ★ * s«o«"K* MOUN •<*«» 0 KRAJI I VtC KOI 10 OCPMtlllAMCI , itAJI l I-to 0C*0B»1«**CI avtorica Božena Antonič ® Danes, več kot 10 let po izvedenem štetju, še vedno ne razpolagamo s tiskano publikacijo, ki bi vsebovala rezultate štetja posebne vrste. Prav tako še danes ne poznamo sumarnih rezultatov štetja prebivalstva posebne vrste za celotno Avstrijo, kaj šele za posamezne zvezne dežele. Časopisi so objavljali rezultate le za Koroško. Za štajersko smo prav tako izvedeli iz časopisja za sumarno število Slovencev na celotnem štajerskem kakor tudi za število Slovencev v obmejnih vaseh štajerske. Avstrijsko časopisje je za pokrajine zunaj jezikovno mešanih področij na Gradiščanskem, Koroškem in štajerskem objavljalo le podatke o "volilni udeležbi" (20). Le-ta je bila ponekod na Koroškem, kjer so iz političnih razlogov kot odgovor na bojkot težili k čim večji udeležbi, več knt 100%, za kar ni treba nobenega komentarja. Posebnosti avstrijskega volilnega sistema sicer dopuščaio volilno udeležbo v drugem volilnem okraju s tako imenovanimi volilnimi karticami. Vendar pa v primeru avstrijskega popisa posebne vrste število volišč, kjer ¡e Nla udeležba stoodstotna ali celo nad 100%, presega normalno mero. To kaže na dejstvo, da so po izvedenem štetju pripisovali pozornost le volilni udeležbi, ne pa tudi samim rezultatom. Podatki štetja prebivalstva posebne vrste pa naj bi bili po izjavah avstriskih statistikov objavljeni že v letu 1977. Po tej napovedi mineva že enajsto leto, statistični podatki tega popisa pa še vedno niso objavljeni. Kot je razvidno iz analize dostopnega gradiva, popisni podatki nimajo nobene uporabne vrednosti, zato ne bodo nikoli objavljeni. Po podatkih ljudskega štetja posebne vrste iz leta 1976 so našteli več Slovencev na Dunaju (prek 4700) kot na Koroškem (3924) (21). Položaj koroških Slovencev v sodobnih procesih gospodarske preobrazbe Konec 19. stoletja pomeni za prebivalstvo narodnostno mešanega ozemlja Koroške pričetek intenzivnejšega razkroja klasične agrarne in oblikovanje gospodarske strukture industrijske družbe. Ta proces je v zadnjih dveh desetletjih po druqi svetovni vojni zajel celotno območje Koroške. V tem razdobju ie v kmetijstvu ročno obdelavo v celoti zamenjala strojna. Tradicionalno pni ¡kulturno samooskrbno kmetijstvo je zamenjala specializirana živinoreia. namesto nekdanje maksimalne pa je danes v prevladi optimalna izraba kmetijske zemlje. Ravninski njivski svet je zajelo ozelenjevanje; njive se umikajo travnikom, preostale njive pa postajajo večinoma vir za proizvodnjo živinske krme. Skozi stoletja s krčenjem gozdov in z velikim naporom pridobljeni travniki in senožeti preraščajo v gozdove. Tudi nekdaj aktivno izkoriščanje planin v qorskem svetu je na narodnostno mešanem ozemliu močno nazadoval"-. Odsotek kmečkega prebivalstva se je skrčil na minimum, na dobro desetino, vse ostalo prebivalstvo pa si mora iskati zaposlitev v nekmetijskih dejavnostih. V zadnjih dveh desetletjih se ie na celotnem narodnostno mešanem ozemlju zeln intenzivno razvil turizem. K temu ie v veliki mer1 pripomogla načrtna in subvencionirana izgradnja polpenzinnov, penzionov ter drugih tudi za turizem pomembnih infrastrukturoih objektov. S tem je postal turizem velikemu delu koroškega prebivalstva qlavni ali dodatni vir dohodkov. K ekspanziji turizma po drugi svetovni vojni so močno prispevali intenzivni tokovi turistov iz ZR Nemčije, v novejšem času pa tudi iz Nizozemske. Turizem je tu dosegel že tako stopnjo, da lahko govorimo o Koroški kot tipični turistični pokrajini, saj je na narodnostno mešanem ozemlju turizem zajel že skoraj sleherno vas (22). Prostorska jedra turizma so zlasti območja koroških jezer, ki so številna prav na nacionalno mešanem ozemlju. Turizem jih je postopoma zajel od druge polovice 19. stoletja dalje. Tako lahko ob Vrbskem jezeru sledimo začetkom turizma že v drugi polovici I 9. stoletja; med prvo in drugo svetovno vojno se je 42 priče! turizem intenzivneje razvijati na območju Saškega, v letih pred drugo svetovno vojno in po njej pa na območju Klopiniskeoa in sosednjih jezer. Po drugi svetovni vojni je turizem zajel območje Hodiškega jezera s hribovitimi Gurami južno od Vrbskega jezera, zadnji dve desetletji pa tudi območje Pre-seškega jezera v Ziljskl dolini. V zadnjem desetletju prodira turizem tudi v gorski svet Karavank, na Svlnško planino in na območie Osojskih Tur. Ob Vrbskem, Baškem in Klopinjskem jezeru, kjer je turizem glavna in tradicionalna gospodarska dejavnost, od katere živi večina tamkajšnjega prebivalstva, je avtohtono slovensko prebivalstvo zaradi prodaje zemlje tujcem že močno izrinjeno. Lastniki hotelskih in drugih za turizem pomembnih obratov sploh ne sodijo več med stalno naseliene prebivalce in večinoma bivajo v večjih mestih Avstrije pa tudi ZR Nemčije. Na Koroško prihajajo le ob sezoni, nekateri celo oddajajo svoje obrate v najem ali pa jih v celoti upravljajo njihovi uslužbenci. Poleg tujih hotelirjev so tod t"di številni lastniki družinskih vil ob jezerih ali v njihovi neposredni bližini iz avstrijskih In nemških mest, ki uporabljajo vilp le za svoj oddih. V zadnjem desetletju je intenzivnejši razvoj turizma na širšem podeželju narodnostno mešanega ozemlja izrednega gospodarskega in socialnega pomena tudi za koroške Slovence. Le-ti imajo kot avtohtono, v kmetijstvu še nedavno zakoreninjeno prebivalstvo v lasti na svojih kmetijah za turizem privlačen prostor, kar jim daje določene obiektivne prednosti pri vključevanju v kmečki ali v druge oblike turizma ter s turizmom povezane obrtne, trgovske in gostinske deiavnrsti. Po druqi svetovni vojni se je Koroška tudi intenzivneje industrializirala. Kraji s številnejšimi delovnimi mesti v industriji leže v glavnem na severnem robu ali pa zunaj narodnostno mešanega ozemlja (Spital, Beljak, Celovec,Šentvid na Glini). Narodnostno mešana območja z večjo zgostitvijo in sorazmerno večjim številom slovenskega prebivalstv so zanemarjena v industrializaciji. Nekaj lesnoindustrijskih obratov je na primer v Reberci in Sinči vasi v Podjuni, kovinski obrati so v Bistrici in Bnrov!j=>h v R<->žu, kemijski obrat pa v Ziljici pri Podklo-štru v Ziljski dolini. Takšno stanje se lažje obvladuje ob odprti meji z državo matičnega naroda. V veliko oporo pa je manjšini tudi obstoj in razvoj manjšinskih in mešanih avstrijsko-jugoslovanskih gospodarskih organizacij. Narodnostno mešano ozemlje se je z zaposlitvijo dela nekdanjega kmečkega prebivalstva v industriji preoblikovalo v območja dnevne miqrscije delovne sile. To prispeva k hitremu nazadovanju deleža kmečkega in k večanju deleža industrijskega prebivalstva. Tako potujejo dnevno na delo v Celovec delavci iz Po-djune, Roža, Gur in Celovške ravnine vse tja do Velikovškega podgorja. V Beljak prihaja dnevno na delo delovna sila iz krajev zahodnega dela Gur, zahodnega dela podolja Vrbskega in z območja Baškega jezera; v Zililco pri Podklo-štru prihaja dnevne delovna sila iz spodnjega del* Ziliske doline, v Bistrico in Borovlje pa delovna sila iz Roža in iz podgorja Karavank. K razvoju gospodarstva je prispevala tudi izgradnja novih hidroelektrarn, ki so z akumulacijskimi jezeri na Dravi med Rožekom in Zvabekom spremenile podobo pokrajine. Turizem in industrija sta prispevala k razvoju tudi drugih za oskrbo k<->roškena prebivalstva pomembnih dejavnosti. 2e nekdaj oomembni trgovski mesti Celovec in Beljak sta še intenzivneje razvili trqovino in gostinstvo. Nekdanji maniši centralni kraji, ki so se v novejšem času industrializirali, kot na primer Vel'kovec, Pliberk, Dobrla vas, Smnhor, so poleg starejših krajev z industrijo, Borovelj, 2elezne Kaple, Bistrice v Rožu ter Podkloštra v Ziijski dolini, razvili trgovino, gostinstvo in obrtne dejavnosti; nekdanja agrarna Sinča vas v Podjuni pa se je preobrazila v industrijsko naselje. Z razvojem turizma so se ob jezerih v novejšem času preobrazile nekdanje vasi v tipična turistična naselja, tako na primer Klopinj ob Klopinjskem, Hodiše ob Hodiškem, Bače ob Baškem in Preseka ob Preseškem jezeru. Vzporedno z razvojem turizma ter s preobrazbo naselij in oblikovanjem novih centralnih krajev se ie moderniziralo tudi cestno omrežje, ki povezuje naselja znotraj Koroške ter Koroško z mednarodnim cestnim omrežjem sosednjih držav, z ZR Nemčijo, Švico, Italijo in Jugosiaviio. Mednarodno pomembne ceste in železnice, ki orečkaio narodnostno mešano ozemlje Koroške, so sestavni del evroosko pa tudi medkontinentalno pomembneqa prometneqa omrežja, po katerem se pretakajo mednarodni blagovni in turistični tokovi ter tokovi delovne sile med manj razvito Južno in Jugovzhodno Evropo ter Prednjo Azijo (Turčija) in gnspodarsko razvito Srednjo, Zahodno in Severno Evropo. Gospodarskemu razvoju Koroške ie sledila tudi preobrazba v negospodarskih dejavnostih, tako v upravi in šolstva Uprava se je izpopolnila s specializiranimi službami ustrezno tehnološkemu in gospodarskemu razvoju ter racionalizirala z novo reformo teritorialne upravno-politične razdelitve občia Ukinjene so bile večinoma občine s pretežno agrarnim in slovenskim prebivalstvom ter priključene k občinam z večjim številom nemško govorečega ali ponemčenega urbanega prebivalstva. Ob postooni reformi uprave se je zlasti v deželni upravi s specializacijo upravne službe večalo število specializiranih oddelkov na ravni političnih okrajev :n dežele na tudi na ravni novih občin, kar prispeva k nenehnemu večanju števila vodilnih uslužbencev in števila zaposlenih v uDravi na splošno. Modernizacija v upravi je prezrla interese slovenske manjšine tako glede zaposlovanja kot glede uvajanja in razvijanja slovenščine kot drugega po 7. členu avstrijske državne pogodbe enakopravnega upravnega jezika na celotnem narodnostno mešanem ozemlja V modernizaciji šolstva lahko sledimo naslednjim tendencam: ukinjanju majhnih osnovnih šol z nizkim številom otrok in oblikovanju centralnih šo! ter zboljšanju omrežja in strukture šol. Sledimo lahko postopnemu ukinjanju prav tistih osnovnih šol na hribovitih območjih, ki so dvojezične in z večjim deležem otrok, prijavljenih k pouku slovenščine (23). ter večanju števila meščanskih šol in nastajanju novih srednjih šol. Na novo sta nastali dve nemški gimnaziji (tu je nastala tudi nemška ekonomska srednja šela), ena v Velikovcu, k' ima svoje gravitacijsko obmnčie večinoma na narodnostno mešanem ozemlju, in ena v 5mo-horju, ki ima le del svojega gravitacijskega zaledja na narodnostno mešanem ozemlju v Srednji Ziijski dolini med Brdom in Sentštefanom. Na novo sta nastali gospodinjska šola z nemškim učnim jezikom v Dcbrli vasi ter dvojezična gospodinjska šola v Šentjakobu v Rožu: v Borovljah pa se je razvila srednja tehniška šola raznih smeri. V močna šolska centra z razvitim srednjim šolstvom najrazličnejših smeri, ki imata del svojega gravitacijskega zaledja tudi na narodnostno mešanem ozemlju, sta se razvila Celovec in Beljak. V Celovcu je bila pred petindvajsetimi leU ustanovljena zvezna gimnazija za Slovence, ki ima danes vpisanih že okoli 5 30 dijakov ter zaposlenih okoli 40 učnih moči (23a). V Celovcu sta bili ustanovljeni tudi univerza za vzgoio pedagoškega kadra najrazličnejših smeri in triletna višja pedagoška šola. Pri obeh ustanovah je v njunih programih raziskovalnega in pedagoškega dela v preskromni meri upoštevana nadaljnja modernizacija in vzgoja učnega kadra za dvojezični pouk in za poučevanje slovenskega jezika. Pri razvoju mreže in strukture šolstva na narodnostno mešanem ozemlju ni bila slovenščina ustrezno upoštevana, tako kot bi sicer morala biti po 7. členu državne pogodba; z neustreznimi pedagoškimi prijemi in organizacijo pouka ie slovenščina izpostavjiena stalnemu izrivanju. Vzroke, ki preprečujejo uvajanje funkcionalne dvojezičnosti v vseh oblikah javnega živlienja in upravnega poslovanja, moramo iskati prav v pomanjkanju ustreznih šol. Le-te bi morale v duhu 7. člena državne pogodbe s svoiim vzgojnim procesom zagotavljati take profile kadrov, ki bi bili v organizacijskem tphnološkem. biro tehničnem in vsebinskem smislu sposobni poslovati dvoiezično. Osnova za razvoj takega šolstva pa ie hila spodrezana prav z ukinitvijo dvojezičnih osnovnih šol na narodnostno mešanem ozemlju, ki so zajele vse šoloobvezne otroke. Zaključne misli r. oblikah diskriminacije koroških Slovencev v razmerah industriiske družbe Koroški Slovenci so z intenzivnim oblikovanjem industrijske družhe, ki se po drugi svetovni vojni širi po njihovem poselitvenem prostoru, izpostavljeni oblikam diskriminacije, ki so na splošno še slabo raziskane in teoretično opredeljene tudi pri drugih narodnih manjšinah v Evropi. Gre za nove oblike zapostavljanja narodnostnih manjšin, ki ne sodijo po dosedanjih ustaljenih predstavah v predmet raziskave posameznih, tradicionalnih znanstvenih disciplin, temveč seqajo le na njihovo periferno območje. Za proučitev nastale problematike manjšin je potrebno interdisciplinarno raziskovalno delo. Diskriminacijo narodnostnih manjšin v razmerah fleksibilne in dinamične industrijske družbe lahko zaznamo in pravilno opredelimo le z analizo tendenc elementov preobrazbe celotnega družbenega procesa, povezano z niihovim poselitvehim prostorom. Ker sta v taki družbi socialna in prostorska mobilnost prebivalstva eden od pomembnih vzvodov rtpužbene preobrazbe, lahko na nacionalno mešanem ozemlju, ki ga je zajel proces oblikovanja industrijske družbe, ugotavljamo položaj narodne manjšine v razmerju do večinskega naroda le skozi prizmo enakopravnosti v socialni in prostorski mobilnosti prebivalstva. Enakopravnost narodnostne manjšine z večinskim narodom v socialni in prostorski mobilnosti ie lahkn izražena samo z možnostjo reagiranja v njenem jeziku v celotnem življenjskem okolju, v vseh dejavnostih, tako pri delu. izobraževanju, oskrbi, upravi, rekreaciji in prometu, kot je to dano večinskemu narodu. O enakopravnosti narodnostne manjšine lahko govorimo le tedai, če ji ie zaqotovliena možnost razvoja njenega jezika in kulture, ustrezno razvoju jezika in kulture večinskega naroda za vse oblike komunikacij med prebivalstvom ustrezno družbenemu in tehnološkemu razvoju. Slovenci na Koroškem se z razvojem industriiske družbe vsekakor oddaljujejo od enakopravnosti z večinskim narodom. Instrumenti usmerjanja družbenega in tehnološkega razvoja ter urejanja prostora služijo avstrijskim oblastem kot sredstvo diskriminacije koroških Slovencev na vseh področjih človekovih delavnosti. Ob teh procesih lahko sledimo načrtnemu izrivanju slovenskega jezika. Koroški Slovenci tako v preteklem zqodovinskem obdobju statične agrarne družbe kot v novih razmerah fleksibilne industrijske družbe nimajo enakih možnosti pri izobraževanju v svojem jeziku in zaposlovanju, njihov poselitveni prostor pa je zapostavljen v gospodarskem razvoju. Slovenri imajo z edino popolno srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom, zvezno gimnazijo za Slovence v Celovru, v primerjavi z nemško govorečim prebivalstvom, zelo majhne možnosti za izbiro poklica, ki ga lahko dosežejo s šolanjem v svo-jpm materinem jeziku, kar prav gotovo zavira njihovo socialno mobilnost. Zaradi neurejenosti pouka slovenščine na osnovnih šolah je slovenska gimnazija velikemu številu slovenskih ntrok 'e teže dosegljiva. O/ira za šolanje na tej gi- 45 mnaziji je tudi v tem, da njeno gravitacijsko območje pokriva tako oddaljene dele narodnostno mešanega ozemlja, da gimnazija ni dosegljiva slovenskim otrokom z vsakodnevnim potovanjem od doma. Ker pripadajo Slovenci večinoma nižiim socialnim slojem in nimajo dovolj sredstev za pokrivanje stroškov bivanja svojih otrok v Celovcu, to prav tako zavira njihov socialni razvoj. Slovenski otroci so pri Izobraževanju na narodnostno mešanem ozemlju zapostavljeni tudi v tem, da se v predšolskih ustanovah ne morejo izobraževati v svoiem materinem jeziku. Slovensko prebivalstvo je zapostavljeno tudi pri zaposlovanju. Medtem ko so v prvem razdnbiu družbeno-gnspodarske preobrazbe po drugi svetovni vojni s hitro rastjo delovnih mest dobivali zaposlitev na narodnostno mešanem ozemlju In v glavnih zaposlitvenih krajih, Celovcu in Beljaku, številni in novo doseljeni Nemci, pa se le moralo istočasno zaradi nezaposlenosti izseljevati slovensko prebivalstvo in si iskati zaposlitev zunaj Koroške, v Avstriji, Švici, ZR Nemčiji pa tudi v prekooceanskih deželah. Leta 1951 so med 405.129 prebivalci Koroške našteli kar okoli 120.000 novih doseljencev skupai z njihovimi, na Koroškem rojenimi otroki (24). Na območjih narodnostno mešanega ozemlja z najbolj kompaktno poselitvijo slovenskega prebivalstva se je sicer razvila skromna industrija, večinoma taka, ki omogoča delovna mesta le manj kvalificirani in s tem slabše plačani delovni sili in ki je zaradi svojega značaja najbolj izpostavljena gospodarskim krizam, stagnaciji ali celo nazadovanju števila zaposlenih. Rast števila delovnih mest na narodnostno mešanem ozemlju ni usklajena z rastjo števila potrebnih zaposlitve, zato si mora veliko število prebivalcev z narodnostno mešaneqa ozemlja iskati zaposlitev v oddaljenih krajih 7 industrijo na robu ali celo zunaj narodnostno mešaneaa ozemlja. Koroški Slovenci kot avtohtono prebivalstvo ne morejo enakopravno izrabiti prednosti naravnih danosti svojega prostora za razvoj turizma v primerjavi z nemško govorečim prebivalstvom, še zlasti ne s številnimi tuiimi, doseljenimi lastniki velikih turističnih obratov, zlasti ob koroških jezerih. Slovensko prebivalstvo zaradi skromnega kapitala ni deležno takih ugodnosti kreditiranja in subvencioniranja pri usmerjaniu svojih kmečkih obratov v turistične polpenzione in hotele, kot so jih deležni tudi tujci. Medtem ko tuji doseljenci s spretnimi nakupi turistično najbolj atraktivne zemlje za graditev velikih turističnih obratov izrivajo avtohtono slovensko prebivalstvo iz turistično najkvalitetnejših jezerskih območij, mora ostajati slovensko prebivalstvo večinoma na ravni majhnih pol-penzionov ali pa se mora vključevati v kmečki turizem oziroma s turizmom povezane obrtne dejavnosti, število slovenskih lastnikov večjih turističnih obratov je neznatno v primerjavi s številom in z vrednostjo kapitala tujih lastnikov turističnih obratov. Slovenskemu prebivalstvu je zaprta socialna mobilnost tudi pri zaposlovanju na vodilnih delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo in visoko izobrazbo, tako v upravi in javnih službah, deželni vladi, okrajnih glavarstvih, službah državne varnosti, sodstvu, pošti, gospodarskih združenjih ter na vodilnih mestih v avstrijskih političnih organizacijah. Na primer med okoli 200 pravniki, ki delajo v upravnih službah deželne vlade in okrajnih glavarstvih, najdemo na vodilnih delovnih mestih le posamezne Slovence, število Slovencev, zaposlenih na vodilnih delovnih mestih v poklicu pravnika, bi laho našteli na prste ene roke. Posledice takega diskriminacijskeqa ravnanja s slovensko narodnostno manjšino na Koroškem so vidne ob skromni socialni mobilnosti slovenskega in vsega pre- 46 bivalstva na narodnostno mešanem ozemlju in v doseženi stopnji izoblikovanja strukture prebivalstva industrijske družbe. Podatki o socialni pripadnosti družin, ki so pošiljale dijake na šolanje v zvezno gimnazijo za Slovence med šolskima letoma 195 7/58 do 1973/74, ter podatki popisa prebivalstva iz leta 1971 o strukturi aktivno zaposlenih prebivalcev po dejavnostih, so dobra osnova za osvetlitev socialne strukture slovenskega prebivalstva na narodnostno mešanem ozemlju. Po uradnem popisu prebivalstva leta 1971 odstotek kmečkega prebivalstva na narodnostno mešanem ozemliu močnn preseqa odstotek kmečkega prebivalstva na celotnem ozemlju Koroške, kar izpričuje zaostajanje v gospodarskem razvoju narodnostno mešanega ozemlja za ostalimi deli Koroške (25). Po podatkih strukture gospodinjstev, ki pošiljajo otroke v zvezno gimnazijo za Slovence, je med koroškimi Slovenci kar 34% kmetov, medtem ko je teh na celotnem ozemlju Koroške le 13% (26). Prebivalstvo narodnostno mešaneoa ozemlja je v zaostanku pri oblikovanju strukture prebivalstva industrijske družbe. Zaostaja v procesih prestrukturiranja iz primarnega v sekundarni in Iz sekundarnega v terciarni sektor. Veliko število občin na nacionalno mešanem ozemlju izkazuje sorazmerno nizek delež prebivalstva, zaposlenega v terciarnih dejavnostih. Zaostajanje koroških Slovencev za socialnim razvojem večinskega naroda se kaže v močnem deležu delavsko-kmečke strukture gospodinjstev, ki si ustvarjajo glede na vloženi trud skromne dohodke kar iz treh dejavnosti: kmetijstva, kmečkega turizma ter iz zaposlitve posameznih članov zunaj doma v industriji ali v kaki drugi dejavnosti v domačem kraju ali pa dnevno potujejo na delo v kraj zaposlitve zunaj domačega kraja. K nadaljnjemu razvoju in izboljšanju socialnega položaja pri takem tipu gospodinjstev bi lahko prispevalo ustrezno poklicno izobraževanje z ustanovitvijo različnih tipov strokovnih šol s slovenskim ali dvojezičnim poukom, tako obrtne, gostinske in trgovske smeri. 2eljam koroških Slovencev po ustanovitvi takih šol avstrijske oblasti ne ugodijo, s čimer zavestno preprečujejo slovenskemu prebivalstvu zboljšanje socialnega razvoja in oblikovanje take strukture industrijske družbe, ki bi najbolje ustrezala dejanskemu družbenemu in gospodarskemu razvoju Koroške. S tem bi bila vsaj do določene mere zagotovljena enakopravnost slovenske manjšine v socialnem razvoju z večinskim narodom. Tak tip šol bi tudi lahko zagotovil ustrezne profile kadrov za dvojezično poslovanje v upravnih in drugih javnih službah ter s tem prispeval k izvajanju določil 7.člena državne pogodbe, ki opredeljujejo dvojezičnost v javnem življenju in upravi na narodnostno mešanem ozemlju. Slovensko podeželsko prebivalstvo je diskriminirano v primerjavi z nemškim prebivalstvom tudi v tem, da si mora samo financirati udejstvovanje v svojih kulturnih organizacijah in svoje dvojezične otroške vrtce. Pod težkimi konkurenčnimi pogoji mora tudi samo vzdrževati svoja gospodarska združenja, zadruge in hranilnice. Istočasno pa delujejo na slovenskem podeželju nemške kulturne organizacije, ki po svoji aktivnosti močno zaostajajo za slovenskimi, a so finančno podprte od avstrijskih oblasti. Na narodnostno mešanem ozemlju dobivajo tudi vso podporo nemška gospodarska združer.ja, zadruge in hranilnice (27). Slovenska narodna manjšina, čeprav v razvoju svojega jezika in kulture vsestransko ovirana in diskriminirana, zapostavljena v zaposlovanju in gospodarskem razvoju na svojem poselitvenem prostoru ter pri razvoiu kulturnih in gospodarskih organizacij in pri reorganizacijah upravno-politične razdelitve občin ter v razvoju mreže in strukture šol s slovenskim poukom, si vztrajno in z zamudo oblikuje strukturo industrijske družbe ob težkih socialno-političnih in gospodarskih razmerah in se vse bolj organizirano in uspešno upira germanizacij'. Tega ji ne moreio preprečiti avstrijske oblasti niti s potvorbami podatkov o jezikovni «struk- 47 turi prebivalstva ob uradnih avstrijskih popisih niti z lažno predstavo o nesklenjeni poselitvi in šibki številčni moči s!ovenskeqa prebivalstva na dvojezičnem ozemlju Koroške. Literatura 1. Die Slovenen in Kärnten - Slovenci na Koroškem. Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tisk: Drava Bo- rovije, CGP Delo Ljubljana, 1974. 2. Anton Melik, Slovenska Koroška, Geografski vestnik, XX-XXII 1940-1949, Liubliana 1949, str. 14-30. 3. Vladimir Klemenčič. Einige sozialgeographische Probleme der Grenzlage Sloweniens in Jugoslawien. Probleme grenznaher Räume. I. Schriftenreihe des Institutes für Städtebau und Raumordnung der Universität Innsbruck. Heft Nr. 1, (2. Mai 1973), Innsbruck, str. 20-21. 4. Svetozar Ilešič, Geografski oris Koroške, Koroški zbornik, Ljubljana 1946, str. 9-26. 5. Zgodovina narodov Jugoslavije I, str. 89, Ljubljana 195 3. 6. B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda II, str. 27, Ljubljana !%5. 7. B. G^afenauer, Zgodovlnsa slovenskega naroda II, str. 236, Ljubljana 1965. 8. B. Grafenauer, Narodnostni razvoj na Koroškem od srede XIX. stoletja do današnjih dni, Koroški zbornik 1946. 9. Ibidem; Die Slovenen in Kärnten = Slovenci na Koroškem, Celovec-Ljubliana (1974). str. 36. !0. Matjaž Klemenčič, Germanizacijski procesi na 5tajerskem od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne, CZN, Maribor 1979, 1-2, str. 35 0- 36 9. 11. Vladimir Klemenčič, Manipulacije sa statističkim podacima na štetu manjina u Austriji, Problem manjina u jugoslovensko austrijskim odno-sima, Medjunarodna politika 1977, Beograd, 1977, str. IQ&-109. 12. Glej op. I. 1 3. Tone Zorn, Nacistično ljudsko štetje leta 1 939 na Koroškem, Zgodovinski časopis, Zvezek 1-2, Ljubljana 1973, str. 91-105. 14. Glej op. 11, str. 117-120. 15. Vladimir Klemenčič, Kritika uradnih avstniskih popisov prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik, Razprave in gradivo, št. 7-8, Ljubljana, april 1976, str. 109. 16. Vladimir Klemenčič. Uradni avstrijski popisi prebivalstva po drugi svetovni vojni alede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik v luči zakona o popisu prebivalstva posebne vrste, Sodobna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji - Suvremena pitanja slovenske i hrvatske manjine u Austriji, Inštitut za narodnostna vprašanja - Ljubljana, Zavod za migracije i narodnosti - Zagreb, Ljubljana 1976. I 7. Vladimir Klemenčič, Kritika uradnih avstrijskih popisov prebivalstva v 48 letih 1951, 1961 in 1971 glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik. Razprave in gradivo, št. 7-8, Liubliana, april 1976, str. 101-124. 18. Sprachenerhehung am Sonntag, wer kann daran teilnehmen? Kleine Zeitung, 9. november 1976. Wird Sprachenwahl boykottiert? Ergebnis erst nächstes Jahr. Kleine Zeitung, 11. november 1976. Heute umstrittene Premiere: Erhebung der Muttersprache. Kleine Zeitung, 14. november 1976. Tollheit mit Methode, Salzburger Nachrichten, 14. november 1976. Die Problematik der Sprachenzählung. Südost Tagespost, 12. november 1976. In ganz Österreich: Sprachenerhebung. Südost Tagespost, 14. november 1976. Mehr an Aufklärung nicht möglich. Oberösterreichisches Tagblatt, 11. november 1976. Aufruf zur Sprachenzählung. Salzburger Volksblatt, 16. oktober 1976. To se zove informacija ... Hrvatske novine, 29. oktober 1976. Brojidba i zakon za narodne grupe, Hrvatske novine, 29. oktober 1976. Sprachenermittlunq-Teilnahmepflicht. Salzburqer Volksblatt, 10. november 1976. Sprachenzählung: Keine Pflicht. Teilnahme ab 14. Lebensjahr. Neue Vorarlberger Taqeszeitung, 13. november 1976. Geheime Sprachenerhebung. Wiener Zeitung, 13. november 1976. Sprachenerhebung - wie wird's gemacht? Wiener Zeitunq, 14. november 1976. Eine Premiere für Osterreich: Die geheime Sprachenerhebung, Kärntner Tageszeituna, 13. november 1976. Morgen in Österreich Sprachenerhebung. Vorarlberger Nachrichten, 13. november 1976. 19. Hin und her um die Sprachenermittlunq - Kreisky: Manche Aktionen sind unernst. Vorarlberger Nachrichten, 10. november 1976. 14. November: Viele« unklar. Kurier, 4. november 1976. Zählung, Endergebnis: August 1977. Volkswille, 18. november 1976. 20. Nur 3860 Slowenen. Kurier, 27. november 1976. Verwirrendes Ergebnis. Nur 3816 gaben Slowenisch an. Die Presse, 27/28. november 1976. Sprachenerhebung: 2 Millionen. Arbeiter Zeitung, 19. november 1976. 21. Zählung, Endernebnis: August 1977. Volkswille, 18. november 1976. An der Grenze wissen die Leute was sie tun, Kleine Zeitung, 15.november 1976. 22. Vladimir Klemenčič, Sodobni socialnogeografski problemi Slovencev na Koroškem, IX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 2.-14. julij 1973. Predavanja. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenske jezike in književnost, Ljubljana, 1973, str. 185-192. 23. Vladimir Klemenčič - P. Apovnik, Prostorsko urejanje in načrtovanje na Koroškem, III. koroški kulturni dnevi, Znanstveni inštitut v Celovcu (Arhiv), Celovec, 1973. 23a. Prim. Zvezna gimnazija za Slovence XXV. 1981/82, Letno poročilo, Celovec 1932. 24. Vladimir Klemenčič, Migracije prebivalstva na Koroškem med leti 1934-1951, Zbornik Koroške, za 40. obletnico Zveze komunistov Jugoslavije. Ljubljana. 1959, <=tr. 92-112. 49 Beiträqe zur Osterreichischen Statistik, herausgeaeben vom Osterreichischen Statistischen Zentralamt, Heft 309/6, Ergebnisse der Volkszählung vom 12. Mai 1971. Hauptergebnisse für Kärnten. Wien 1973, str. 16-21. Socialna sestava družin, ki so pošiljale dijake v zvezno gimnazijo za Slovence v šolskih letih 1957/58 do 1973/74 (po sodnih in političnih okrajih). Letno poročilo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, šolsko leto 1974/75, Celovec 1975, str. 85-87. Nekatere slovenske kulturne In gospodarske ustanove na nacionalno mešanem ozemlju avstrijske Kfiroške (tekst in zvd.), Delo, 23. oktobra 1976, str. 27. A| ,1 ..^pcn" '9«ob02 .pnud9rhsft9rta8iq2 rftai9n9J»0 snsp r»I , Trimpvor). ,i I JU-I :. lo . .MBldijlIflV ■ ' , , ..!'• -flDsiqc Ii 1hi{0i;; .».t ck .. »evii ! ... ¿jij«'.rnio)"t .-nI.», oT - votÄSbOie! T^^Woj nutMili BVisi jllurfBl BJtelosolH . BUS lin* I^D3 X) --«<• 'C «bift.^lflfl ulansvola s: >isl9bö lioiaä.jU ma-ßoiä 6f Tiäl 6Sm 'msbSonoVi BnJ -opuL volelnumo^ asevS oo illSVICRTC >9|l 50 UDK 911.3 Slovenci (436.5=863) KOROŠKI SLOVENCI DANES Vladimir KLemencic 0 koroških Slovencih in sploh o slovenskem zamejstvu dobivamo v zadnjem času vse več informacij v sredstvih javnega obveščanja: na radiu, TV, v dnevnem časopisju in tudi v revialnem tisku. Zal pa posvečamo pri posredovanju informacij o položaju koroških Slovencev ter o uspehih in neuspehih v njihovem boju za obstanek, pa tudi pri informiranju o novih spoznanjih in pogledih na sodobne probleme evropskih narodnih manjšin nasploh premalo pozornosti socialnemu, ekonomskemu in prostorskemu vidiku. Narodne manjšine v Evropi stopajo pri znanstvenoraziskovalnem delu v okviru projektov državnega, meddržavnega in mednarodnega značaja vse bolj v ospredje. Pri tem moram posebej poudariti, da močno prednjačijo raziskave, pa tudi objavljena znanstvena dela o koroških Slovencih. Skoraj bi lahko rekli, da izide v Avstriji in Jugoslaviji, pa tudi v drugih deželah, v zadnjih treh letih skoraj vsak mesec po ena knjiga, ki se zelo resno, kritično, poglobljeno in specializirano ukvarja s koroškimi Slovenci z različnih vidikov: zgodovinskega, geografskega, sociološkega, politološkega ali jezikovnega. Te knjige so rezultat poglobljenih raziskav in dolgotrajnega in trdega dela posameznikov ter raziskovalnih skupin v Avstriji, Jugoslaviji, Švici, Zvezni republiki Nemčiji in Kanadi, pri čemer so na prvem mestu raziskovalne institucije in univerze v Avstriji, univerza na Dunaju ter Slovenski znanstvenoraziskovalni institut v Celovcu. Raziskovanje dejanskih razmer in položaja koroških Slovencev v procesih sodobne družbe in v bližnji ter daljnji preteklosti nam razkriva realno podobo o sodobnih problemih koroških Slovencev oziroma nam že tudi daje odgovor, kakšne so možnosti za njihovo preživetje. Ob vsem tem pa moramo posebej poudariti, da je vse intenzivnejše zanimanje za manjšine, njihov obstoj in njihovo življenje v ozki povezanosti z novo nastalimi družbenoekonomskimi razmerami v visoko razviti civilizaciji urbane družbe, ki sloni na vse večjem uveljavljanju visoko razvite tehnologije v vseh oblikah človekovega življenja. Ta terja od držav v evropskem prostoru mednarodno sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja in vse bolj usklajeno ter programirano sodelovanje na področju gospodarstva z blagovno menjavo, izmenjavo kulturnih dobrin in tehnične infrastrukture.Vsega tega se zavedajo mednarodna in politična združenja, Alpe-Adria, Evropski parlament in Evropska gospodarska skupnost. Snovanje konceptov, ki naj bi usmerjali vse večje mednarodno povezovanje med evropskimi državami, pa ni moglo obiti vprašanja manjšin. Le-te bi lahko mnogo prispevale u meddržavnem sodelovanju, saj po nekaterih izra- * dr., redni univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 51 čunih živi zunaj svoje matične države kot narodna manjšina okoli 60 milijonov ljudi. Le-ti žive v veliki večini v obmejnih območjih, ki so bila še v bližnji preteklosti predmet meddržavnih sporov. Večina držav manjšinam ni priznavala najosnovnejših pravic za obstoj in razvoj, ki so jih terjale same manjšine in njihove matične države. Matične države so za svoje manjšine zunaj svoje države videle rešitev v spremembi meja. To pa je bila osnova za stalne politične napetosti med sosednjimi državami, ki so imele dele svojega naroda in etničnega ozemlja zunaj državnih meja, na obmejnem območju v sosednji državi. Ob snovanju konceptov meddržavnega in mednarodnega sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja se zato ni mogoče izogniti odprtim dilemam obstoja in razvoja narodnih manjšin, ki predstavljajo, kot že rečeno, v veliki večini tudi obmejno prebivalstvo, to je tisto, ki večinoma obvladuje Jezik in kulturo dveh sosednjih držav. Zato lahko tudi v okviru pre-komejnega sodelovanja manjšine dobivajo zaradi svoje obmejne poselitve in obvladovanja jezika ter kulture svojega naroda v sosednji državi vlogo povezovalnega člena, ali pa lahko ostaja člen motnje in vzdrževanja zaprtosti obmejnih prostorov. To pa seveda ne pomeni le motnje v meddržavnem sodelovanju dveh sosednjih držav, ampak tudi motnjo v mednarodnem gospodarskem sodelovanju ožjega, širšega ali celotnega evropskega prostora. Prav v tem moramo iskati vzrok, da manjšinski problemi ne ostajajo le problemi, ki zadevajo samo kulturo, jezik ali zgodovino, temveč postajajo tudi element prostora in gospodarstva. Danes obravnavajo vlogo manjšin kot činitelja gospodarskega razvoja in prekomejnega sodelovanja, saj je njihova funkcija v zgoraj navedenem smislu možna le, če jim je omogočen razvoj jezika v vseh oblikah dejavnosti. V tem smislu je pripravljena tudi helsinška listina, ki nalaga podpisnicam priznanje obstoječih meja ter skrb in dolžnost za zagotavljanje pravic do obstoja in razvoja manjšin. Prav zaradi te novo nastale situacije ne moremo Slovenci položaja koroških Slovencev presojati s stališča nostalgije po vaški idili, temveč s stališča dejanskega stanja, tj. novih družbenogospodarskih razmer višje razvite in civilizirane urbane družbe. Prav presoja njihovega stanja s teh vidikov nam odpira sicer številne dileme, pa tudi realno podobo, v kateri se prepleta pesimizem z optimizmom. Velika pozornost, ki jo posvečajo koroškim Slovencem na znanstvenoraziskovalnem področju razne znanstvene discipline, pa tudi politični dejavniki, ne samo v avstrijskem in jugoslovanskem, temveč tudi v širšem evropskem prostoru, kaže, da se v zvezi s koroškimi Slovenci ter s prostorom, ki ga koroški Slovenci poseljujejo, na poseben način uveljavljajo in prepletajo socialni, ekonomski, prostorski in politični elementi v zgodovinskem in sodobnem družbenem razvoju. Koroški Slovenci so primer narodne manjšine oziroma narodne skupnosti, ki se je obdržala kljub močnim asimilacijskim pritiskom. Ti so se vrstili v preteklem stoletju v razmerah agrarne družbe, v tem stoletju pa vse do konca druge svetovne vojne v razmerah počasnega socialnega prestrukturiranja družbe iz agrarne v neagrarno. Ti pritiski so zelo različni, od oblik fizičnega iztrebljanja in razseljevanja v dobi nacizma pa do več ali 52 manj prikritih oblik nasilja v faži pospešenega prestrukturiranja agrarne v neagrarno družbo v najnovejšem razdobju. Po teh treh fazah odnosno zgodovinskih obdobjih se je za koroške Slovence bistveno spremenilo družbeno okolje z vseh vidikov - prostorskega, socialnega, ekonomskega, kulturnega in političnega. Ob tem pa se je spremenila funkcija poselitvenega prostora južne Koroške, gospodarsko okolje, opremljenost in organizacija prostora, in kar je zelo pomembno, tudi sama socialnoekonomska struktura koroških Slovencev. Poselitveni prostor koroških Slovencev je bil že v preteklih zgodovinskih obdobjih mednarodno tranzitni prostor med centralnimi, zahodnimi in severnimi deli Evrope na eni strani ter južnimi, Jugovzhodnimi in vzhodnimi deli Evrope na drugi strani. Ta političnogeografska vloga koroškega prostora pa pridobiva v najnovejšem razdobju z intenzifikacjio izmenjave blaga, delovne sile, turistov in informacij vse večji pomen. Na območju jugovzhodne Koroške, Roža in Zilje v Avstriji, Kanalske doline v Italiji ter Gorenjske v Jugoslaviji nastaja z izgradnjo avtocest, modernizacijo železnic ter z izgradnjo karavanškega predora eno samo prostorsko obsežno in pomembno evropsko prometno križišče. Celotna južna Koroška je tudi območje moderne^ mednarodnega turizma, ki se vse bolj vključuje v enotno severnojadransko-alpsko mednarodno turistično območje. Z odprtostjo meje z Jugoslavijo in Italijo ter z že omenjeno prometno flinkcijo in s številnimi mejnimi prehodi, ki povezujejo Koroško s Slovenijo in Italijo, dobiva Koroška, zlasti južna, za prekomejno sodelovanje flinkcijo vse bolj gospodarsko in kulturno dinamičnega obmejnega prostora. Ta funkcija obmejnosti ob novih družbenih in političnih razmerah v evropskem prostoru pa je še posebej poudarjena s prekomejnim neposrednim povezovanjem gospodarsko razvitih obmejnih območij Slovenije in avstrijske Koroške, tako Roža in Zilje z Gorenjsko kot Podjune z Mežiško dolino. Na Koroškem je bilo uveljavljanje civilizacije urbane družbe povezano v vseh zgodovinskih razdobjih z asimilacijskimi pritiski. Medtem ko se je do srede 19. stoletja krčilo slovensko etnično ozemlje s prestavljanjem etnične meje s severa proti jugu, pa lahko ob vse večjem uveljavljanju "civilizacije" urbane družbe sledimo s širjenjem vpliva mesta na podeželje tudi postopnemu širjenju narodnostne pomešanosti od mestnih jeder na podeželje. Medtem ko smo o slovenskem podeželju, kjer je prevladovala slovenska govorica več ali manj v vseh oblikah javnega življenja, na nižji upravni ravni kot tudi v cerkvi, lahko še govorili do druge svetovne vojne, se je to podeželje pod vplivom direktnih in indirektnih asimilacijskih pritiskov na slovenski žlvelj ter z doseljevanjem nemško govorečega prebivalstva sDremenilo v narodnostno mešano ozemlje. Prav gotovo ne moremo, kot je bilo že na mnogih mestih poudarjeno, govoriti o kakršnikoli naravni asimilaciji slovenskega življa. Narodnostno mešani značaj še pred drugo svetovno vojno pretežno slovenskega podeželja je rezultat različne stopnje intenzivnosti in različnih oblik pritiskov. Pred prvo svetovno vojno sledimo ekonomski odvisnosti podeželja od mesta, tako kot je bilo vsako podeželje ekonomsko odvisno od mesta tudi na homogenih, z eno nacionalnostjo poseljenih območjih. Razlika je le v tem, da je bilo na Koroškem podeželje s slovenskim kmečkim prebivalstvom, z neustrezno zemljiško strukturo in s slabimi pogoji za kmetijstvo, ki ni moglo dostojno preživljati kmečke družine in agrarno prenaseljene- 53 ga podeželja, socialno odvisno od močno ponemčenih mest. Poplebiscitno obdobje pomeni začetek neposrednih nasilnih oblik asimilacijskih pritisko, ki se najlepše kažejo v odpustitvi velikega števila Slovencev iz javnih služb, razselitvi dela slovenskega prebivalstva v Jugoslavijo in pa zapiranju možnosti za zaposlovanje slovenskega prebivalstva v neagrarnih poklicih. Pri tem velja še posebej poudariti vzgojo takega učiteljskega naraščaja, ki je bil usposobljen za neposredno germanizacijo slovenske mladine. Te i dobi stagnacije ali celo nazadovanja slovenskega življa v socialni mobilnosti in socialni moči je sledilo razdobje najokrutnejše zgodovine asimilacijskih pritiskov, ki je med drugo svetovno vojno preraslo v odkrito iztrebljanje in razseljevanje slovenskega življa. To je tudi novo zgodovinsko razdobje, ki je povezano z oboroženim odporom koroških Slovencev proti okrutnemu in močnemu nacizmu. To je prav tako razdobje mobilizacije odpora koroških Slovencev, ne samo odpora zoper nacizem, temveč tudi začetek in vzgon novih oblik kljubovanja zoper asimilacijo, ki se je po drugi svetovni vojni, zlasti v zadnjih dveh desetletjih, z raznimi oblikami pritiska v okviru oblikovanja civilizirane urbane družbe razširila na skoraj vse oblike človekovih dejavnosti v okviru dela, izobraževanja, prometa, izkoriščanja prostega časa in upravnih služb. Skratka - slovenski jezik je bil s tako imenovanim uveljavljanjem civilizacije urbane družbe postopoma izrinjen, slovenščina kot jezik komunikacije ostaja le v družini in v slovenskih kulturnih, gospodarskih ter izobraževalnih ustanovah. V vse bolj omejeni obliki je slovenščina prisotna tudi v cerkvi. Naj naštejem samo nekaj konkretnih oblik pritiskov, ki koroških Slovencev niso uklonili v njihovi borbi za obstoj in razvoj slovenskega jezika in kulture. Koroški Slovenci so si po drugi svetovni vojni priborili v okviru državne pogodbe s sedmim členom zapisane pravice. Te pa niso bile upoštevane oziroma so bile upoštevane le v zelo okrnjeni obliki, in še to na zelo skrčenem teritoriju majhnega števila občin s sorazmerno majhnim skupnim številom prebivalstva oziroma deležem od celotnega števila Slovencev na Koroškem. Z oblikovanjem urbane družbe se je širil na narodnostno mešanem območju in v centralnih krajih južne Koroške, Celovcu in Beljaku, krog izobraževalnih ustanov; poleg gimnazije, klasične oblike srednješolskega izobraževanja, je nastala vrsta izobraževalnih ustanov za različne poklice v zdravstvu, tehniki in gospodarstvu, ki ne upoštevajo slovenščine kot izobraževalnega jezika, zato se morajo Slovenci, če se hočejo izšolati za vrsto poklicev, izobraževati izključno v nemškem jeziku. Pri upravno-politični reformi in z njo povezanim nastajanjem novih večjih občin niso bile upoštevane etnične značilnosti in potrebe slovenskega naroda kot manjšine. Na območjih Celovca, Beljaka, Šmohorja in Borovelj so združili majhne občine s slovensko govorečim prebivalstvom v mesta s pretežno večino nemško govorečega prebivalstva. Tako je slovenski živelj, ki je bil v podeželskih občinah v večini, postal optično in statistično neznatna manjšina. Vse to naj bi podobno kot popisovanje prebivalstva po občevalnem jeziku pri rednih popisih prebivalstva ubijalo zavest slovenskega prebivalstva in s tem uveljavilo asimilacijo. Kot že rečeno, ne moremo zanikati negativnih posledic pritiskov krvavega 54 nasilja v nacistični dobi ter asimilacijskih pritiskov, ki so se uveljavili z razvojem civilizacije urbane družbe, ne moremo pa mimo uspehov koroških Slovencev, ki se s trdim organizacijskim, političnim in kulturnim delom uspešno upirajo asimilaciji. Prav gotovo so uspehi upiranja asimilaciji močno povezani tudi z novo nastalimi družbenoekonomskimi razmerami, ki Koroško odpira, kot mednarodni prostor, svetu: sosednjim deželam, matični Sloveniji in mednarodnim turističnim tokovom. Ta novx> nastala situacija na Koroškem, ki je povezana s prometnogeografskim odpiranjem svetu, turističnim tokovom in zlasti matični Sloveniji v Jugoslaviji ter oblikovanju Koroške kot obmejnega, s sosednjimi državami povezanega prostora, je zelo pomemben dejavnik, ki prispeva k novemu načinu aktiviranja slovenskega Jezika kot sredstva mednarodnega in meddržavnega povezovanja. Novi mednarodni tokovi, ki pozitivno ocenjujejo vlogo manjšin pri uveljavljanju politične meje kot črte povezovanja, tudi mnogo prispevajo k širjenju kroga Slovencem naklonjene avstrijske demokratične javnosti. Koroški Slovenci kljubujejo asimilacijskim pritiskom, ki se najbolj jasno kažejo s poskusi ukinitve dvojezičnih šol, z organizacijo kulturnega življenja, lastnega gospodarstva, in z vse odločnejšim oblikovanjem svojih zahtev po tistih minimalnih pravicah, ki so jim zagotovljene s sedmim členom državne pogodbe: izobraževanje v materinem jeziku v osnovnih šolah, glavnih šolah in v nemških šolah s slovenščino kot predmetom. Znak volje za obstoj in razvoj slovenskega jezika in kulture se najbolj izraža v številu dijakov na slovenski gimnaziji, ki jo obiskujejo dijaki s celotnega narodnostno mešanega ozemlja Koroške. Slovensko prebivalstvo na Koroškem si je s pomočjo sicer močno okrnjene možnosti izobraževanja za različne strokovne poklice in kljub močnim asimilacijskim pritiskom v procesu oblikovanja urbane družbe, kljub zmanjševanju svojega števila zmoglo izoblikovati strukturo nrbare družbe. Ta je sicer kvalitetno slabša od nemško govoreče, toda vendarle obstaja, tako da ob sodelovanju zgoraj navedenih gospodarskih, mednarodnopolitičnih in geografskih dejavnikov, ob odpiranju meje in ob zelo pestrem prekomejnem povezovanju z matično Slovenijo v Jugoslaviji ter ob hitrem širjenju kroga demokratične avstrijske javnosti, ki ni več naklonjen asimilaciji koroških Slovencev, kljubuje asimilaciji. To se kaže v tem, da si je zmogla slovenska manjšina z lastnim naporom in samopomočjo in podporo matične Slovenije izoblikovati mrežo kulturnih in gospodarskih ustanov na območju celotnega dvojezičnega ozemlja - to je tudi ozemlja, od koder je največ dijakov na slovenski gimnaziji v Celovcu in kjer se je v celoti in v bolj ali manj okrnjeni obliki obdržala slovenščina tudi v cerkvi. Znaki življenjske moči se kažejo v tem, da so si Slovenci, vsaj kakor kažejo nekatere raziskave, zlasti s pomočjo izobraževanja v slovenski gimnaziji ter v gospodinjskih šolah, izoblikovali bolj ali manj ustrezen delež od celotnega števila prebivalstva v večini poklicev. In kar je še posebej pomembno, aktivnost življenja koroških Slovencev na celotnem dvojezičnem ozemlju se kaže tudi z močno pomladitvijo aktivnih delavcev v slovenskih kulturnih, političnih in gospodarskih organizacijah ter z njihovo vse večjo prisotnostjo v poklicih izobraževanja, v zdravstvu, med duhovščino in v gospodarstvu. Močnejše zaostajanje se kaže le še v tehničnih poklicih. Znaki upiranja asimilaciji se kažejo tudi v tem, da se ob gospodarskih in kulturnih slovenskih ustanovah ustvarjajo jedra slovenskega prebivalstva tudi v centralnih naseljih, zlasti v Celovcu, Borovljah, 55 Železni Kapli in v Pliberku. Znaki uspešnega odpora se kažejo tudi v vključevanju v turistično gospodarstvo z raznimi oblikami kmečkega turizma na sploh. Zelo pomembno vlogo pa imajo za obstoj Slovencev v njihovem sožitju z nemčko govorečim prebivalstvom tudi novo nastala mešana industrijska podjetja. Oblikovanje nove socialne urbane strukture Slovencev na Koroškem ter njihov gospodarski in kulturni razvoj kakor tudi povezovanje preko meje z matičnim slovenskim narodom v Sloveniji v Jugoslaviji pa je tudi osnova za izvajanje določenih oblik enotnega kulturnega slovenskega prostora na južnem Koroškem. Volja Slovencev na Koroškem do obstoja in dolgoletno dosledno izvajanje tega načela s strani matičnega slovenskega naroda v Jugoslaviji že kaže svoje rezultate. Ti se kažejo v vse večjem vključevanju slovenskega življa na Koroškem v Avstriji v prekomejno sodelovanje z najrazličnejšimi oblikami z matično Slovenijo. Slovenci na narodnostno mešanem ozemlju pri tem niso več zgolj periferno območje slovenskega kulturnega prostora, temveč s svojim uveljavljanjem na področju znanosti in umetnosti vseh vrst kulture: literarne, upodabljajoče, glasbene, gledališke ... že izvajajo tudi funkcijo povezovanja med slovensko in avstrij-sko-nemško kulturo. Pri tem pa lahko tudi ugotavljamo, da so se koroški Slovenci uveljavili v znanosti in kulturi že tudi v širšem evropskem prostoru. Na področju gospodarstva pa se že kažejo prvi znaki vloge gospodarstva slovenske manjšine v povezovanju med Jugoslavijo in Avstrijo pa tudi v mednarodnih gospodarskih tokovih. Literatura VI. Klemenčič: Pretres avstrijskega popisa prebivalstva leta 1951 z ozi-rom na jezikovno strukturo prebivalstva na Koroškem, Razprave in gradivo, Ljubljana i960, s. 101-170. VI. Klemenčič: II confine aperto fi-a Italia e Jugoslavia e il ruolo delle minoranze. Minoranze a confronto, Udine (1977), str. 19-31. VI. Klemenčič: Problemi economicosociali delle minoranze. Relazione di base. Conferenza internationale sulle minoranze. Trieste 1974. Soavtorji: Aleš Lokar, Raimondo Strassoldo. VI. Klemenčič: Gli appartementi alia nazionalita Italiana della R.S. di Slovenia nei censimenti della popolazione del 1961 del 1971. Atti. IV. incontro geografico Italo-Sloveno 1., lldine 1974, str. 119-140. VI. Klemenčič: Italijansko prebivalstvo na narodnostno mešanem ozemlju na Koprskem v SR Sloveniji. Slovenci v Italiji, Ljubljana 1975. VI. Klemenčič: Slovenska in italijanska narodna manjšina v luči urbanizacije in odprte jugoslovansko italijanske državne meje. Slovenci v Italiji, Ljubljana 1975. VI. Klemenčič: The open border and border regions as a new regionalgeo-graphic phenomenon. Regional geography. Geographie regionale -Regional'naja geografija, Moskva 1976, str. 146-149. VI. Klemenčič: Ketnylvuseg a Szloven Szocialista Koztarsagban. A Szovenek es magyarok altai lakott, nemetisegileg vegies tereuleteken. Nemzet-kazi neprajzi nemzetisekutabo Konferencia, Bekescabe 1976, str. 195-211. Soavtor: F. Hajoš. 56 VI. Klemenčič: Kritika uradnih avstrijskih popisov prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik, Razprave in gradivo, Ljubljana 1976, s. 101-121. VI. Klemenčič: Manipulacije s statističnimi podatki v škodo manjšin v Avstriji. Problem manjšin v jugoslovansko avstrijskih odnosih. Medunarodna politika, Beograd 1977. Hanns Haas/Karl Stuhlpfärrer: Oesterreich und seine Slowenien, Wien 1977. Raumplanungsgespräch Südkärnten, Wien 1977. VI. Klemenčič: Grenzregionen und nationale Minderheiten. Socialno-geo- grafski problemi obmestnih in obmejnih območij. Geographica Slovenica 8, Ljubljana 1978. VI. Klemenčič: Considerazioni per la valutazione dei problemi soeio-eco-nomici e ambientali Sloveni in Italia. Atti. del Simposio sui problemi socioeconomici e ambientali degll Sloveni in Italia, Vol. 1 Trieste 1979, str. 5-21Soavtor: Karel Siškovič. VI. Klemenčič: Urbanizzazione spazlale e minoranze etniche nel Centro Europa. Conferenca internazionale sulla minoranze, 10-14 luglio 1974, 1979, Str. 59-69. Ludwig Flaschberger, Albert F. Reiterer: Der tägliche Abwehrkampf, Wien 1980. VI. Klemenčič: Die Kulturlandschaft im nordwestlichen Grenzgehietes Jugoslawiens (SR Slovenia). Regio Basiliensis XXII (1981) 2-3, str. 217-231. B.D. Marchi-A.M. Boileau: Boundaries and minorities in Western Europe, Milano 1982. H. Rougier, A.I. Sauguin, E. Schwabe: Borders and minorities, Les Alpes, Paris 1984. VI. Klemenčič: Funkcija in položaj jezika Slovencev v zamejstvu ter narodnosti v SR Sloveniji. Dvojezičnost individualne in družbene razsežnosti, Ljubljana 1984, str. 27-31. VI. Klemenčič: Geographische Probleme der Grenzräume Sloweniens. Oesterreich in Geschichte und Literatur mit Geographie, Wien 1984, s. 387-400. Thomas M. Barker: The Slovene Minority of Corinthia, N.Y. 1984. Ernst Steinicke: Das Kanaltal (Sozialgeographie einer alpinen Minderheitregion), Innsbruck 1984. Ralf Unkart-Gerold Glantschnig-Alfred Ogris: Zur Lage der Slowenen in Kärnten. Klagenfurt 1984. VI. Klemenčič-Matjaž Klemenčič: Položaj slovenske manjšine na Avstrijskem Koroškem v luči historičnih in socialno-geografskih procesov, Koroški Slovenci v Avstriji, včeraj in danes, Ljubljana 1984. VI. Klemenčič: Die Probleme der Minderheiten in Kärnten (predavanje na znanstvenem kolokviju Geografskega instituta dunajske univerze, december 1984. VI. Klemenčič: Avstrijski popis prebivalstva 1981 in Koroški Slovenci (referat na slovenskih kulturnih dnevih, 1985, pripravljeno za tisk v Slovenskem Vestniku). VI. Klemenčič: Koroški Slovenci danes (predavanje na posvetovanju za Gašperjevo literarno značko, februar 1986). Albert F. Reiterer: Doktor und Bauer (Die Sozialstruktur der slowenischen Minderheit in Kärnten), v tisku Založbe Drava. 57 UDK 911.3:371:323.15 (436.5 = 863) STATISTIČNI PRIKAZ DVOJEZIČNEGA ŠOLSTVA; MREŽE IN STRUKTURE SOL ZA PRIPADNIKE SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI NA KOROŠKEM y w w XX Teodor Domej Vladimir Klemencic Izobraževanje - važen element za ustvarjanje sožitja in prekomejnega sodelovanja Izobraževanje ima več funkcij, med pomembnejšimi sta vsekakor socialna in kulturna funkcija, to je usposabljanje človeka za življenje v družbi, njegovo usposabljanje za komunikacijo s sočlovekom. Ce gre za pripadnike različnih narodov, pa mora imeti izobraževanje tudi funkcijo, da ustvarja sožitje med narodi na narodnostno mešanem ozemlju. Če pa je to narodnostno mešano ozemlje še obmejno in pomešano naseljeno z državnim narodom in narodom sosednje države, pa mora pomeniti izobraževanje tudi šolo sožitja, brez katerega med drugim ni možno nemoteno prekomejno sodelovanje. Koroška je obmejna regija, poseljena s slovensko manjšino, ki ima svoj matični narod v sosednji državi. Če upoštevamo izhodišča ustreznih strokovnih komisij evropske gospodarske skupnosti in evropskega parlamenta, po katerih je prekomejno sodelovanje bistveno olajšano, če politična meja ne predstavlja jezikovne pregrade, pomeni poizkus ustvarjanja izoliranega izobraževalnega sistema za slovensko manjšino na Koroškem le postavljanje nove ovire za normalno prekomejno sodelovanje. Ta načela, ki se v mednarodnem merilu vedno boli uveljavljajo, ne temeljijo le na pravicah manjšin, temveč jim je namen splošno posploševanje znanja obmejnega prebivalstva in njegovo usposabljanje za važno vlogo povezovanja in prekomejnega sodelovanja v pogojih in potrebah moderne družbe. Merijo pa tudi na razvoj funkcionalne dvojezičnosti manjšine in večine. Zato je sledeč temu konceptu asimilacijska politika v popolnem nasprotju s koristmi obmejnega prebivalstva. Dvojezičnost obmejnega prostora je prednost, ne pa, kot je trdil tradicionalni koncept nacionalne države "ena država, en jezik", obremenitev. Tudi povojni razvoj skupaj s pohelsin-škim procesom osvešča evropske narode za manjšinsko vprašanje, čemur slede oblike razvijanja splošne dvolezičnosti in še posebej šolstva. Vsekakor bi se morali v vzgojnoizobraževalnih procesih na narodnostno mešanih ozemljih prizadevati, da se doseže medsebojno poznavanje jezika in kultur dveh ali več narodov, ki pomešano živijo v enem prostoru. Dvojezično izobraževanie v obmejnih območjih more pomeniti tudi osnovo za širše povezovanje prekomejnih tokov, saj preko meja ne prehaja * sodelavec, Slovenski znanstveni inštitut, Klagenfbrt-Celovec, Avstrija, Banhofstrase ** dr., red. univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 58 le blago, osebe in informacije. V sodobnem svetu predstavljajo meje člen, preko katerega se pretakajo tokovi blagovnega in osebnega prometa ter informacije med državami Evrope. Medtem ko naj bi se torej izoblikovali izobraževalni sistemi v obmejnih področjih tako, da bi obojestransko seznanjali z jezikom in kulturo obeh obmejnih narodov, pa lahko mirnotire-čemo, da je sistem, ki ga ponujata koroška svobodnjaška stranka (FPO) in koroški Heimatdienst (KHD), sistem, ki uničuje dobro osnovo za sožitje med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom ter hkrati preprečuje tudi ustvarjanje ugodnega vzdušja za prekomejno komuniciranje. Struktura izobraževalnega sistema na narodnostno mešanem ozemlju Koroške Ko govorimo o napadu na obstoječi sistem izobraževanja s posebnim ozirom na slovenski jezik kot sredstvo učenja ali poučevanja, si bomo o škodljivih posledicah morebitne uresničitve predlogov FP(3 in KHD najlaže ustvarili predstavo, če si bomo ogledali procese in strukturo sedanjega izobraževalnega sistema in ga primerjali s podobo sistema, ki bi se uveljavil po predlogu nemškonacionalnih sil. Prav gotovo dosedanji sistem ter mreža in struktura izobraževanja na ozemlju dvojezične^ šolstva ne ustrezata popolnoma interesu manjšine niti interesom večine, najmanj pa socialnoekonomskemu in prostorskemu razvoju južne Koroške. Ustrezata pa tudi ne potrebam funkcije obmejne regije za prekomejno sodelovanje z obmejnimi kraji Italije in Jugoslavije. Usoden in po svojih posledicah negativen ukrep šolske zakonodaje na narodnostno mešanem ozemlju Koroške je bila leta 1958 ukinitev odredbe o obveznem dvojezičnem šolstvu. Uveljavitev načela prostovoljnosti kot glavnega kriterija za udeležbo pri dvojezičnem pouku ali pouku slovenščine ie rezultat dezinformacije nemškonacionalnih krogov in drugih zagovornikov asimilacijske politike. Ta je zato, ker ni bilo institucij, ki bi proučevale, pospeševale in ustvarjale dvojezičnost na vseh področjih javnega življenja, prerasla do sedaj znane okvire in pripekala k domala rasističnemu modelu šole, kakršnega predlagata KHD in FPO. Ta predlog za spremembo šolstva na narodnostno mešanem ozemlju uveljavlja narodnostni konflikt kot sredstvo za pospeševanje raznarodovanja manjšine in s tem nadaljuje dolgo tradicijo protimanjšinskega delovanja. Glavno breme negativnih sprememb obveznega šolstva, na narodnostno mešanem ozemlju Koroške je doslej sicer nosila slovenska manjšina, predvsem zato, ker je zaradi pritiskov na manjšino in predsodkov do slovenskega jezika in kulture znaten del otrok s slovensko materinščino izgubil možnost za osnovno izobrazbo v lastnem jeziku. Ukinitev obveznega dvojezičnega šolstva pa je imela tudi za pripadnike večinskega naroda na Koroškem nekaj izrazito negativnih posledic. Odvzela jim je možnost nemotenega komuniciranja s Slovenci tostran, predvsem pa onstran državne meje. S tem pa je tudi otežkočeno funkcionalno komuniciranje prebivalcev z obeh strani meje. Odsotnost teh osnov pa tudi ni pozitiven prispevek k sožitju obmejnega prebivalstva. Ukinitev dvojezičnega šolstva, ki je obvezovalo pripadnike obeh narodnosti do izobraževanja v tipu dvojezične šole, v avstrijskem merilu časovno 59 sovpada z izpopolnjevanjem strukture izobraževanja na srednji in višii stopnji reformo šolske mreže. Ozemlje dvojezičnega šolstva je hribovito, prebivalstvo je naseljeno v številnih majhnih naseljih. Zato se je ustrezno temu od srede 19. stoletja izoblikovala mreža osnovnih šol z razmeroma majhnim številom otrok. Po programu reforme šolske mreže ob začetku sedemdesetih let tega stoletja naj bi se ukinilo, v težnji pn višje organiziranih šolah, na narodnostno mešanem ozemlju Koroške 43 nižje organiziranih šol. Vendar je tudi na Koroškem že začelo Drodirati sodobnejše gledanje na prostorsko planiranje. Oblasti so nehale ukinjati šole, ostalo je pri ukinitvi 16 šol. Kljub temu je bila s to reformo močno prizadeta slovenska manjšina, saj reforma ni upoštevala specifičnih potreb, ki so povezane z nienim obstojem. Ukinjenih je bilo devet šol, ki so imele leta 1971 prijavljenih k slovenščini več kot 10% otrok. Po ukinitvi obveznega dvojezičnega šolstva se je na ozemlju dvojezičnega šolstva tudi dokončno izoblikovalo omrežje glavnih šol. Tudi to prehajanje od izobraževanja v štirirazrednih ali nižie organiziranih šolah na izobraževanje v glavnih šolah je močno prizadelo slovensko manjšino, saj tudi v tem primeru niso bile upoštevane njene specifične potrebe. Na teh šolah je za otroke, prijavljene k slovenščini kot predmetu, ta pouk večinoma v neugodnem času. Vrhu tega otroke različnih starosti in razredov poučujejo v enem razredu, kot v nižje organiziranih šolah. Prav ta neorganiziranost je v mnogih primerih odbila starše in otroke od pouka slovenščine. Število prijav v primerjavi s 4.šolsko stopnjo se močno zmanjša, kar je razvidno iz deleža k slovenščini prijavljenih po posameznih šolah in za vse glavne šole dvojezičnega ozemlja skupaj. Saj je v osnovnih šolah dvojezičnega ozemlja prijavljenih k dvojezičnemu pouku oziroma pouku slovenščine 17,5%, v glavnih šolah pa je k slovenščini kot predmetu Drijavijenih le 5,4% (tabela 1). Tudi če upoštevamo vpis v nižio stopnjo gimnazije za Slovence, moramo ugotoviti, da je skupni delež otrok, ki je deležen pouka slovenščine med in 8. šolsko stoonlo, zelo opazno nižji od deleža k dvojezičnemu pouku prijavljenih na 1. - 3-šolski stopnji ali k pouku slovenščine kot predmeta na šolski stopnji. Na slabo organiziranost slovenskega pouka nas opozarjajo tudi trendi gibanja in deleža k slovenščini prijavljenih otrok. Medtem ko je v zadnjih petih letih narastel delež k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok v osnovnih šolah (indeks 198*4/1979 je 122,4), so na glavnih šolah prijave stagnirale (indeks 1984/1979 ie 98,2) (tabela 2). Vendar pa moramo ugotoviti, da želja po pouku slovenskega jezika raste. Kljub reformam, ki so slovenščino prezrle, si je zaradi volje in želje koroških Slovencev po ohranitvi narodne identitete, pri večinskem narodu pa zaradi družbenogospodarskih in kulturnih Dotreb priborila mesto tudi slovenščina. Težnja po socialni mobilnosti, ki terja znanje in boljšo kvalifikaciio se kaže v večanju števila prijavljenih v različne vrste šol. To pogojuje tudi rast slovenskega urbanega prebivalstva v okviru avstrijske urbane družbe (tabela 3). Razdobje po ukinitvi obveznega dvojezičnega šolstva, oblikovanja mreže glavnih šol ter ukinjanja manjših osnovnih šol sovpada z nastajanjem gimnazije za Slovence in ustanovitvijo gimnazij v Šmohoriu in Velikovcu. Hkrati pa so se izoblikovali različni tipi srednjih in višjih šol. Ob teh splošnoizobraževalnih, zlasti pa poklicnoizobraževalnih šolah je na- 60 Tabela 1 Delež učencev, prijavljenih k dvojezičnemu pouku (1.-3. šolska stopnja ljudskih šol) oziroma pouku slovenščine (1.šolska stopnja ljudskih šol in glavna šola) v šolskem letu 1983/84 ter delež učiteliev, k.i imajo izpit za dvojezičen pouk oziroma pouk slovenščine (vir: Kärntner Lehrerhandbuch 1982): I. Ljudske šole C po okrajih) Število vseh učencev Število prijavljenih Delež prijavljenih Število vseh učiteljev Število učiteljev z izpitom iz slovenščine Delež učiteljev z izpitom iz slovenščine Šmohor Beljak-Dežela Beljak-Mesto Celovec-Dežela Velikovec skupaj 140 1823 95 1447 2563 6068 3 252 18 261 529 1063 2,1% 13,8% 19,0% 18,0% 20,6% 17,5% 13 132 7 101 191 044 4 62 1 46 84 197 30,8% 47,0% 14,3% 45,5% 44,0% 44,4% II. Glavne šole Šmohor Beljak-Dežela Beljak-Mesto Celovec-Dežela Celovec-Mfs^o Velikovec skupaj 662 1661 5^4 570 78? 2052 6261 0 39 0 66 8 226 339 0% 2,4% 0% 11,6% 1,0% 11,0% 5,4% 31 141 50 50 70 200 542 2 7 1 11 4 33 58 a e 6,5% 5,0% 2,0% 22,0% 5,7% 16,5% 10,7% I in II 12329 1402 11,4% 986 255 25,9% stala tudi privatna dvojezična strokovna šola za ženske poklice v Šentjakobu v Rožu. Prav gotovo pomeni nastanek gimnazije nadomestilo za zamujen razvoj tedanjega srednjega šolstva, ki je temeljil na gimnaziji ir je še ustrezal stanju avstrijskega srednjega šolstva v času nastanka gimnazije za Slovence. Primerjava manjšinskega šolstva z vseavstrijskim kaže, da pri manjšinskem šolstvu najbolj netipično strukturo dobimo od osme šolske stopnje naprej. Do tega je prišlo, ker nimamo nobene poklic-noizobraževalne višje šole z dvojezičnim poukom. Nepopolni razvoj šolskega sistema, ki upošteva jezik manjšine, seveda ne^tivno prizadene razvoj socialne strukture manjšine in prihaja do izraza tudi pri izobrazbeni strukturi slovenskega prebivalstva. Zadnjih dvajset let, ko je prišlo do pospešene industrializacije in urbanizacije, ki prinašata naraščanje in veliko diferenciranost poklicev, pa pomeni ostajanje pri gimnaziji za Slovence vsekakor velik zastoj v razvoju manjšinskega šolstva. Slovenska mladina namreč na poklicnoizobra-ževalnih šolah za veliko večino novo nastalih poklicev nima možnosti izobraževanja v materinščini. Tak razvoj manjšinskega šolstva ne ustreza 7.členu avstrijske državne pogodbe, saj se slovenska mladina ne more izobraževati v materinščini za vrsto poklicev, kar pomeni, da je razvoj šolstva, zlasti tistega na Koroškem, ki zapira možnost izobraževanja v materinščini, zavora v socialnem razvoju slovenske manjšine na Koroškem. Ker se je pri slovenski manjšini, prav tako pa tudi pri večinskem narodu, pokazala potreba po izobraževanju v slovenskem jeziku v srednjih in višjih šolah izven gimnazije za Slovence, se je uveljavila slovenščina tudi na teh šolah. To moremo zaslediti pri statističnih podatkih, ki nam povedo, v katerih šolah in v kakšnem številu lahko izbirajo slovenščino kot tuji jezik ali prosti predmet. Večinoma je to mogoče le na srednjih in višjih ekonomskih šolah; v Velikovcu na primer je bilo leta 1983/84 prijavljenih 65 dijakov k slovenščini, v Celovcu pa 25 dijakov. Poleg tega pa imamo v zadnjih dveh letih tudi poseben dvojezični tečaj za absolvente gimnazije na celovški trgovski akademiji. Kolikor bi oblasti prisluhnile potrebi po višji ekonomski šoli, bi prav lahko našli konkretno potrdilo v številu prijavljenih k slovenščini kot predmetu v Celovcu in Velikovcu, kjer je skupno devetdeset prijavljenih. Slovenščina se kot predmet pojavlja še na nekaterih gimnazijah v Celovcu, Beljaku, Velikovcu in drugod ter v šoli za vzgoljiteljice v otroških vrtcih. Vse druge številne srednje in višje šole tehničnih, medicinskih in drugih usmeritev nimajo ustreznih učiteljev niti ne uvidijo možnosti, da bi se lahko prijavili k slovenščini. To velja za šole znotraj ozemlja dvojezičnega šolstva ali pa za centre, kot sta Beljak ali Celovec. Slovenska manjšina pa je zapostavljena tudi zaradi drugih starih in na novo nastalih vrzeli na izobraževalnem in vzgojnovarstvenem področju. Prav gotovo se kaže neizpolnjevanje sedmega člena avstrijske državne pogodbe, ki govori o pravici do izobraževanja v materinem jeziku, v okviru predšolske vzgoje, saj otroški vrtci, čeprav so na območju dvojezičnega šolstva, upoštevajo slovenščino v vzgojnem procesu le izjemoma. Do take vzgoje prihajajo slovenski otroci le v treh privatnih dvojezičnih vrtcih, kar je povezano z izjemnimi materialnimi izdatki samih staršev, manjšinskih ustanov in podporami matičnega naroda. 62 Tabela 2 Razvoj števila in deleža prijav k dvojezičnemu pouku oziroma pouku slovenščine med leti 1959 in 1984 Okraji I.Ljudske šole 1959 Vsi St.prijav. Delež priučene! dvojezičnih javljenih učencev dvojez.učencev 19^5 Vsi Dvojez. Delež dvojez. učenci učenci učencev -— Indeks Vsi Dvojez. 1964/1959 učenci učenci ON V* Smohor 440 14 3,2 416 2 0. ,5 15,6 339 7 Beljak-Dežela 3328 434 13,0 3529 276 7, ,8 60,0 3227 256 Bel jak-Mesto (122) (18) 14,8 122 10 8, 2 55,4 136 2 Celovec-Dežela 2330 624 26,8 2357 425 18, ,0 67,2 2100 402 Velikovec 4054 1032 25,5 4764 960 20, ,2 79,2 4497 802 skupaj 10152 2104 20,7 11188 1673 15, ,0 72,5 10299 1487 II.Glavne šole Smohor Beljak-Dežela Bel jak-Mesto Celovec-Dežela Celovec-Mesto Velikovec skupaj 77 1140 60 255 237 975 2711 ts M# nj« iuqe|'i (19,7). Gradbeništvo in promet sta povprečno razviti zaposlitveni panogi, nad porabskim povprečjem izstopa le trgovina s 6,9% zaposlenimi. b) V drugo skupino uvrščamo Slovensko vas, ki pripada ožjemu gravitacijskemu zaledju Monoštra. V industriji je zaposlenih 59,3%, s kmetijstvom pa se še vedno preživlja skoraj četrtina aktivnih prebivalcev. c) V tretjo skupino lahko uvrstimo naselja v širšem gravitacijskem zaledju Monoštra: Dolnji Senik, Sakalovci in števanovci. Karakterizira jih še vedno visok delež aktivnega kmečkega prebivalstva (med 40 in 45%). Delež zaposle- 83 nih v industriji se povečuje in giblje med 31,8% v Dolnjem Seniku ter 39,2% v števanovcih. Vsa našteta naselja imajo relativno visok odstotek zaposlenih v gradbeništvu. d) V četrti skupini so naselja Andovci, Gornji Senik in Ritkarovci. Vasi so izven močnejšega gravitacijskega vpliva Monoštra. V vaseh je še vedno 65% aktivnega v kmetijstvu zaposlenega prebivalstva; v industriji pa je zaposlenih od 11% do 18% prebivalcev. Promet, trgovina in druge dejavnosti so slabo razvite in so pod povprečjem slovenskega Porabja. 4. Struktura prebivalstva po šolski izobrazbi V Porabju je šolska izobrazba prebivalstva relativno na nizki ravni. Čeprav so se razmere v zadnjih desetih letih med popisoma prebivalstva izboljšale, je za vasi slovenskega Porabja značilen visok delež nepismenih in ljudi z nedokončano osnovno šolo. Od 9307 prebivalcev slovenskega Porabja, starih več kot 7 let, je bilo leta 1971 3,34% nepismenih, kar je nad povprečjem nepismenih Madžarske (2,39). Največ nepismenih je v naseljih Sakalovci 7,9% in Ritkarovci 6,6%; Slovenska vas pa je imela le 0,69% nepismenih, število nepismenih se postopoma zmanjšuje. III. Zaključek Podrobna analiza gibanja prebivalstva v slovenskem Porabju med obema zadnjima popisoma (1 % 0-1 970) kaže, da so močno v ospredju depopulacijski procesi. Te procese pogojujejo: - posebna obmejna in zakotna lega ob madžarsko-jugoslovansko-avstrijski meji, - svojstvena gospodarska situacija, ki je na Madžarskem prej izjemna kot splošna. Na izrazito slabih prirodnih pogojih se je ohranila individualna posest s polikulturnim kmetijstvom, ki ni deležna enake družbene podpore, kot ostala madžarska družbena kmetijska posest. Gozdne površine, ki so v prevladi in so nekoč reševale pasivno posest, so zaščitene in ne dajejo več enakega dohodka privatni posesti. Oqromno škode naredi divjad, ki ima v teh obmejnih delih svoje prirodne rezervate in je še posebej zaščitena; uničuje predvsem posevke, - Porabje močno gravitira v Monošter. V njega se odteka mlada delovna sila, ki pa se hkrati tudi asimilira v madžarski večini. V nekaterih naseljih je odtok v tej smeri tudi po dva do trikrat večji od prirodnega prirastka. Odtok prebivalstva je očiten zlasti po letu 1948. Relativno močna prirodna rast je v preteklih desetletjih nadoknadila emiqracijske tokove. V obdobju med zadnjima popisoma prebivalstva pa že opažamo močnejše znake staranja prebivalstva. Ta proces bo ob situaciji kot je danes še bolj prisoten v prihodnosti. Zaskrbljujoča je zlasti izobrazbena struktura prebivalstva. Niti ena tretjina, nad štirinajst let starih ljudi (ob popisu 1970) ne konča osnovne šole. Delež nepismenih je dvakrat večji kot v drugih madžarskih pokrajinah, ljudi z visoko šolo pa je manj kot en odstotek. V Porabju preseneča podatek o visokem odstotku ljudi z nedokončano osnovno šolo. 84 V večjem delu vasi slovenskega Porabja ima le približno ena tretjina ljudi dokončano osnovno šolo. Visok je tudi odstotek ljudi z l-J razredov osnovne šole. Srednjo šolo ima 3,6% prebivalcev slovenskeqa Porabja. V Monoštru ima srednješolsko izobrazbo od 5 286 ljudi, starih nad 7 let, le 274 ali 5,1%. V ostalih naseljih slovenskega Porabja je ta odstotek še znatno nižji in se giblje med 1% in 3%. Visokošolsko izobrazbo ima v Porabju 160 ali 1,7% prebivalcev, od tega odpade na Monošter J 37 diplomantov (2,5%), v podeželskih porabskih vaseh pa znaša ta delež pod 1%. Literatura in viri 1. Klemenčič Vladimir: Geografsko proučevanje Porabja na Madžarskem, nekateri elementi socialno-geoqrafskega razvoja in strukture slovenskega Porabja, Inštitut za geoqrafijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana 196 9 2. Miholics Jozsef: Orseq es Vendvinek qeomorfologiai žepe es termeszeti ero-forzasai, Budapest 1970 3. Miklavc Janja; Olas Ludvik: Informacijske študije o gospodarskih in socialnih razmerah na s Slovenci poseljenih območjih slovenskeqa Porabja na Madžarskem (Socialno-geografska analiza slovenskega Porabja na Madžarskem) 28 str. Klemenčič Vladimir, Informacijske študije o gospodarskih in socialnih razmerah na s Slovenci poseljenih območjih Radgonskega kota v Avstriji, slovenskeqa Porabja na Madžarskem ter Kanalske doline v Italiii, Inštitut za geoqrafijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1978 4. Natek Milan: Osnovni tipi rasti prebivalstva v SR Sloveniji (z dvema skicama v tekstu), Geografski vestnik XLVII, Ljubljana 1975, str. 55-74 5. Olas Ludvik: Slovensko Porabje, Geografski obzornik XX, Ljubljana 1973, str. 15-21 6. Nepszamlas 4, 42, 1, 1970 evi Vas Meqye adatai Zala Megye adatai 7. Nepszamlas, 1960 evi Vas Megye adatai Zala Meqye adatai 8. Evi nepszamlas 23. 1970 Demografiai adatok I. 85 UDK 911-3:800.732(497.12 - 188.7) DV0JEZIČN0ST V SR SLOVENIJI (na narodnostno mešanem ozemlju v Prekmurju) 3f v «K X Ferenc Hajos Vladimir Klemencic "Bistveni pogoj za popolno jezikovno enakopravnost dveh narodov na narodnostno mešanem ozemlju je dvojezičnost v vsem javnem in družbenem življenju. Izraža se v tem, da vsakdo zna ali vsaj razume dva jezika, da vsakdo govori v svojem jeziku, pa ga vsi razumejo, da nikomur ni treba uporabljati drugega jezika, da bi ga drugi razumeli". Načela politike enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in zaščita narodnosti v SR Sloveniji Načela enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter njihova zaščita in intencije za uveljavljanje popolne funkcionalne dvojezičnosti v procesu razvoja jugoslovanske samoupravne socialistične družbe so jasno začrtane v političnih dokumentih ZKJ in SZDL, pravno.pa so urejene v določilih nekaterih zakonov, pa tudi v določilih statutov občin Lendava in Murska Sobota, kjer kot avtohtono prebivalstvo poleg večinskega slovenskega naroda prebiva tudi madžarska narodnost (1,2,3,4,5,6). Komunistična partija Jugoslavije si je že v času pred drugo svetovno vojno, posebno pa v času narodnoosvobodilnega boja v svojem programu odločno zastavila pomembno nalogo: boj za enakopravnost zatiranih narodov in narodnosti Jugoslavije. Ta politični program in ta načela so se izrazili v sklepih, ki so jih sprejeli na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu 29- novembra 1943. Ti sklepi zagotavljajo popolno enakopravnost narodnostnim manjšinam v Jugoslaviji in so pomembni zaradi tega, ker so nastali že takrat, ko smo novo državo še ustvarjali. Enakopravnost narodov in narodnosti ponovno izraža prva ustava Jugoslavije, ki so jo sprejeli 31. januarja 1946. Skupaj z družbenim razvojem so se razvijale tudi pravice narodnosti, ki so dobile ustrezen izraz v določilih ustave SFRJ iz leta 1963. Z razvojem samoupravnih socialističnih odnosov pa so se dejansko zagotovljene pravice in položaj narodnosti izrazile v določilih nove zvezne ustave in republiške ustave leta 1974 (1,2). Določila nove ustave manjšine ne samo v terminologiji, temveč tudi dejansko obravnavajo kot narodnost. Dosledna formalna in vsebinska uporaba tega termina politično izraža vsebinsko spremembo, saj ustava določa, da imajo tiste skupine prebivalstva, ki pripadajo narodom sosednjih držav, popolnoma enak položaj kakor drugi državljani. Enakopravnost temelji na tem, da je pripadnik narodnosti v vseh oblikah družbenega razvoja enakopraven pripadnikom drugih narodnosti in pripadnikom jugoslovanskih narodov tako glede jezika kakor glede prostora, kjer prebiva. * dipl. pravnik, Temeljno sodišče Murska Sobota,enota Lendava, 69220 Lendava, Partizanska 112 ** dr., red. univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska f&kulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana. Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 86 Zvezna ustava pripadnikom narodnosti poleg deklarirane enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije zagotavlja tudi, da imajo v skladu z ustavo in z zakonom pravico, da uporabljajo svoj jezik in svojo pisavo pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti, pa tudi v postopku pred državnimi organi in organizacijami, ki izvršujejo javna pooblastila. Pripadniki narodov in narodnosti Jugoslavije imajo v skladu z zakonom v vsaki republiki oziroma avtonomni pokrajini pravico do uporabe svojega jezika. Ustava SR Slovenije pa že v 1.členu opredeljuje socialistično republiko Slovenijo (2) tudi kot socialistično samoupravno demokratično skupnost delovnih ljudi in občanov slovenskega naroda ter italijanske in madžarske narodnosti. Ustava s tem, da pripadnike madžarske narodnosti šteje za integralni del slovenske socialistične samoupravne demokratične skupnosti, že v prvem členu skupaj z drugimi določili, ki določajo položaj in pravice madžarske narodnosti, tej narodnostni skupnosti zagotavlja posebno varstvo, ki je potrebno, da bi preprečili njeno asimilacijo. Področje na katerem živita obe narodnosti, je urbano področje; urbanizacija pa praviloma pelje k asimilaciji povsod tam, kjer so narodnostne manjšine preslabo zavarovane. Ponekod je urbanizacija celo sredstvo za asimilacijo. Kljub temu, da je omenjeno območje urbano, pa je s tem, da pripadniki narodnosti delujejo v samoupravnih organih, še posebej v organih načrtovanja, narodnost zavarovana pred asimilacijo. Seveda ostanejo odprta vprašanja, kako varovati narodnost, ker z urbanizacijo delujejo tudi asimilacijski dejavniki, katerih zakonitosti še niso vse opredeljene in razkrite. Menimo, da je prav madžarski narodnosti na tem področju dana možnost, da te dejavnike odkriva, to pa ji ob sodelovanju pri načrtovanju in odločanju že samo po sebi daje možnost, da se asimilaciji upira. Zavedati se moramo, da se z vsak" novo stopnjo tehnološkega razvoja in z njim povezanega gospodarske- * ga razvoja lahko uveljavijo nove težnje, ki bi povzročile, da bi se narodnost začela asimilirati. Ustava SR Slovenije in občinski statuti (2,3,'O narodnosti izrecno zagotavljajo zastopanost v delegacijah, ki delegirajo svoje delegate v vsa predstavniška telesa celotnega samoupravnega sistema. V praksi so ta določila ustave in statutov v celoti uveljavljena, saj so raziskave pokazale, da je zastopstvo narodnosti v delegacijah tako na občinski kot na republiški ravni sorazmerno ugodnejše kakor razmerje med slovenskim in madžarskim prebivalstvom v občini Lendava in Murska Sobota. Nadalje ustava SR Slovenije v ločenem poglavju določa posebne pravice italijanske oziroma madžarske narodnosti in njunih pripadnikov. Te pravice so v skladu z določili ustave in so podrobneje obdelane v nekaterih zakonih, v statutih občin in na v samoupravnih aktih organizacij združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih. Za uveljavitev pristnega bilingviz-ma, ki omogoča enakopravnost narodov in narodnosti, je posebno pomembno določilo ustave SR Slovenije, po katerem je na področju, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki madžarske narodnosti, madžarski jezik enakopraven s slovenskim jezikom. To načelo je podrobneje obdelano v zakonih o kazenskem pravdnem in upravnem postopku, v zakonu o sodiščih, predvsem pa v občinskih statutih (3,^,5,6). To načelo praktično pomeni, da sta na narodnostno mešanem področju pri vseh postopkih oba jezika uradna jezika; v upravnih in pravosodnih organih se načelo v veliki meri že uresničuje, seveda še z nekaterimi pomanjkljivostmi, ki izvirajo predvsem iz kadrovskih in tehničnih težav. Prizadevajo si, da bi to načelo še širše uveljavili tako v institucijah, ki že delujejo dvojezično, kakor 87 tudi v tistih institucijah, ki doslej še niso tako delovale. Pismeni in ustni del postopka pred temi organi poteka v obeh jezikih. Dvojezični so tudi žigi in formularji. Na delovna mesta, kjer delavci prihajajo.v stik z občani madžarske narodnosti, pa je mogoče sprejeti le ljudi, ki obvladajo oba iezika. Dvojezično ozrač.ie določa tudi zunanji videz dvojezičnega področja. Čeprav površni opazovalec lahko pripiše temu le formalen pomen, pa ima ta okoliščina za zaščito narodnosti izredno globok vsebinski pomen. Prav dvojezično ozračje daje narodnosti vspodbudo, da dosledno uporablja svoj jezik v vsem javnem in družbenem življenju, s tem pa ji daje osnovno možnost, da se upira procesu asimilacije, ki se sproža pri urbanizaciji. Tako ozra čje se izraža v dvojezičnosti vseh javnih napisov, pa tudi v enakopravnem videzu napisa v enem in drugem jeziku (3,4). Ustava SR Slovenije in tudi zvezna ustava zagotavljata vzgojo in izobraževanje v jeziku narodnosti, dovoljujeta pa možnost, da se uvedeta dvojezična vzgoja in izobraževanje. V SR Sloveniji je na narodnostno mešanem območju, naseljenem s Slovenci in Madžari, uvedeno dvojezično šolstvo (7) 2e v uvodu je treba poudariti, da je poseben tip dvojezičnega šolstva, ki velja na tem območju skupno s celotnim mehanizmom samoupravnega sistema, gonilna sila dvojezičnosti. Za razvoj vzgoje in izobraževanja, usposabljanja kadrov, tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter za razvoj drugih oblik kulturno prosvetne dejavnosti madžarske narodnosti, ki so pomembne za uresničevanje položaja in pravic narodnosti, skrbi v smislu določil ustava SR Slovenije, ki v ta namen zagotavlja tudi potrebno pomoč. Podobna določila vsebujejo tudi občinski statuti. Tudi ta določila so že v veliki meri uresničena. Madžar ska narodnostna skupnost ima svoj tednik Nepujsag, ki ga financirajo iz republiške dotacije, nadalje ima lasten radijski program v materinščini pri radiu Murska Sobota. Razvita je založniška dejavnost; že vrsta del domačih avtorjev je bila natisnjena v materinščini pri Pomurski založbi v Murski Soboti. Deluje več knjižnic z velikim skladom madžarskih knjig, pa tudi vrsta kulturno umetniških skupin, kar vse prav tako financira republiška dotacija. Brez stikov z matičnim narodom je vsaka narodnostna skupnost zaradi izolacije obsojena na neizbežno asimilacijo. Prav iz tega razloga ustava določa, da SR Slovenija podpira razvoj stikov med madžarsko narodnostjo in njenim matičnim narodom zaradi pospeševanja kulturnega in jezikovnega razvoja narodnosti. Ti stiki se vzpostavljajo v vsakodnevnem življenju, vendar glede na potrebo teh stikov in možnosti za njihovo navezavo sedanj obseg teh še ni zadovoljiv. Stiki se v glavnem omejujejo: na obiske gledališč in kulturnih skupin iz LR Madžarske ter na izmenjavo knjig in štipendistov po meddržavni konvenciji o kulturnem sodelovanju. Te stike bi morali razširiti tudi v okviru obmejnega sodelovanja med področji, kjer živi madžarska narodnost, s sosednjimi madžarskimi županijami, poiskati bi bilo potrebno tudi druge možnosti za podporo matičnega naroda pri kulturnem in jezikovnem razvoju pripadnikov madžarske narodnosti v SR Sloveniji. Za potrebe razvijanja madžarskega jezika in kulture je v okvir celotnega 88 samoupravnega mehanizma vtkana samoupravna interesna skupnost s pro^veto in kulturo madžarske narodnosti, ki jo vodijo izključno pripadniki madžarske narodnosti. Ta skupnost je ustanovljena na podlagi določil republiške ustave in občinskih statutov ter enakopravno soodloča skupaj z občinsko skupščino o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na položaj in pravice občanov madžarske narodnosti; v okvir te skupnosti spadajo tudi vprašanja stikov z matičnim narodom (2,3,3,8). S to samoupravno interesno skupnostjo je madžarska narodnost v SR Sloveniji dobila tisto organizacijo, prek katere se - znjeno vključitvijo v sistem samoupravnega odločanja ob obstoječi politični volji večinskega naroda - zagotavlja uresničitev njenih pravic in njenega položaja. Geografske karakteristike narodnostno mešanega ozemlja Narodnostno mešano, z Madžari in Slovenci naseljeno ozemlje, je omejeno na tisti del severovzhodnega dela Slovenije ob jugoslovansko-madžarski meji, kjer so Slovenci in Madžari pomešano naseljeni kot avtohtono prebivalstvo. To nacionalno mešano ozemlje pripada upravno-teritorialno dvema občinama: južni del tega ozemlja občini Lendava, severni del pa občini Murskii Sobota. Južni del nacionalno mešanega ozemlja, ki pripada občini Lendava, obsera pretežno ravninski svet z večjimi naselji, severni del, ki pripada občini Murska Sobota pa je gričevnat terciarni svet z manjšimi naselji. Na nacionalno mešanem ozemlju je pomešanost med madžarskim in slovenskim prebivalstvom po naseljih taka, da jih lahko označujemo kot nacionalno mešani tip naselja. Slovensko in madžarsko prebivalstvo se prepletata do take mere, da je odstotek Madžarov ali Slovencev skoraj v vseh krajih večji od 10% (9). Na celotnem narodno mešanem ozemlju Je le Lendava urbani kraj, vsi drugi kraji pa so vasi; nekatere med njimi opravljajo centralno funkcijo s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi (obrt, trgovina, šola, pošta, krajevni urad). Severni del nacionalno mešanega ozemlja je del gravitacijskega zaledja mesta Murska Sobota, ki leži zunaj dvojezičnega ozemlja, a opravlja nekatere centralne funkcije za celotno Pomurje na obeh bregovih Mure in s tem tudi za celotno nacionalno mešano ozemlje, z bolnico, srednjimi šolami in nekaterimi kulturnimi ustanovami, upravne funkcije občine pa opravlja za nacionalno mešani in slovenski del območja občine Murska Sobota. Z industrijo, trgovino in obrtjo je tudi gospodarski in zaposlitveni center za celotno Pomurje. Za južni del nacionalno mešanega ozemlja pa opravlja upravno funkcijo občine ter funkcijo gospodarskega in zaposlitvenega centra (z industrijo, trgovino in obrtjo, osnovnim šolstvom in kulturnimi ustanovami)mesto Lendava, ki leži na samem nacionalno mešanem ozemlju in je izrazito nacionalno mešan centralni kraj. Te funkcije opravlja tudi za slovensko območje občine Lendava, funkcijo trgovine in zaposlitvenega kraja pa tudi za obmejne kraje sosednje Hrvatske. Nacionalno mešano ozemlje občin Lendava in Murska Sobota se razlikuje od drugega dela območij obeh občin po mešanosti narodne sestave prebivalstva in po zakonsko zasnova"ni dvojezičnosti v vseh oblikah življenja prebivalstva. V družbeno gospodarskem pogledu pa je socialno mešano ozemlje prostorsko integrirano v Pomurje z drugimi del območij občin Murska Sobota in Lendava ter v enoten gospodarski prostor Slovenije in Jugoslavije (10). 89 Celotno Pomurje spada k tistim področjem Slovenije, ki so bila do konca druge svetovne vojne skoraj čisto agrarna in doživljajo v zadnjih dveh desetletjih hitre gospodarske in socialne spremembe. Nacionalno mešano ozemlje pa je bilo zaradi prometne perifernosti in obmejne lege v primerjavi z drugimi področji Pomurja relativno najbolj zaostalo (11). V zadnjih dveh desetletjih je deležno posebne pozornosti pri razvijanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti ter pri izgradnji infrastrukture. Kot nacionalno mešano ozemlje je pri razvijanju vseh komponent družbenega razvoja deležno posebne družbene pozornosti celotne Slovenije, posebno v industrializaciji ter pri razvijanju terciarnih in kvartarnih dejavnosti, pri čemer so zlasti v ospredju industrializacija, promet in razvjanje posebnega tipa moderne dvojezične šole. Varovanje in razvijanje slovenskega in madžarskega jezika v družbenem razvoju Ena od osnovnih komponent na dvojezičnem ozemlju, ki spremlja družbeni razvoj, je oblikovanje funkcionalne dvojezičnosti v vseh oblikah družbenega življenja: v izobraževanju,pri delu, kulturi, rekreaciji, oskrbi in v upravi. Težnja po razvijanju dvojezičnosti je osnovana skladno z družbenogospodarskim razvojem na pristnem bilingvizmu: to je na tem, da pripadnik madžarske narodnosti in Slovenci kot pripadniki večinskega naroda znajo ali razumejo oba jezika. S takim sistemom pristnega bilingvizma je zagotovljena zaščita kulturne tradicije, duhovne in materialne kulture obeh narodov. Ta sistem pa hkrati omogoča razvijanje modernega jezika in moderne kulture pri madžarskem in slovenskem prebivalstvu. S tem so zagotovljene vse možnosti za vključevanje prebivalstva obeh narodov v vse oblike socialne in prostorske mobilnosti in s tem v vse oblike družbenega življenja na nacionalno mešanem ozemlju in zunaj nacionalno mešanega ozemlja. Socialno in prostorsko mobilnost nacionalno mešanega ozemlja določi več dejavnikov. Relativno hitra rast števila delovnih mest v neagrarnih de-* javnostih prispeva k hitremu razpadanju stare statične agrarne družbe in k postopnemu oblikovanju urbane družbe. Ker se vzporedno s krepitvijo gospodarske moči in večanjem števila delovnih mest v dvojezičnih centralnih krajih, v Lendavi in v Murski Soboti, ter z razvojem manjših industrijskih obratov na dvojezičnem ozemlju in na obrobju zboljšujejo tudi prometna povezanost vasi s kraji zaposlitve, se na nacionalno mešanem ozemlju širijo področja dnevne migracije delovne sile, kar prispeva k hitremu nazadovanju odstotka kmečkega prebivalstva k večanju odstotka nekmečkega prebivalstva (12). Ta novi ekonomski razvoj je zadel na veliko agrarno prenaseljenost. Na dvojezičnem ozemlju je med letoma 1953-1961, ko industrializacija še ni bila tako intenzivna, število prebivalstva nazadovalo, v obdobju med letoma 1961 in 1971 pa se število prebivalstva ni spremenilo (13). Razdobje 1953-1971 spremlja proces intenzivne deagrarizacije s sproščanjem gosto naseljene agrarne delovne sile. Del te sproščene Kmečke delovne sile si je našel zaposlitev v nekmečkih poklicih na območju nacionalno mešanega ozemlja ali pa v bližnjih centralnih krajih in se mu zato ni bilo treba izseliti, del sproščene delovne sile pa si je moral poiskati zaposlitev z izselitvijo v druge kraje Slovenije ali celo v tujino. Vključevanje kmečkega prebivalstva v nekmečke poklice se najbolj nazorno kaže v nazadovanju deleža aktivnega kmečkega prebivalstva. Leta 1953 je bilo na nacionalno mešanem ozemlju še 71% kmečkega prebivalstva, leta 1971 pa že 90 17% manj (53%). V tem času je najbolj napredovalo število aktivnega prebivalstva v sekundarnem sektorju in v družbenih službah (14). V tem razvoju je bila dana enakopravna možnost zaposlovanja vsemu prebivalstvu ne glede na narodnost. Zato se v razdobju 1953-1971 razmerje med številom Madžarov in Slovencev na nacionalno mešanem ozemlju ni bistveno spremenilo. Leta 1953 so na nacionalno mešanem ozemlju našteli 10.395 Madžarov in 7.132 Slovencev ter pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov. Leta 1961 pa so pri popisu na tem ozemlju našteli 9-766 ffedžarov in 9.048 Slovencev ter 782 pripadnikov drugih narodnosti (večinoma Jugoslovanov). Do leta 1971 je nazadovalo število Madžarov na 9-419, število Slovencev na 8.139, število prebivalcev drugih narodnosti pa je napredovalo na 935 (9). Skupno število prebivalstva je nazadovalo na omenjenem ozemlju v skoraj vseh podeželskih naseljih, napredovalo pa je le v Lendavi in v njenih najbližjih naseljih. Rast števila Madžarov in Slovencev je po naseljih v ravnotežju. V Lendavi, ki doživlja razmeroma močan gospodarski razvoj, je znašal leta 1969 odstotek Madžarov 33,2%, leta 1970 pa 32,8%; odstotek Slovencev je znašal leta 1961 52,8%, leta 1970 pa 53,3%. Odstotek prebivalstva obeh narodnosti je med letoma 1961 in 1970 narasel za 0,5%. To naraščanje gre na račun zmanješvanja števila prebivalcev drugih narodnosti. Na nacionalno mešanem ozemlju se je madžarsko prebivalstvo med letoma 1961 in 1970 izseljevalo v relativno manjšem številu kot slovensko prebivalstvo. Slovencev se je v tem obdobju izselilo 1804, Madžarov pa le 1166 (15). Do kakšne mere je že ustvarjeno ravnotežje v socialnem razvoju madžarske narodnostne skupnosti s slovensko skupnostjo in s prebivalci drugih, večinoma jugoslovanskih narodnosti, pa nam kažejo tile podatki: V Lendavi je vseh zaposlenih v sekundarnem, terciarnem, kvartarnem ter v družbenem sektorju gospodarstva 2.919. Od tega števila je 1.280 Slovencev, 1.153 Madžarov in 486 pripadnikov drugih narodnosti (večinoma Hrvatov). Vse večje ravnotežje v zaposlitvi prebivalstva obeh narodnosti se kaže tudi v razmerju števila zaposlenih Slovencev in Madžarov po posameznih sektorjih sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti. Od 2.206 zaposlenih v industriji je Slovencev 871, Madžarov 887 in 448 pripadnikov drugih narodnosti. V terciarnih dejavnostih, kamor so štete trgovine, obrt, prevozništvo, gostinstvo, pošta, železnica, lekarna in banka, je zaposlenih 371 ljudi. Od tega je 216 Slovencev, 124 Madžarov in 31 prebivalcev drugih narodnosti. Tudi v kvartarnih dejavnostih, v zdravstvu, šolstvu, občinski upravi in v družbenih organizacijah, se že kaže ustvarjanje popolnega ravnotežja zaposlenih po narodnostni strukturi. Med temi je od 307 zaposlenih 171 SLovencev, 126 Madžarov in 10 pripadnikov ostalih narodnosti (14). Enakomeren socialni razvoj in enakopravna možnost zaposlitve madžarskega prebivalstva v neagrarnih dejavnostih nam najbolj nazorno ilustrira primerjava strukture aktivnega prebivalstva pri Madžarih in Slovencih v Lendavi. V tem kraju je od skupnega števila zaposlenih v sekundarnem sektorju 60% Madžarov, v terciarnem 13%, v kvartarnem sektorju pa 27% Madžarov. Glede na skupno število Slovencev jih je v sekundarnem sektorju zaposlenih 59%, v terciarnem 17%, v kvartarnem pa 24%. Ravnotežje v zaposlenosti v neagrarnih dejavnostih se kaže tudi v razmerju med zaposle- 91 nimi Slovenci in Madžari od skupnega števila zaposlenih. Med temi je 34% Madžarov in 55% Slovencev, kar približno ustreza razmerju med Slovenci in Madžari v Lendavi. Sorazmerje v zaposlitvi med madžarskim in slovenskim prebivalstvom glede na razmerje med absolutnima številoma pripadnikov obeh narodnosti se kaže tudi v nacionalni strukturi zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih na podeželskem delu nacionalno mešanega ozemlja. V teh dveh dejavnostih je zaposlenih 51% Slovencev in 44% Madžarov, ostali del delovnih mest teh dveh dejavnosti pa zasedajo prebivalci drugih jugoslovanskih narodov (13)- Med pomembne dejavnike socialne mobilnosti sodi tudi možnost izobraževanja prebivalstva. Prvo možnost daje dobro organizirano dvojezično osnovno šolstvo, d^ueo pa štipendijska politika, ki zagotavlja možnost za nadaljevanje šolanja vsemu prebivalstvu ne glede na narodno pripadnost. Enakopravna možnost za dosego izobrazbe vseh vrst in stopenj se najbolje izraža v izobrazbeni strukturi po nacionalni pripadnosti prebivalstva. Da so Slovenci in Madžari imeli doslej enake možnosti za izbrazbo, nam kažejo na primer ti podatki. Popolno osnovno šolo je od vsega prebivalstva na nacionalno mešanem ozemlju končalo 56% prebivalstva, od vsega madžarskega 61%, od vsega slovenskega prebivalstva pa 50%. Srednjo, višjo in visoko izobrazbo je med madžarskim prebivalstvom doseglo 11%, med slovenskim pa 21%. Vzrok za relativno slabšo izobrazbeno strukturo pri madžarskem prebivalstvu moramo iskati v njihovi relativno večji navezanosti na zemljo in v s tem povezani manjši težnji po šolanju v srednjih, višjih in visokih šolah. Težnja deagrarizacije pri madžarskem prebivalstvu se je v zadnjem razdobju izenačila s težnjo deagrarizacije slovenskega prebivalstva. Novi zakon o štipendiranju v Sloveniji daje možnost za pridobitev štipendije za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah predvsem kmečkemu in delavskemu prebivalstvu, ki jima večinoma pripada prav madžarsko prebivalstvo in sploh vse prebivalstvo na nacionalno mešanem ozemlju. To v enaki meri omogoča izobraževanje madžarskemuin slovenskemu prebivalstvu na vseh stopnjah šol. Možnost za razvoj madžarskega jezika in madžarske kulture določata dva dejavnika. - Izobraževalni sistem na ravni osnovnega šolstva, ki temelji na načelu dvojezične šole, to je takega tipa šole, ki zagotavlja otrokom pripadnikom madžarske skupnosti, da obvladajo moderni madžarski jezik v pogovorni in pismeni obliki in da prav tako obvladajo moderni slovenski jezik v obeh oblikah. Tak tip šole daje tudi otrokom večinskega slovenskega naroda možnost, da obvladajo madžarski jezik, kar je hkrati podlaga za sporazumevanje med prebivalstvom obeh narodnosti v obeh jezikih do take mere, da lahko govorita v vsakodnevnem življenju pripadnika slovenske in madžarske narodne skupnosti vsak v svojem jeziku in se ob tem razumeta ali pa v pogovoru izmenično uporabljata en ali drugi jezik, pa naj bo lq v šoli, na delu, v upravi, ob nakupih, v prostem času, ob zabavi, športu ali kulturi. Druga pomembna komponenta, ki zagotavlja razvoj jezika in kulture ob modernizaciji družbe, ki jo prinašata industrializacija in urbanizacija, je možnost vsakodnevnega povezovanja madžarskega prebivalstva z matičnim narodom onstran meje, na Madžarskem, možnost ki jo še ppsebej krepe programi, zastavljeni v posebnih kulturnih konvencijah med Jugoslavijo in Madžarsko. Pripadniki večinskega slovenskega naroda pa se =»7nanjajo z materinskim jezikom in z madžarsko kulturo v dvojezični šoli in z vsakodnevnimi "M ki z madžarskim prebivalstvom na nacionalno mešanem ozemlju v SLoveniji ter z madžarskim prebivalstvom prek odprte jugoslovan- 92 sko-madžarske meje v obmejnih krajih Madžarske. Sistem dvojezičnega šolstva in z ustavo, zakoni ter s statuti zagotovljena enakopravnost razvijanja madžarskega jezika in madžarske kulture na dvojezičnem ozemlju v vseh oblikah vsakodnevnega življenja sta prispevala, da se je izoblikoval pravni funkcionalni tip dvojezičnega ozemlja, ki temelji na pristni dvojezičnosti pripadnikov večinskega in manjšinskega naroda. Dvojezičnost je za ta moderni funkcionalni tip dvojezičnega ozemlja karakteristična in se razlikuje od večine drugih evropskih dvojezičnih ozemelj v tem, da velika večina tistega dela pripadnikov večinskega slovenskega naroda, ki zaradi značaja delovnega mesta v vsakodnevnem življenju in ob svojem delu komunicira s prebivalstvom madžarske in slovenske narodnosti, če že ne obvlada, pa vsaj razume madžarski jezik. Poskus ugotavljanja znanja madžarskega in slovenskega jezika med prodajalci in kupci v trgovinah Lendave je pokazal, da od prodajalcev slovenske narodnosti razume madžarščino 94%, razume in govori madžarščino 81%, razume, govori in piše pa 62%. Med prodajalci madžarske narodnosti razumejo, govorijo in pišejo vsi slovensko in madžarsko. Med kupci, ki so bili hkrati anketirani, pa je navedlo 67% kupcev, da madžarščino razumejo, 63%, da jo razumejo in govore, 60% pa je navedlo, da madžarščino razumejo, govore in pišejo. Med kupci madžarske narodnosti je bilo 84% takih, ki so navedli, da slovenščino razumejo in govore, 76% pa je izjavilo, da slovenščino razumejo, govore in pišejo (16). Podrobna analiza o znanju madžarščine med slovenskim prebivalstvom na podeželju nacionalno mešanega ozemlja, ki je bilo leta 1974 zaposleno v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, pa je prav tako pokazala, da je v teh dejavnostih velik delež zaposlenih, ki poleg materinskega jezika vsaj razumejo, če že ne obvladajo še madžarski jezik. Med temi je v ustni in pismeni obliki oba jezika obvladalo 40% zaposlenih, poleg teh pa je še 28% zaposlenih razumelo madžarščino. Da je med večinskim narodom več kot dve tretjini takih, ki lahko poslujejo v obeh jezikih, je rezultat dela dvojezične šole in znak pristnega bilingvizma na dvojezičnem ozemlju (14). Sklepi Madžarska narodna skupnost je skupaj s slovenskim prebivalstovm kot večinskim narodom socialno, gospodarsko in politično enakopravna ter je integralni del nacionalno mešanega ozemlja v severovzhodni Sloveniji-Madžarska kultura in madžarski jezik nista le formalno pravno zaščitena, temveč sta tako vtkana v družbeni proces in v vse oblike vsakodnevnega življenja, da jima je zagotovljen tudi njun razvoj. Razvijata se z družbeno ekonomskim razvojem, za katerega so značilne težnje razkroja klasične agrarne družbe in oblikovanje moderne industrijske družbe v razmerah celotnega mehanizma specifičnega tipa samoupravne socialistične družbe. Madžarsko prebivalstvo se v tem procesu, za katere^ so značilne težnje širjenja neagrarnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, vključuje na delovna mesta v industriji ter v terciarnih in kvartarnih dejavnostih glede na svoje število in odstotek od skupnega števila prebivalstva v približno isti meri, kakršno lahko opazujemo pri slovenskem prebivalstvu in pri drugem doseljenem prebivalstvu jugoslovanskih narodov in narodnosti. Na nacionalno mešanem ozemlju Severovzhodne Slovenije so intencije za uveljavljanje popolne funkcionalne dvojezičnosti v procesu razvoja družbenega življenja jasno začrtane v zvezni jugoslovanski ustavi in v ustavi SR Slovenije ter v občinskih statutih občin Lendava in Murska Sobota. Pogoje za oblikovanje funkcionalne dvojezičnosti v vseh oblikah družbenega življenja zagotavlja dvojezična šola. Znanje madžarščine med večinskim narodom se je v zadnjih desetih letih razširilo, prav tako se je povečalo število različno kvalificiranih delavcev med madžarskim prebivalstvom, s čimer"je že ustvarjeno tudi neko določeno ravnotežje v socialni strukturi med pripadniki madžarskega in slovenskega naroda. S tem so dosežena izhodišča za nadaljnje izpopolnjevanje in razvijanje funkcionalnega dvojezičnega ozemlja v vseh tistih oblikah, ki se doslej niso mogle izoblikovati zaradi pomanjkanja znanja madžarščine pri slovenskem prebivalstvu in zaradi pomanjkljive kvalifikacijske strukture pri madžarskem prebivalstvu. Za nadaljnje oblikovanje funkcionalne in pristne dvojezičnosti so v pripravi zakonske osnove za uvajanje dvojezičnosti v vsakodnevnem poslovanju delovnih organizacij in njihovih samoupravnih organov ter predpisi o zunaj vidnih obeležjih, ki izražajo značaj in enakopravnost dveh narodov: topografski napisi, napisi gospodarskih, političnih, upravnih in podobnih organizacij. Prav tako je v pripravi uvajanje madžarskega jezika v srednjih šolah Murske Sobote, ki ^e kot centralni kraj sicer zunaj dvojezičnega ozemlja, a se v srednjih šolah tega kraja šolajo otroci madžarske narodnosti iz dvojezičnega ozemlja. Na teh šolah naj bi bila dana možnost za izpopolnjevanje v madžarščini učencem madžarske narodnosti, fakultativno pa tudi učencem slovenske narodnosti. V pripravah so tudi predpisi in zakonske dopolnitve, po katerih bodo lahko pripadniki madžarske narodnosti uporabljali svoj jezik na ravni republike ter na ravni občin Lendava in Murska Sobota. Utrjevanje in oblikovanje funkcionalnega narodno mešanega ozemlja ob dvojezičnosti večinskega in manjšinskega naroda, ki temelji na razumevanju oziroma dejanskem obvladovanju ter uporabi obeh jezikov, je zasnovano v mejah zgodovinske naselitve avtohtonega madžarskega prebivalstva. Zagotovitev enakopravnosti madžarskemu jeziku v pogojih dvojezičnosti in družbene stvarnosti na nacionalno mešanem ozemlju ni bila,pa tudi v prihodnje po jugoslovanski ustavi ne more biti vezana na pogoja, kakršna sta število in odstotek madžarskega prebivalstva, dobljena s kakršnimikoli preštevanji prebivalstva pri uradnih popisih oziroma popisih posebne vrste. Uporabljeni viri in literatura 1. Ustava SFRJ (Uradni list SFRJ 9/74) 2. Ustava SRS (Uradni list SRS 6/74) 3. Statut občine Lendava (Uradne objave 8/74) 4. Statut občine Murska Sobota (Uradne objave 5/74) 5. Zakonik o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ 54/70) 6. Zakon o sodiščih (Uradni list SRS 20/65, čl. 60) 7. Zakon o šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in dvojezičnih šolah v SRS (Uradni list SRS 7/65, 31/72) 94 8. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo občanov madžarske narodnosti v občinah Lendava in Murska Sobota 9. Podatki popisa prebivalstva SR Slovenije v letih 1961 in 1971; Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana 10. Vrlšer Igor: Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji. Značilnost njegovega razvoja in družbeno gospodarskega pomena s posebnim ozirom na mala mesta (z 20 kartami in grafikoni v tekstu, s 3 barvnimi kartami v prilogi, s 47 tabelami v glavnem tekstu in 12 tabelami v angleškem povzetku). Geografski zbornik, Acta Geographica XIV/1974, str. 179- 335. 11. Ilešič Svetozar: Severovzhodna Slovenija in njena regionalna razčlenitev (Z lit.). Časopis za zgodovino in narodopisje. Maribor, 1967, str. 9-24. 12. Klemenčič Vladimir s sodelovanjem Mirka Paka: Demografska struktura narodnostno mešanega ozemlja v Prekmurju; Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani, Ljubljana 1970, 78 str. 13. Malačič Janez: Lendava kot centralni kraj narodnostno mešanega ozemlja (z 1 tabelo in 1 sliko v tekstu ter 50 tabelami, 4 slikami in 6 kartami v prilogi). Diplomsko ielo (pri prof. dr Svetozarju Ilešiču in prof.dr. Vladimirju Klemenčiču). Knjižnica Oddelek za geografijo FF v Ljubljani, Ljubljana 1973, 54 str. 14. Kržan Boris: Geografska transformacija narodnostno mešanega podeželja v Prekmurju (z 1 tabelo med tekstom in 31 tabelami v prilogi). Diplomsko delo (pri prof.dr Vladimirju Klemenčiču). Knjižnica Oddelek za geografijo FF v Ljubljani, Ljubljana 1975, 40 str. 15. Klemenčič Vladimir, Pak Mirko, Malačič Janez: Demografska struktura narodnostno mešanega ozemlja v Prekmurju. Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani, Ljubljana 1973, 173 str. + 3 tabele. 16. Mednarodni mladinski geografski raziskovalni tabor - Pomurje IV, 7. do 17.7.1975 v Lendavi. Socialnogeografsko proučevanje narodnostno mešanega ozemlja na primeru mesta ^.endava (Redakcija: Darka Ura-njek). Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani, Ljubljana 1975, tipk. slov., 41 str. 95 UDK 911.3:323.15 Italijani (497.12) ITALIJANSKO PREBIVALSTVO NA NARODNOSTNO MEŠANEM OZEMLJU NA KOPRSKEM V SR SLOVENIJI Vladimir Klemtnčič * Uvod Narodno mešano, s slovenskim in italijanskim prebivalstvom poseljeno ozemlje na Koprskem ima tipične poteze gospodarsko hitro se razvijajočega obmejnega območja, ki predstavlja zaradi intenzivne vsestranske povezanosti s sosednjim tržaškim italijanskim ozemljem onstran državne meje tipično obmejno regijo. Območje je industrializirano in urbanizirano, klasična statična agrarna družba pa je že skoraj razpadla (1). Obe nacionalni skupnosti uživata tod polno enakopravnost in vse možnosti enakega socialnega, kulturnega ter političnega razvoja, kar se izraža tudi v možnosti uporabe slovenskega in italijanskega jezika v javnem življenju, tako na delovnem mestu kot pri izobraževanju, rekreaciji, oskrbi in v upravi. Obe narodni skupnosti imata osnovne in srednje šole, obe sta deležni podpore v obliki štipendij za izobraževanje na vseh nivojih. Slovensko in italijansko prebivalstvo je enakopravno zastopano tudi v upravnih in samoupravnih organih ter v političnih organizaciha. Medsebojno sporazumevanje,zlasti med pripadniki mlajših generacij, je zagotovljeno z obveznim poukom italijanščine v slovenskih osnovnih šolah in z obveznim poukom slovenščine v italijanskih šolah. Dvojezičnost teqa ozemlja je izražena tudi z dvojezičnimi napisi na upravnih zgradbah, šolah, na prosvetnih, gospodarskih ustanovah ter na ustanovah usluž-nostnih dejavnosti. Dvojezični so tudi topografski napisi. Spremembe števila Italijanov v Jugoslaviji in v SR Sloveniji Na narodno mešanem ozemlju Koprskega, v občinah Koper, Izola in Piran so našteli leta 1971 2.568 pripadnikov italijanske narodnosti, na ostalem območju SR Slovenije pa 433, tako da je znašalo skupno število italijanskega prebivalstva v SR Sloveniji 3.001. V drugih republikah Jugoslavije so v istem letu našteli 19.147 pripadnikov italijanske narodnosti; od tega v SR Hrvatski 17.497, v SR Srbiji 805, v SR Bosni in Hercegovini 727, v SR Črni gori 70 ter v SR Makedoniji 48. Število italijanskega prebivalstva v Jugoslaviji je v 10-letnem razdobju med zadnjima popisoma prebivalstva (1961, 1971) nazadovalo za 3.467. Število italijanskega prebivalstva se je v tem razdobju zmanjšalo v vseh republikah Jugoslavije razen v SR Srbiji in v SR Bosni in Hercegovini. Na narodno mešanem ozemlju na Koprskem pa v tem obdobju število pripadnikov italijanske narodnosti ni stagniralo (leta 1961 je bilo Italijanov 2.547, leta 1971 pa 2.568). V gibanju števila italijanskega prebivalstva se kažejo med posameznimi občinami pa tudi med posameznimi kraji na Koprskem različne tendence. V glavnem so * Dr., red. univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 96 to tendence stagnacije. Neznatno je napredovalo število italijanskega prebivalstva le v občini Izola, od 467 v letu 1961 na 485 v letu 1971, v drugih dveh občinah - v Kopru in Piranu pa je število italijanskega prebivalstva v omenjenem razdobju ostalo skoraj nespremenjeno. V občini Koper je bilo leta 1961 872 pripadnikov italijanske narodnosti, leta 1971 pa 877; v občini Piran je bilo leta 1961 1.208, leta 1971 pa 1.206 pripadnikov italijanske narodnosti. Velik del italijanskega prebivalstva v obravnavanih treh občinah živi v mestih in v naseljih ob obali. V Kopru je živelo leta 196 1 406 pripadnikov italijanske narodnosti, do leta 1971 je to število naraslo na 467. V Izoli je v Istem razdobju italijansko prebivalstvo nazadovalo od 461 na 415, v Piranu pa od 46 9 na 365. Število italijanskega prebivalstva je v času med zadnjima štetjema vidno naraslo v Portorožu in sicer od 83 na 1 38, nekoliko pa tudi v Luciji (od 211 na 234) in Seči (od 115 na 129) (Karta I). Na celotnem dvojezičnem nacionalno mešanem ozemlju znaša delež itaijanskega prebivalstva 4,4% skupnega števila (58.292); v občini Koper znaša ta delež 2,5% (od 35.445 prebivalcev), v občini Izola 4,6% (od 10.488 prebivalcev), v občini Piran pa 9,8% (od 12.35 9 prebivalcev). Več kot 10% italijanskega prebivalstva je v občini Koper le v naselju Kolomban, v obiini Izola v naselju Dobrava, v občini Piran pa v naseljih Lucija, Parecag, Seča, Sečovlje in Strunjan. Od 5% do 10% italijanskega prebivalstva imajo v občini Koper naselja Bertoki, HrvatinI, Semedela in Salara, v občini Izola naselji Livada in Malija, v občini Piran pa naselja Dragonja, Piran in Portorož. V vseh ostalih naseljih vseh treh občin pa je odstotek italijanskega prebivalst -a nižji od 5%. Starostna struktura prebivalstva na Koprskem Italijansko prebivalstvo na Koprskem ima po posameznih starostnih skupinah zelo izenačeno starostno strukturo. Ta nosi v sebi posledice specifičnih migracijskih gibanj. V prvem desetletju po drugi svetovni vojni se kažejo številčno močne odselitve italijanskega prebivalstva, v novejšem času pa odseljevanje zajema predvsem prebivalstvo mlajših letnikov (2). V starostni strukturi italijanskega prebivalstva izstopa starostna skupina ostarelega, nad 6 0 let starega prebivalstva, ki znaša 28,9%, medtem ko je starostna skupina mlajšega, za delo sposobnega prebivalstva v starosti od 30 do 60 let zastopana z 39,4%, starostna skupina od 15 do 29 let starega italijanskega prebivalstva predstavlja le 15,1%, starostna skupina otrok, starih do 14 let, pa znaša 16,6%. Takšna starostna struktura, kot jo kaže italijansko prebivalstvo na obravnavanem območju, pa se v določenih potezah razlikuje od starostne strukture celotnega ondotnega prebivalstva. Starostna skupina celotnega, nad 60 let starega prebivalstva tega območja pro-centualno ne dosega niti polovične vrednosti te iste strukture italijanskega prebivalstva, saj znaša le 11,5%, starostna skupina od 30 do 60 let starega prebivalstva je le nekoliko močnejša kot ista pri italijanskem prebivalstvu in znaša 40,7%, starostna skupina od 15 do 29 let starega celotnega prebivalstva predstavlja 25,2%, kar je za 10% več od iste starostne skupine italijanskega prebivalstva, starostna skupina v starosti do 14 let je zastopana pri celotnem prebivalstvu le nekoliko močneje kot pri italijanskem in znaša 22,6%. Primerjava med starostno strukturo italijanskega in starostno strukturo celotnega prebivalstva na tem območju kaže v glavnem na znatno večji delež nad 6 0 let starih v starostni skupini italijanskega prebivalstva. Starostni strukturi prebivalstva v starosti od 30 do 60 let sta dokaj izenačeni. Starostna skupina od 13 do 29 let 97 pa je pri italijanskem prebivalstvu precej slabša kot pri vsem prebivalstvu tega območja. Tudi v starostni skupini pod 15 let je italijansko prebivalstvo šibkeje zastopano kot celotno prebivalstvo. Starostna struktura italijanskega prebivalstva je v občinah Koper, Izola in Piran zelo različna. Za občini Piran in Izolo je značilno, da imata obe sorazmerno velik delež italijanskega prebivalstva, ki je starejše od 75 let. V občini Izola je-prebivalstva te starosti 14%, v občini Piran pa 10,6%. V občinah Piran in Izola sta sorazmerno zastopani starostni skupini do 14 let in od 30 do 60 let, Italijansko prebivalstvo v občini Koper pa ima starostno strukturo močno podobno strukturi celotneqa prebivalstva na Koprskem. Za italijansko prebivalstvo je značilna izenačenost razmerja med moškimi in ženskami v vseh starostnih skupinah. Velik odstotek ostarelega italijanskega prebivalstva ter primanjkljaj mlajšega v starosti od 15 do 29 let moremo pripisati na eni strani posledicam večje od-selitve v prvem desetletju po drugi svetovni vojni tedaj pod 50 let starega prebivalstva, ter nadaljnjemu permanentnemu odseljevanju še za delo sposobnega italijanskega prebivalstva. Mlado italijansko prebivalstvo si z možnostjo šolanja lahko pridobi želeno kvalifikacijo; zaradi odprtosti državne meje, svobode qibanja, izbire dela in bivanja pa se lahko naseljuje tudi na širšem italijanskem prostoru. Svobodo gibanja ima tudi na slovenskem in drugem jugoslovanskem prostoru, vendar se tega ne poslužuje. Šolska izobrazba prebivalstva na Koprskem Možnosti šolanja pri italijanskem prebivalstvu se kažejo tudi v njegovi izobrazbeni strukturi. Popolno osemletno osnovnošolsko, srednješolsko, višjo in visokošolsko izobrazbo ima 46,2% italijanskega prebivalstva, od skupneqa števila prebivalstva na Koprskem pa ima tako Izobrazbo 49,7% prebivalcev. Ce računamo, da je med julijanskim prebivalstvom velik odstotek ostareleqa prebivalstva, ki si v predvojni dobi v Italiji ni pridobilo kakršnekoli i7obrazbe, potem lahko ugotavljamo, da je italijansko prebivalstvo po strukturi izobrazbe izenačeno s slovenskim. Višjo in visokošolsko izobrazbo ima med italijanskim prebivalstvom 1,7% prebivalcev, od celotnega prebivalstva ima tako izobrazbo 2,9% prebivalcev, gimnazijo je absolviralo 2,4% italijanskega prebivalstva, medtem ko sta jo od skupnega števila prebivalcev absolvirala 2%. -jnd s' •if-vcrio^ eosoiol?? nu;J>tui}a''?nfedT6» bc giL&jijs- rie^jod r|ino5olo Struktura aktivnega prebivalstva po dejavnostih Struktura aktivnega prebivalstva po panogah dejavnosti nam prikazuje, da je zaradi prisotnosti velikega števila ostarelih kmetov znatno večji delež kmečkega prebivalstva med italijanskim prebivalstvom, in sicer 26,8%, medtem ko je pri vsem prebivalstvu na Koprskem ta delež 12,1%. V industriji je zaposlenih 22,3%, v upravi pa 21,4% vseh aktivnih italijanskih prebivalcev. Od vseh prebivalcev na nacionalno mešanem ozemlju je zaposlenih v industriji 28,4%, v upravi pa le 16,8% aktivnih Drebivalrev. Sorazmerno večji delež v upravi zaposlenega italijanskega prebivalstva kot ga ugotavljamo pri celotnem prebivalstvu (prosveta, zd-avstvo, družbene in komunalne dejavnosti), je izraz dvojezičnosti v upravi, to je v tistih službah, kjer je ne glede na število pripadnikov italijanske manjšine potrebna prisotnost italijanskeoa orebivalstva 98 «»«/•ni » ntsttiih obCln Izola. Koper. PU'" VU PIRAN ...----- IZOLA^ •O \ Satiro t f ••S: '-.•y A s • /5— .. rï I « i * •t-. *""•» • 1 ITALIJAN • » ITALIJANOV 0 50 ITALIJANOV f 61 ITALIJANOV Sklep Podrobna primerjava demografskih razmer med italijanskim in drugim prebivalstvom na dvojezičnem ozemlju na Koprskem je dober indikator, ki nam potrjuje izenačenost socialneqa položaja obeh nacionalnih skupnosti. Manjši delež mladega aktivnega italijanskeoa prebivalstva v starosti od 15 do 30' let odraža tendence odseljevanja po končanem šolanju. Sorazmerno velik delež v upravi zaposlenega -italijanskega prebivalstva je izraz enakopravnosti uporabe obeh občevalnih iezikov, velik delež zaposlenih v sekundarni dejavnosti (industrija) pa je prav tako izraz enakopravne možnosti za zaposlovanje obeh nacionalnosti v tistih dejavnostih, kjer v vsem povojnem razdobju raste število delovnih mest in ie zato največja možnost za zaposlitev. Literatura 1. Vladimir Klemenčič, K. RuDpert, Zur Raumrelevanz der Grundfunktionen in wirtschaftsgeographischen Strukturmuster Sloweniens, Münchner Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie, Band 7, München 1973, str. 6 3-73 (s 14 kartami v prilogi). 2. J. Titi, Socialnogeografskl problemi na Koprskem podeželju (doktorska disertacija), Koper 1%5, stran 165. Analize za Italijane v Sloveniji so bile opravljene na osnovi rezultatov uradnih popisov prebivalstva 1961 in 1971, ki nam jih je posredoval Zavod SRS za statistiko. Podatke o številu Italijanov po republikah SFRJ smo črpali iz publikacije Pnpis stanovništva i stanova 1971, Zvezni zavod za statistiko, Beograd 1972. Statistične in kartografske analize je opravila Boža Antonič, sodelavka Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani. Raziskavo je financiral Sklad Borisa Kidriča v LJubljani. 5 S a 100 UDK 327.58:323.15 (497.12 + 436 + 439 + 450) FUNKCIJA POLOŽAJA JEZIKA SLOVENCEV V ZAMEJSTVU TER NARODNOSTI V SR SLOVENIJI Vladimir Klemenčič * Po drugi svetovni vojni se odpirajo v Evropi vprašanja zaščite narodnih manjšin (1) v bistveno drugačni luči kot v času pred drugo svetovno vojno. Z manjšinami poseljena obmejna območja večinoma ne predstavljajo več z mejo zaprta, gospodarsko statična, relativno slabo razvita agrarna, temveč gospodarsko aktivna in dinamična, bolj ali manj urbanizaciji podvržena obmejna območja ob odprti meji. Spremembe so povezane z novo nastalimi družbenogospodaskimi in političnimi razmerami pri večini evropskih držav. Gospodarski razvoj terja večanje blagovne menjave med deželami, kar je povezano s stopnjevanjem blagovnih tokov prek meja med obmejnimi in drugimi državami. številna obmejna območja so poseliena v Evropi z narodnimi manjšinami. Obmejni prostor ob odprti meji dobiva novo funkcijo mednarodnega povezovanja med obmejnimi državami, pa tudi s širšim evropskim prostorom, manjšine pa dobivajo s tem funkcijo meddržavnega povezovanja. To lahko opravljajo le ob zagotovitvi polne enakopravnosti njihoveaa iezika v vseh oblikah življenja, v kulturnem, izobraževalnem, socialnem in gospodarskem pogledu. Narodnim manjšinam v večini evropskih držav zaščita sploh ni zagotovljena, ali pa je zagotovljena le deloma, zato jim je otežkočena povezovalna funkciia med dvema državama. Njihov jezik se ne more razvijati ustrezno tehnološkemu in gospodarske-mn razvoiu in s tem enakovredno z jezikom večinskega naroda. Ker so še močno prisotni poizkusi asimilacije narodnih manjšin, jim ni dana možnost izobraževanja v njihovem materinem jeziku na vseh stopnjah šolanja. Ker pripadniki manjšin nisn ustrezno kvalificirani z novonastale pogoje, niti socialno ustrezno zaščiteni doteka na obmejna, z manjšinami poseljena območja višje kvalificirana delovna sila večinskega naroda iz notranjosti držav, istočasno pa se izseljujejo iz obmejnih območij pripadniki avtohtonih narodnih manjšin, ki zaostajajo v socialni mobilnosti za večinskim narodom. Izgradhia obmejne infrastrukture, industrije, trgovine, obrti in drugih spremljajočih dejavnosti se širi na račun agrarne zemlje, ki je v posesti m=niš'ne. Odseljevanje pripadnikov manjšine in doseljevanje višie kvalificiranih pripadnikov večinskega naroda prispeva k preoblikovanju obmejnih območii iz narodnostno čistih v narodnostno mešana. Zaščita narodnih manjšin v razvitem, urbaniziranem, mednarodno-tranzitno pomembnem obmejnem prostoru postaja v Evropi vse bolj eksistenčna nujnost, saj konflikti zaradi neurejenosti manjšinske zaščite ne prizadenejo družbeno-gospodarsko samo obmejni sosednji državi, temveč tudi države širšega evropskega in izvenevropskega prostora. Usklajevanje družbenogospodarskega razvoja med obmejnimi območji dveh ali več * Dr., red. univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 101 sosednjih dežel postaja vse bolj vsakodnevna nujnost. Na obmejnih območjih na-staiajo mednarodna regionalnoplanska združenja, ki usklajujejo na transnacio-nalni osnovi regionalni razvoj in vse druge pojave človekovega življenjskega in delovnega okolja. Za obmejna območja alpskih držav, Italije, Francije, Švice, Avstrije in Jugoslavije je bilo že leta 1973 kar 5, na srednje, severno in zahodnoevropskem prostoru pa 16 takih združenj. Najprej je nastalo združenje "Regio Basiliensis", ki povezuje v enotno plansko regijo obmejna območja ZR Nemčije, Švice in Francije. Na severnojadranskem-alDskem prostoru se je izoblikovalo mednarodno regionalnoplansko združenje "Alpe-Adria", ki usklajuje razvoj med obmejnirTll območji Italije, Avstrije in Jugoslavije. Poleg tega je nastalo v Alpskih območjih več združenj, ki pospešujejo posamezne dele ali pa celotno območje evropskih Alp. Po konceptu transnacionalnega planiranja razvoja v obmejnih regijah lahko izluščimo tri tipe: 1. Obmejne regije, v katerih programirata dve obmejni državi le izgradnjo posameznih objektov, na primer cest, mostov ali predorov; 2. obmejne regije, kjer planirajo obmejne države le nekatere elemente regionalnega razvoja, na primer zaščito pokrajine (narodni parki, cestno omrežje, kanalizacija); 3. obmejne regije, kjer oblikujejo države koncept skupnega političnega, go-spodarskeaa in kulturneqa razvoja. Na obmejnih območjih ZR Nemčije, Francije, Belaiie, Luxemburga In Nizozemske pripisujejo obmejnim planskim združenjem pomembno vlogo načrtnemu ustvarjanju dvojezičnosti s pomočjo uvajanja posebnega sistema izobraževanja, kulturnega sodelovanja med mladino obmejnih dežel in z izdajo posebnih revij. V srednji šoli pa naj bi bil v obmejnih območjih jezik naroda sosednje države prvi tuj jezik. Na obmejnem prostoru "Alpe-Adria" predstavlja prostor Slovenije stičišče jezikov in kultur štirih narodov, Slovencev, Italijanov, avstrijskih Nemcev in Madžarov. Na tem prostoru se državne meje ne prekrivajo z etničnimi; meja med Italijo in Jugoslavijo se je tu oblikovala od konca prve svetovne vojne pa vse do Osimskih sporazumov leta 1976. Ob jugoslovansko-madžarski meji so v SR Sloveniji ostali Madžari, v Istri, južno od Trsta, pa Italijani; Slovenci so ostali kot narodna manjšina v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Obmejna območja v obmejni regiji "Alpe-Adria", ki so poseljena s pripadniki narodnih manjšin, predstavljajo primer hitrega preoblikovanja prostora z razkrajanjem klasične agrarne družbe in nastajanjem urbanizirane pokrajine. To regijo kara-kterizirajo milijoni motoriziranih turistov in drugih potnikov, ki prečkajo meje na stopetih mejnih prehodih, intenzivni tokovi prekmejnega mednarodnega tovornega prometa, moderna infrastrukturna opremljenost ter načrtno izgrajevanje prekmejnemu gospodarstvu prilagojene industrije in drugih gospodarskih dejavnosti, pa tudi skupno urejanje problemov okolja, pri čemer daje SR Slovenija s svojimi pobudami pomemben prispevek k transnacionalnemu planiranju. V tej regiji se položaj narodnih manjšin (ali narodnosti v SR Sloveniji) glede jezika močno razlikuje. Pri opredelitvi njihovega položaja se lahko poslužimo naslednjih elementov: 1. Položaja jezika narodnosti v javnem življenju; 2. dvojezičnosti na napisih gospodarskih in upravnih institucij ter na topografskih oznakah; 102 3. izobraževalnega sistema manjšinskega šolstva; 4. razmerja med socialno in prostorsko mobilnostjo' manjšine in večinskega naroda. V SR Sloveniji je že do določene mere zagotovljena uporaba njunih jezikov v upravi, javnem življenju in na delovnih mestih. Dvojezični napisi so na ustanovah in topografskih oznakah. Italijanska narodnost ima italijansko predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, madžarska narodnost pa ima zagotovljeno izobraževanje v madžarskem jeziku v dvojezičnih predšolskih in osnovnošolskih ustanovah in v treh smereh usmerjenega izobraževanja na narodnostno mešanem ozemlju, medtem ko je v srednjih šolah v Pomurju in v Mariboru madžarski jezik enakopraven učni predmet. Obe narodnosti imata radijske in televizijske oddaje ter tisk na svojem jeziku, kar je financirano iz javnih sredstev. Sistem izobraževanja od predšolske do srednješolske stopnje v šolah večinskega slovenskega naroda na Koprskem In v dvojezičnih šolah v Prekmurju omogoča Slovencem znanje italijanščine oziroma madžarščine do stopnje, ki jim omogoča sporazumevanje s pripadniki italijanske in madžarske narodnosti oziroma z Italijani in Madžari v sosednjih državah. Italijanska in madžarska narodnost sta po socialni mobilnosti izenačeni s slovenskim prebivalstvom. Slovenci v Kanalski dolini, Reziji in Beneški Sloveniji v Italiji nimajo nobenih narodnostnih pravic. Se pred desetletjem jim je bila prepovedana raba slovenščine v javnosti; z velikimi ovirami so jo uporabljali le v nekaterih cerkvah. Z zboljšanjem političnega položaja Slovencev v Italiji pa prodira slovenščina, zlasti v zadnjih letih, v javno življenje z nastajanjem slovenskih kulturnih in gospodarskih organizacij, s tiskom in z organiziranjem pošolskega pouka. Tržaški in Goriški Slovenci imajo slovenske predšolske, osnovnošolske in srednješolske izobraževalne ustanove, zakonsko potrjeno možnost uporabe slovenščine v javni upravi na podeželskih občinah ter dvojezične oznake na javnih ustanovah in topografskih napisih na narodnostno mešanem podeželju. Imajo tudi svoje prosvetnokulturne, športne in gospodarske ustanove ter lasten tisk, ki jih sami ustanavljajo in vzdržujejo, ter slovensko radijsko postajo in gledališče, ki sta državni ustanovi. S šolanjem dijakov na srednjih in visokih šolah si izboljšujejo socialno mobilnost in oblikujejo strukturo prebivalstva urbane družbe, čeprav še vedno zaostajajo za večinskim narodom. Položaj slovenske manjšine v Avstriji je iz leta v leto slabši. Na avstrijskem Štajerskem je slovenščina izrinjena iz vseh oblik javnega življenja, tudi iz cerkve, kar ne zasledimo nikjer na drugih s Slovenci kot manjšino poseljenih območjih Avstrije, Italije in Madžarske. Na avstrijskem Koroškem je slovenščina izrinjena skoraj iz vseh oblik javnega življenja, razen iz cerkve. Dvojezičnosti, ki jo je Avstrija po 7. členu državne pogodbe dolžna zagotoviti slovenskemu prebivalstvu na narodnostno mešanem ozemlju, zasledimo le na maloštevilnih napisih javnih ustanov, v uradnem poslovanju pa le v zelo skromni obliki. Z dvojezičnimi topografskimi napisi je opremljenih le nekaj prometno odročnih naselij. Dvojezičnih predšolskih državnih ustanov ni nikjer zaslediti. Slovenski otroci se lahko izobražujejo v materinem jeziku v osnovnih in meščanskih šolah le po nekaj ur tedensko, vendar jih morajo starši za to posebej prijavljati. Z možnostjo šolanja le v eni slovenski gimnaziji v Celovcu in triletni srednji gospodinjski šoli v Sent Jakobu v Rožu je 103 Slovencem izbor poklicev močno okrnjen. Slovencem kljub ustrezni izobrazbi otežujejo tudi zaposlitev na vodilnih delovnih mestih v javni upravi In združenjih. Koroški Slovenci imajo svoja lastna kulturna in gospodarska združenja ter tisk, ki so kljub njihovi aktivnosti deležna le minimalne državne podpore. Radijskim oddajam v slovenščini je v Celovcu odmerjen zelo kratek čas, televizijskih oddaj v slovenščini pa v Avstriji sploh nimajo. V Porabju na Madžarskem imajo Slovenci zagotovljeno možnost rabe materinega jezika v javnosti. Imajo dvojezične napise javnih ustanovah ter dvojezične topografske oznake. V osnovnih šolah poučujejo slovenščino kot obvezen predmet po nekaj ur tedensko, v gimnaziji v Monoštru (St. Gothard) pa je pouk slovenščine možen na podlagi prostovoljne Izbire. Zaradi gospodarske zaostalosti njihovega poselitvenega prostora zaostajajo v socialni mobilnosti za sosednjimi in ostalimi območji Madžarske. Slovenci imajo slovenske kulturne organizacije, ki so od države materialno podprte. Na madžarskih radijskih postajah je slovenščina zelo skromno zastopana. Literatura Vladimir Klemenčič, Odprta meja med Jugoslavijo in Italijo in vloga manjšin, Teorija in praksa, 11, Ljubljana 1974. Vladimir Klemenčič, Sodobni sociogeografski problemi Slovencev na Koroškem, Geografski zbornik, 3-4, Ljubljana 1973. Vladimir Klemenčič in Ferenc Hajoš, Dvojezičnost v SR Sloveniji, Teorija In praksa, 13 (1-3), Ljubljana 1976. 104 UDK 911.3(497.1 2-04) KULTURNA POKRAJINA V OBMEJNIH OBMOČJIH SEVEROZAHODNE JUGOSLAVIJE NA OBMOČJU SLOVENIJE Vladimir Klemenčič * Slovenija kot obmejna mednarodno tranzitna regija Sverozahodni del Jugoslavije predstavlja Socialistična republika Slovenija, ki jo obkroža 6 28 km dolga in odprta državna meja, na zahodu z Italijo, na severu z Avstrijo ter na severovzhodu z MacKarsko, s skupaj 102 mejnimi prehodi (tabela 1). Ima izrazito mednarodno tranzitno lego, saj se v njej na prehodu med alpskim, panonskim in severnojadranskim svetom križajo evropsko pomembne prometne poti med Severno, Zahodno, Srednjo in Jugovzhodno Evropo. Leta 1978 je ob italijansko-jugoslovanski meji, na največjih obmejnih prehodih, pri Sežani, prestopilo mejo 6,200.000 potnikov, pri Gorici (Gorizia) pa 4,500.000 potnikov. Na avstrijsko-jugoslovanski meji je pri Šentilju (Spielfeld) prestopilo mejo 5,002.000 potnikov, pri Podkorenu pa 3,36 3.000 potnikov. Leta 1978 je bilo pripeljanega skozi koprsko pristanišče 2,16 3.000 bruto registrskih ton blaga; od te količine je bilo 783.000 bruto registrskih ton tranzitnega blaga. Skozi mednarodni cestni mejni prehod pri Šentilju (Spielfeld), ob avstrijsko-jugoslovanski meji, je bilo leta 1975 prepeljanega 2,200.000 ton blaga; od te količine je bilo 1,500.000 ton tranzitnega blaga (Statistični letopis SR Slovenije 1979, str. 301-302. Zavod SR Slovenije za statistiko, LJubljana). Značaj mednarodne prometne tranzitnosti in obmejne regije je še posebej poudarjen, saj se na območju Socialistične republike Slovenije, ki je del neuvrščene Jugoslavije, močno prostorsko približujejo države, ki pripadajo različnim evropskim gospodarskim združenjem in družbenopolitičnim sistemom ter različnim vojaškim paktom: na zahodu meji Slovenija z Italijo, ki pripada Evropski gospodarski skupnosti (EGS) in Nato paktu, na severovzhodu z Madžarsko, ki pripada Zvezi za medsebojno gospodarsko pomoč in Varšavskemu paktu, na severu pa na nevtralno Avstrijo, ki gospodarsko pripada EFTA (Evropsko združenje za svobodno trgovino). Prav v zadnjih desetletjih dobiva Slovenija zaradi njene prometno pomembne lege med evropskimi in balkanskimi državami ter državami Bližnjega in Srednjega Vzhoda tipičen značaj mednarodno tranzitne obmejne regije. To funkcijo opravlja s pomočjo številnih mejnih prehodov najrazličnejšega tipa, prek katerih se pretakajo blagovni tokovi in tokovi osebnega prometa, kapital in informacije. Tretjina ozemlja Slovenije je oddaljena manj kot 15 km od državne meje, vendar segajo njeni vplivi še daleč v notranjost. K temu prispevajo zlasti močni bla- * Dr., red. univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 105 govni tokovi, ki so povezani tuši s pristaniščema Koprom (Capodistria) v Sloveniji in Trstom (Trieste) v Italiji. Za mednarodne blagovne tokove prek jugoslovanskih meja na območju Slovenije je pomembna tudi prometna zveza, ki vodi iz gospodarsko razvite Severne Italije skozi mednarodni cestni mejni prehod, z modernim avtoportom, med Gorico (Gorizia) v Italiji in Novo Gorico v Jugoslaviji in od tod v druge države, kakor tudi prometna zveza, ki povezuje prek mejnih prehodov ob avstrijsko-jugoslovanski meji, med Mariborom in Gradcem, zlasti pri Šentilju, ter še prek drugih bližnjih mejnih prehodov gospodarsko razvito Avstrijo z drugimi državami (Piry 1980, str. 6-7). V zadnjih dveh desetletjih se s povečanim obsegom pretoka blaga in ljudi prek mejnih prehodov povečuje tudi samo število mejnih prehodov. Leta 1965 je bilo skupaj 94, leta 1978 pa 102 mejna prehoda. Ob italijansko-jugoslovanski in avtrijsko-jugoslovanski državni meji lahko sledimo prekvalificiranju mejnih prehodov iz maloobmejnih v mednarodne. K povečanju števila mednarodnih mejnih prehodov je prispevalo tudi večanje pretoka mednarodnih turističnih tokov v turistični sezoni ter pretoka delavcev iz različnih držav, ki so na začasnem delu v tujini, v gospodarsko razvitih evropskih državah in ki pogosto potujejo prek italijansko-jugoslovanske in avstrijsko-jugoslovanske meje (tabela 2, Gosar 1979, str. 25 - 26). Politične meje in obmejna območja Podoba kulturne pokrajine ob ožjih obmejnih območjih je rezultat učinkov številnih dejavnikov notranjega družbenega razvoja, režima prehodnosti državne meje in ustreznosti infrastrukturne opremljenosti mejnih prehodov, kakor tudi učinkov sosednjih območij onstran meje v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. K oblikovanju tipa kulturne pokrajine v obmejni regiji, ki je rezultat številnih meddržavnih dogovorov o funkciji državne meje kot členu povezovanja s sosednjimi državami in ostalim svetom, je prispevalo tudi policentrično usmerjanje gospodarskega razvoja v Sloveniji, ki je zasnovan na sistemu postopnega širjenja krajev z industrijo tudi na obmejnih, še nedavno gospodarsko perifernih območjih (Vrišer 1979, str. 34). Le-ta prispeva k oblikovanju strukture prebivalstva mobilne urbane družbe, ki je usposobljena opravljati funkcije, ki jih zahteva obmejno območje. Obmejno prebivalstvo opravlja posebne funkcije, ki so povezane z upravljanjem infrastrukturnih objektov politične meje ter z razvijanjem raznih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti zase in hkrati za prebivalstvo v prekmejnem obmejnem območju, s čemer prispeva tudi k oblikovanju obmejnega tipa kulturne pokrajine (Piry 1981, str. 50). V zvezi z oblikovanjem meje kot členom povezovanja obmejnih območij na obeh straneh državne meje v enotno kulturno pokrajino, obmejno ali politično regijo, je sklenila Jugoslavija s sosednjimi državami številne meddržavne dogovore, ki se nanašajo na funkcijo meje kot mejne črte prehoda med sosednjima dvema državama, in to ne glede na razlike v družbenopolitičnih sistemih. Jugoslavija je sklenila z Italijo, Avstrijo in Madžarsko meddržavni dogovor o maloobmejnem osebnem prometu, ki se nanaša na kraje, ki se nahajajo na obeh straneh državne meje, v oddaljenosti 10-15 km od italijansko-jugoslovanske in avstrijsko-jugoslovanske meje. Na območju madžarsko-jugoslovanske meje pa sega obmejni pas 20 km v notranjost obeh držav. Prebivalci krajev, za katere veljajo določbe maloobmejnega prometa ob madžarsko-jugoslovanski meji, lahko prekoračijo mejo le enkrat mesečno, medtem ko lahko prebivalci krajev ob italijansko-jugoslovanski in avstrijsko-jugoslovanski meji prestopijo mejo neomejeno- 106 Tabela 1: Število mejnih prehodov v SR Sloveniji po tipih leta 1965 in 1978 Meja Mednarodni Maloobmej- Kmetijski Ostali pre- Skupaj prehodi ni prehodi stalni pre- hodi - se- hodi zonski 1965 1978 1965 1978 1965 1978 1965 1978 1965 1978 Dolžina Povprečno število meje v km na mejni pre-km hod leta 1978 Avstrijsko-jug.meja Italijansko-jug. meja Madžarsko-jug. meja Mednarodni letališki mejni prehod znotraj Slov. 10 15 26 19 13 15 28 27 9 9 2 ... . 7 36 41 324 8 8 58 59 202 2 102 7,9 3.« 51 Skupaj 23 32 54 46 8 15 95 1 0 3 6 28 6,1 Vir: I. Letni pregled prometa 1965, str. 66, 71-74. Statistično gradivo SR Slovenije, št. 22. Zavod SR Slovenije za statistiko. Ljubljana 1966. 2. Statistični letopis SR Slovenije 1979, str. 299, 301. Zavod SR Slovenije za statistiko. Ljubljana. krat, celo po večkrat dnevno. Jugoslavija je sklenila dogovore o dvolastniških odnosih z Italijo in Avstrijo, ki omogočajo kmetom v obmejnem pasu, ki imajo zemljo onstran meje, obdelavo ter nemoteno prehajanje meje prek mejnih prehodovo ali celo nekontrolirano ob določenih mejnih kamnih, z živino, stroji, semeni in kmetijskimi pridelki. Z Italijo in Avstrijo ima Jugoslavija meddržavni dogovor tudi za planince v gorskem svetu Julijskih Alp in Karavank, ki lahko nekontrolirano prečkajo mejo na določenih mestih. Jugoslavija ima z Italijo in Madžarsko tudi meddržavni dogovor o obmejnem gospodarskem sodelovanju, ki se nanaša na brezcarinsko trgovanje (uvoz in izvoz) med gospodarskimi organizacijami obmejnega pasu na obeh straneh državne meje. Blagovna menjava med obmejnimi območji Slovenije in obmejnimi območji sosednjih držav je zasnovana tudi na menjavi blaga na podlagi sejemskih sporazumov. Jugoslavija ima z vsemi tremi omenjenimi sosednjimi državami sporazume tudi o kulturnem in znanstve-notehničnem sodelovanju, ki se intenzivneje uresničujejo v obmejnih območjih vseh treh držav. Osimski sporazumi, ki sta jih sklenili leta 1977 Italija in Jugoslavija, temelji na skupnih izhodiščih regionalnega planiranja v obmejnih območjih obeh držav. V dogovor so vključeni: modernizacija mejnih prehodov, uveljavljanje višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja ter urejanje manjšinskih pravic Italijanov, ki žive v obmejnem območju Jugoslavije ter Slovencev, ki žive v obmejnem območju Italije, sodelovanje na kulturnem in znanstvenotehničnem področju (Osimski sporazumi, 1977, str. 515). Intenzivnost učinkov meddržavnih dogovorov je odvisna od številnih dejavnikov. Med te sodijo: fizičnogeografsko okolje, način poselitve, prisotnost bližine večjih mest ali centralnih krajev ter narodnih manjšin v obmejnih območjih (Klemen-čič 1978, str. 12). Na obmejna območja vpliva v veliki meri tudi proces odpiranja državne meje, z večanjem števila mejnih prehodov tr>r načrtno razvijanje gospodarstva. Državne meje na območju republike Slovenije so relativno mladega nastanka. Jugoslovansko-italijanska meja je nastala šele po drugi, jugoslovansko-avstrijska in jugoslovansko-madžarska pa po prvi svetovni vojni. Jugoslovansko-italijanska meja poteka na zahodu med Koprskim zalivom, Trstom (Trieste), Gorico (Gorizia) in Goriškimi brdi po relativno valovitem svetu, od tod dalje proti severu pa potekata jugoslovansko-italijanska in jugoslovansko-avstrijska meja po težje prehodnem gorskem svetu Julijskih Alp, Karavank ter Kobanskega. Del jugoslovansko-avstrijske meje proti severovzhodu, proti Radgoni, poteka ob mejni reki Muri, ves ostali vzhodni del jugoslovansko-avstrijske in jugoslovansko-mad-žarske meje pa po lažje prehodnih terciarnih slemenih in dolinicah gričevnatega subpanonskega sveta. Nekateri odseki državne meje potekajo tudi po starih historičnih mejah. Tako predstavlja del stare, večstoletne avstrijsko-ogrske meje, del današnje jugoslovansko-avstrijske meje med Radgono (Bad Radkersburg) na jugu in jugoslovansko-avstrijsko-madžarsko tromejo na severu. Po današnji ju-goslovansko-avstrijski meji na območju Julijskih Alp je potekala državna meja že od 16. stol. do prve svetovne vojne, najprej beneško-avstrijska, nato italijan-sko-avstrijska meja. Večina meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ne poteka po meji slovenskega etničnega ozemlja. S Slovenci kot narodno manjšino je poseljen skoraj ves prostor ob italijansko-jugoslovanski meji ter celotno obmejno območje ob avstrijsko-jugoslovanski meji na avstrijskem Koroškem. Na obmejnem prostoru avstrijske štajerske so Slovenci poseljeni v obliki otokov, ob madžarsko-jugoslovanski meji pa poseljujejo Slovenci Porabje v trikotu med jugoslovansko-avstrijsko in madžarsko-jugoslovansko mejo. Madžari so poseljeni kot narodnost 108 Tabela 2: Število potnikov v mednarodnem in maloobmejnem prometu SR Slovenije leta 1S65 In 1978 -ilia-afisi Sil 5-§ if 3 | ft> f ^ g - » f Mjfrf- 7I * II a ffc H, • V mednarodnem V mednarodnem V mednarodnem V maloobmejnem Skupaj e ' a cestnem prome- železniškem pro- letalskem in cestnem prometu tu metu pomorskem pro- metu 1965 1 97 8 1 965 1 97 8 i 765 1978 I "T 5 1 978 1 965 1 978 A/strijsku- jug.meja 159.827 13.843.000 636.624 1.106.000 27.406 S57.0P0 8 2 3.857 15.806.000 124.83 I7C.C00 124.837 170.000 * Italijansko- jug.meja 3.726.882 29.397.000 1.910.497 1.270.000 461.5 00 12.583.000 6.098.879 43.25C.000 K'adžarsko- Jog.meja - 385.000 - - - 385.000 Skupaj 3.886.7 0 9 4 3.6 25.000 2.5 47.121 2.376.000 1 24.837 1 70.000 488.906 1 3.440.00 7 7.047.5 1 3 5 9.611000 Vir: I. Letni pregled prometa 1965, str. 66, 71-74. Statistično gradivo SR Slovenije, št. 22. Zavod SR Slovenije za statistiko. Ljubljana 1966. 2. Statistični letopis SR Slovenije 1979, str. .299, 301. Zavod SR Slovenije za statistiko. Ljubljana. na jugoslovanski strani ob jugoslovansko-madžarski meji, Italijani pa kot narodnost v obmejnem pasu na Koprskem (Klemenčič 1978, str. 13-15). Na razvoj kulturne pokrajine v obmejnih območjih še danes odločilno vpliva način oblikovanja meje. Medtem ko potekajo deli jugoslovansko-italljanske in jugoslovansko-avstrijske meje po gorskem svetu Julijskih Alp in Karavank in po gorskih razvodnih slemenih, ki razdvajajo gravitacijska zaledja večjih ali manjših centralnih krajev na obeh straneh državne meje, so določili jugoslo-vansko-italijansko mejo na zahodu med Koprskim zalivom in Goriškimi brdi ter jugoslovansko-avstrijsko mejo na severu in jugoslovansko-madžarsko mejo na severovzhodu v subpanonskem pasu tako, da je državna meja odrezala centralne kraje od njihovih gravitacijskih zaledij. Tako sta ostala centralna kraja Trst (Trieste) in Gorica (Gorizia) ob zahodni jugoslovansko-italijanskl meji na italijanski strani, njuni širši gravitacijski zaledji pa v Jugoslaviji. Ob avstrijsko-ju-goslovanski meji sta ostala Cmurek (Mureck) in Radgona (Bad Radkersburg) v Avstriji, velik del njunih gravitacijskih zaledij pa v Jugoslaviji. Ob madžarsko-jugoslovanski meji so ostali v Jugoslaviji sicer manjši centralni kraji, kot na primer Lendava (Lendva), Prosenjakovci (Partosfalva) in Domanjševci (Domon-kosfa), njihova gravitacijska zaledja pa na Madžarskem. Skoraj v vsem obmejnem pasu na območju Slovenije niso pri določanju poteka državne meje upoštevali meja vaških zemljišč, zato je ob celotni meji ostal del kmetijskih parcel v lasti kmetov Iz tostran in onstran državne meje. Medtem ko so do konca druge svetovne vojne in še prvo desetletje po njej imela obmejna območja večinoma značaj perifernih in manj razvitih območij, lahko sledimo pri njih v zadnjih dveh desetletjih živahni socialni in gospodarski preobrazbi in s tem povezanemu preoblikovanju kulturne pokrajine (tabela 3). Osnovni instrument tega procesa so na eni strani že navedeni meddržavni dogovori med sosednjimi državami, na drugI strani pa načrtno pospeševanje gospodarskega in socialnega razvoja z industrializacijo in izgradnjo socialne ter tehnične infrastrukture (Klemenčič 1978, str. 277). Ob zahodni jugoslovansko-italijanski meji je na gravitacijskih zaledjih Trsta (Trieste) in Gorice (Gorizia) na jugoslovanski strani nastala mreža centralnih krajev z delovnimi mesti v industriji, terciarnem in kvartarnem sektorju. Med te sodijo: Koper, Kozina, Sežana ter Nova Gorica in še številni manjši centralni kraji. Ob severovzhodni jugoslovan-sko-avstrljski in jugoslovansko-madžarski meji so nastali novi centralni kraji: Apače, Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava (Lendva) in Prosenjakovci (Partosfalva) pa sta v zameno kot nadomestilo za izgubljeno gravitacijsko zaledje dobila industrijo (Vrišer 1974, str. 258-259; Pak 1978, str. 22-23). Družbenogospodarski razvoj na omenjenih obmejnih območjih je prispeval k oblikovanju take regionalne strukture, ki pogojuje razvijanje za urbano družbo specifičnih človekovih dejavnosti, dela, oskrbe, izobraževanja, prometa ter izkoriščanja prostega časa, in to v taki obliki, da omogoča prebivalstvu Jugoslavije in prebivalstvu onstran jugoslovanske meje gospodarsko sodelovanje ter sodelovanje pri načrtovanju komunalnega in regionalnega razvoja. Meddržavni dogovori med Jugoslavijo in Italijo ter med Jugoslavijo in Avstrijo omogočajo prebivalstvu z obeh strani državne meje nakupe blaga, koriščenje uslužnostnih dejavnosti, obdelavo zemlje, rekreacijo ter sodelovanje na kulturnem in športnem področju, kar daje svojstven pečat zunanji podobi pokrajin v obmejnih območjih. Intenzivnost in smer preobrazbe kulturne pokrajine v obmejnih območjih sta seveda odvisni od vrste dejavnikov, tako od fizlčno-geografskega okolja, značaja območij glede na centralnost ali perifernost ter od poteka gospodarskega razvoja po drugi svetovni vojni. 110 I NACIONALNO MEŠANA OZEMLJA , KJER ŽIVE SLOVENCI A V S T R I J A {mohor I lllOVFKf t IIIIIH IIII MgMC I uhactllauu»! l* ' : i haotal»! mcdnamm hcjm pdcnoci ottau mi J« i phtmooi (stalni. maiooomejm, se ionski J ' •■oii2a«na meja -■cruaii>ka meja t»JT «¿TltVT IA MMIUFUO UNfVEftze V L JUH. JANI — Trije primeri obmejnih območij Razvoj obmejnih območij In s tem kulturne pokrajine je na območju Slovenije zelo različen. V glavnem so se izoblikovali trije tipi obmejnih območij, ki se med seboj razlikujejo po stopnji urbaniziranostl, propustnosti meje ter regionalni povezanosti z obmejnim območjem sosednje države onstran meje. Za nazorno predstavo razlik med obmejnimi območji smo Izbrali tri obmejna območja, ki se med seboj razlikujejo po času nastanka meje, fizičnogeograf-skih danostih, družbenogospodarski razvitosti in odvisnosti od prekmejnega učinkovanja človekovih dejavnosti ter po pretoku blaga, ljudi in informacij. Primeri treh tipov obmejnih območij so: na zahodu ob jugoslovansko-itaiijanski meji, v zaledju Trsta (Trieste), je najbolj urbanizirano obmejno območje, ki ima zaradi mednarodne tranzitne pomembnosti značaj centralnega prostora. Primer slabše razvitega obmejnega, več ali manj perifernega območja brez lastnih centralnih naselij, pa predstavlja obmejno območje ob jugoslovansko-avstrij-ski meji, ki je bilo že več stoletij pred prvo svetovno vojno obmejno območje ob historični avstrijsko-ogrskl meji. Tretji tip obmejnega območja predstavlja območje ob jugoslovansko-madžarski meji pri Lendavi, ki je po prvi svetovni vojni z novo državno mejo izgubila del svojega gravitacijskega zaledja, ki je ostal onstran državne meje na Madžarskem. Na nekdanjem širšem zaledju Trsta (Trieste), ki pred nastankom meje po drugi svetovni vojni skoraj ni imelo centralnih krajev, ki bi zadovoljevali prebivalstvo z zaposlovanjem, oskrbo In izobraževanjem, se je razvilo samostojno omrežje centralnih krajev, ki so na osnovi meddržavnih dogovorov med Jugoslavijo in Italijo Intenzivno povezani prek meje s Trstom (Trieste), kar daje pokrajini na obeh straneh meje značilnost enotnega tipa urbanizirane pokrajine. Povezovanje jugoslovanskega obmejnega območja z italijanskim pogojujejo številni mejni prehodi mednarodnega, maloobmejnega in dvolastniškega značaja, ki predstavljajo zvezo med skoraj vsemi obmejnimi kraji z obeh strani meje. Prek njih lahko nemoteno prečka mejo prebivalstvo z obeh strani državne meje po meddržavnih dogovorih o dvolastništvu, maloobmejnem prometu, blagovni menjavi, kopenskem, železniškem in pomorskem prometu ter skupnem sodelovanju na področju veterinarstva In zdravstva. Pretok blaga je v tem območju še posebej stopnjevan zaradi tržaške in koprske luke, ki služita blagovni menjavi med širšim evropskim prostorom, Sredozemljem In drugimi celinami. Soodvisnost regionalnega razvoja na jugoslovanskem obmejnem območju od Trsta (Trieste) je izražena z intenzivnim pretokom blaga, ljudi, Informacij in kapitala. Pri medsebojni soodvisnosti so še posebej poudarjeni funkcija Trsta (Trieste) kot velikega centralnega kraja, z veliko izbiro blaga in prodajno funkcijo za širše območje ter turistična funkcija obmorskih in kraških območij na jugoslovanski strani. Pri Izmenjavi informacij (publikacij, knjig, revij in dnevnega časopisja) ter pri prekmejnem kulturnem sodelovanju igra pomembno vlogo prisotnost italijanske manjšine na jugoslovanski strani in slovenske manjšine na italijanski strani meje (Klemenčič 1975, str. 512-514). Dvojezičnost na tem obmejnem prostoru je izražena na obeh straneh meje tudi z radijskimi in televizijskimi oddajami v obeh jezikih. Pomešana avtohtona poseljenost italijanskega in slovenskega prebivalstva na obeh straneh državne meje je izražena tudi z rabo jezikov obeh narodov, kar je vidno na jugoslovanski strani, na Koprskem in na italijanski strani na tržaškem podeželju z dvojezičnimi napisi na javnih in poslovnih zgradbah ter s topografskimi zapisi (Klemenčič 1978, str. 51-5 2). Preraščanje obmejnega območja med Koprom (Capo-distria), Kozino in Sežano in perifernega gravitacijskega območja Trsta (Trieste) v enotno sklenjeno urbanizirano območje je vidno tudi v zgradbeni strukturi. 112 Tabela 3: Gibanje števila prebivalstva po obmejnih občinah SR Slovenije Leta 195 3 Indeks 1961/53 Leta 1961 Indeks 1971/61 Leta 1971 Indeks 1981/71 Leta 1981 SR Slovenija 1,504.427 105,7 1,391.5 23 108,5 1,727.137 109,0 1,884.047 Občine ob jugoslovan-sko-italijanskl meji 137.121 105,2 144.338 107,1 154.648 110,3 170.649 Občine ob jugoslovan-sko-avstrijski meji 395.249 107,5 425.045 108,7 46 2.195 107,1 495.228 Občine ob jugoslovan-sko-madžarski meji 93.888 94,9 89.186 101,7 90.76 9 99,8 90.643 Stara agrarna zgradbena struktura naselij je že skoraj izginila. Kmetijsko gospodarstvo daje le minimalni delež dohodka, kmečko prebivalstvo pa je maloštevilno; prevladuje prebivalstvo terciarnega sektorja. Na gosto so posejani trgovski in gostinski lokali, ki so ustrezno locirani za potrebe prebivalstva z obeh strani meje. Poseben tip obmejne pokrajine se je izoblikoval na tistem delu jugoslovansko-avstrijske meje, ki je vrsto stoletij predstavljala mejno črto med ogrskim in avstrijskim delom habsburških dežel. Ta stoletna historična meja je vtisnjena v zunanji podobi pokrajine. Razlike med dednim pravom so vidne na obeh straneh meje. Na avstrijski strani so veljali zakoni o nedeljivosti zemlje, na Ogrskem Pa je slonelo dedno pravo na delitvi zemlje. Drobitev parcel je prinesla dvojno posledico: Izoblikovanje pokrajine z drobno parcelacijo, z majhno posestjo do 3 hektarjev ter z majhnimi, dvo ali troceličnimi, večinoma iz lesa ali gline zgrajenimi pritličnimi hišami. Pokrajina je bila agrarno prenaseljena vse do zadnjega desetletja in je predstavljala območje stalnega in sezonskega izseljevanja. Po drugi svetovni vojni je to obmejno območje reševalo agrarno prenaseljenost tako, da so prebivalci iskali priložnostno zaposlitev v bližnjih krajih onstran meje, na avstrijskem Štajerskem, ter začasno zaposlitev v manj oddaljenih zaposlitvenih centrih na avstrijskem Štajerskem in drugod v gospodarsko razvitih evropskih državah. V zadnjem desetletju je del delovne sile, ki se je vrnila iz začasnega dela v tujini in večina mladega prirodnega prirastka našel zaposlitev v novo nastalem industrijskem centru, v Murski Soboti, pa tudi v novo nastalih industrijskih obratih v sami obmejni pokrajini. Prestrukturiranje večjega dela aktivne delovne sile v nekmečke poklice, bodisi z zaposlovanjem v obmejnih krajih tostran in onstran meje, kakor tudi v obliki dnevne migracije v druge kraje Pomurja, je v zelo kratkem času spremenilo funkcijo in zunanjo podobo pokrajine. S prisluženim denarjem izven kmetijstva so delavci mehanizirali kmetijsko gospodarstvo ter preuredili ali na novo zgradili kmečke domove in nekmečke hiše, ki so podobne mestnemu tipu hiš;kmečka gospodarstva pa so se spremenila v polkmečka. Ker se prek mejnih območij skozi celo leto, zlasti pa ob koncu tedna in ob podaljšanih vikendih, ob različnih praznikih in v času dopustov, pretakajo v obe smeri tokovi delovne sile, ki je na začasnem delu v raznih gospodarsko razvitih evropskih državah, je na obmejnem območju zaradi potreb domačega prebivalstva, pa tudi zaradi potreb omenjenih tokov delovne sile, nastala ob cestah vrsta gostinskih in uslužnostnih obratov. Tako je obmejno območje, ki ima zaradi odprte meje in rasti delovnih mest v sami pokrajini, kakor tudi zaradi voliva pretoka zdomske delovne sile čez mejne prehode, dobilo značaj polurbanizirane obmejne pokrajine, ne da bi ob meji razvilo lastne centralne kraje. K temu je prispevalo tudi intenzivno pretakanje prebivalstva v zvezi z maloobmejnim prometom in dvolastništvom zemlje (Olas 1976, str. 151). Tretji tip, ki ie po genezi in funkciji bistveno drugačen od doslej naštetih obmejnih območij ob jugoslovansko-itaiijanski in jugoslovansko-avstrijski meji, predstavlja obmejno območje Lendave (Lendva) ob juaoslovansko-madžarski meji. Lendava (Lendva) je kot centralni obmejni kraj, ki mu je bilo po prvi svetovni vojni z juqos!ovansko-madžarsko mejo odrezano gravitacijsko zaledje, stagnirala ali celo nazadovala vse do zadnjih dveh desetletij. Z industrializacijo si je vzdolž meje izoblikovala gravitacijsko zaledje dnevne migracije delovne sile, kar je prispevalo k upadanju deleža kmečkega prebivalstva v dveh desetletjih, in sicer od treh četrtin na eno četrtino. Večina kmetijskih obratov je postala polkmečka. Gospodarski razvoj tega obmejnega območja je bil doslej v sorazmerno majhni meri povezan s funkcijo meje in z razvojem območij onstran meje. Na račun maloobmejnega prometa se kažejo skromni učinki z nakupi prebivalstva prek ju- 114 goslovansko-madžarske meje. Na osnovi meddržavnega dogovora med Jugoslavijo in Madžarsko ie nastalo živahno kulturno sodelovanje, ki temelji na rednih obiskih kulturnih skupin z Madžarske. Obstajajo tudi redna srečanja predstavnikov gospodarskih in upravnih institucij obeh držav, ki usklajujejo program razvoja tehnične infrastrukture v obmejnih območjih in pripravljajo dogovore o gospodarskem sodelovanju med gospodarskimi ustanovami v obmejnih kra|ih. Tudi to obmejno območje je pod vplivom industrializacije in modernizacije kmetijske proizvodnje pričelo izgubljati nekdanji videz agrarne pokrajine. Staro kmečko hišo zamenjuje moderni mestni hiši podobna stanovanjska hiša z modernejšim gospodarskim poslopjem. Za to območje, ki je pomešano poseljeno tudi z madžarskim prebivalstvom, je značilna dvojezičnost pri obeh narodih, v vseh oblikah človekovih dejavnosti, pri delu, oskrbi, izobraževanju, prometu in Izkoriščanju prostega časa. Le-ta je rezultat dvojezičnega učnovzgojnega procesa že v otroških vrtcih in osnovni šoli, ki zaradi potreb razvoja urbane družbe prerašča v dvojezične srednje šole, ki nastajajo prav sedaj na tem območju. Obmejno območje . je primer gospodarsko hitro razvijajočega dvojezičnega obmejnega območja, ki kaže vse značilnosti in poteze uveljavljanja take dvojezičnosti, ko pripadnika obeh narodov lahko med seboj govorita vsak v svojem jeziku, pa se razumeta (Olas 1981, str. 6; Haios-Klemenčič 1976, str. 201-202). Večina obmejnih območij Slovenije ob jugoslovansko-italijanski, jugoslovansko-avstrijski in jugoslovansko-madžarski meji doživlja v zadnjem desetletju večji ali manjši gospodarski napredek, ki ga sicer poqojuje koncept načrtnega razvijanja obmejnih območij Slovenije. V večji ali manjši meri lahko povsod sledimo učinkom odprte meje, saj že sam občutek možnosti prehajanja prek meje, ne glede na gospodarske koristi, daje prebivalstvu obmejnega pasu ugodno psihološko razpoloženje, ki tudi prispevak k zadrževanju prebivalstva na tem prostoru. Viri 1. Piry 1.(1980): Odprtost meje in obmejna območja, str. 1-110, Inštitut za geoqrafijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ljubljana. 2. Gosar A.(I979): Die Frequenz der Grenzüberschreitenden Touristenströme nach Jugoslawien bzw. Slowenien, str. 25-30. Tourism and Borders. Heft 31. Institut für Wirtschafts -und Sozialgeographie der Johann Wolfgang Goethe -Universität Frankfurt/Main. 3. Vrišer I. (1979): Industrializacija Slovenije, str. 90. Zavod SRS za družbeno planiranje - Področje za prostorsko planiranje, Ljubljana. 4. Piry I. (1981): Gospodarski razvoj obmejnih območij (Netiskano), str. 203. Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, LJubljana. 5. Osimski sporazumi (1977), str. 515, Založba Lipa, Koper. 6. Klemenčič V. (1978): Grenzregionen und Nationale Minderheiten, str. 7-17. Geographica Slovenica 8. Institute of Geography of the University of Ljubljana, Ljubljana. 7. Klemenčič V. (1978): Neki socialni uzroci i posledice prostornih uticaja industrializacije Slovenije, str. 275-284, Geographica Slovenica 10. Institute of Geography of the University of Ljubljana, Ljubljana. 8. Vrišer I. (1974): Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji, značilnosti njihovega razvoja in družbenogospodarskega pomena s posebnim ozirom na mala 115 mesta, str. 179-313. Geografski zbornik. Acta geographica XIV. Slovenska akademija znanosti in umetnosti LJubljana. 9. Pak M. (1978): Geographische Elemente der funktion versorgung im Grenzraum entlang der jugoslawisch-italienschen Grenze, str. 21-27. Geographica Slovenica 8. Institute of Geogrpahy of the University of Ljubljana, Ljubljana. 10. Klemenčič V. (1974): Slovenska in italijanska narodna manjšina v luči urbanizacije in odprte jugoslovansko-italijanske državne meje, str. 506-515. Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Cankarjeva založba, Ljubljana 1975. 11. Klemenčič M. (1978): Funktionsanalyse des Siedlungsnetzes im Triester Karst, str. 49-55. Geographica Slovenica 8. Institute of Geography of University of Ljubljana, Ljubljana. 12. Olas L. (1976): Dvolastništvo - dejavnik v razvoju Prekmurja kot obmejne regije, str. 151-155. Geografski vestnik. Geografsko društvo Slovenije, Ljubljana. 13. Olas L. (1981): Prikaz občine, str. 3-7. Zbornik občine Lendava, Skupščina občine Lendava, Lendava. 14. Hajos F.-Klemenčič V. (1976): Ketnyelvuseg a Szloven Szocialista Koztar-sasagban, str. 195-211. Nemzetkozi noprajzi. Nemzetisegkutato konferencia (Bekescaba, 1975, oktober 28-31.) Budapest. 116 UDK 911.3:371:323.15 (497.12) ŠOLSTVO NA NARODNOSTNO MEŠANIH OBMOČJIH V SR SLOVENIJI Mira Verbič * Pri zagotavljanju pogojev za enakopravno vključevanje v življenje in delo pripadnikov narodnosti ima posebno vlogo in nalogo celoten vzgojnoizobra-ževalni proces. V SR Sloveniji zato s posebnim zakonom zagotavljamo pogoje za uresničevanje posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja, ki se kažejo zlasti v: - ustvarjanju pogojev za enakopraven razvoj italijanske in madžarske narodnosti s slovenskim narodom in drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije; - razvijanju zavesti o pripadnosti narodnosti in pripadnosti socialistični samoupravni skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti v SFRJ; - ustvarjanju pogojev za svobodno in enakopravno uporabo italijanskega in madžarskega jezika z jeziki narodov in narodnosti Jugoslavije; - spoznavanju zgodovine, zemljepisa in kulture matičnega naroda ter spodbujanju učencev k razvijanju lastne ustvarjalnosti v maternem jeziku; - poglabljanju sožitja med pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti in slovenskega naroda ter spodbujanju razvoja dvojezično-sti na narodnostno mešanih območjih; - ustvarjanju takih odnosov, v katerih sta italijanska in madžarska narodnost dejavnik sožitja med sosednjima narodoma in državama ter pobudnika tvornega mednarodnega sodelovanja (1). Na narodnostno mešanih območjih, kjer živijo pripadniki italijanske narodnosti, dosegamo pogoje za uresničevanje naštetih nalog in ciljev s tako organizacijo vzgojnovarstvenih in vzgojnoizobraževalnih organizacij, ki zagotavlja ob pouku v maternem jeziku tudi učenje slovenskega jezika (za učence v šolah z italijanskim učnim jezikom) oz. italijanskega jezika (za učence v šolah s slovenskim iezikom). V Pomurju pa imamo dvojezične šole in vzgojnovarstvene organizacije, kjer se izobražujejo skupaj pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodnosti. S programom življenja in dela osnovne šole oziroma z vzgojnoizobraževalnim programom je določeno, katera učna vsebina se poučuje v obeh jezikih, katera samo v enem ali drugem jeziku. Ob poznavanju jezika, ki je pogoj za sporazumevanje, pa je prilagojen tudi celoten program življenja in dela osnovne šole, vzgojnoizobraževalni program srednjega izobraževania in vzgojni program s predšolsko vzgojo tako, da vključuje posebnosti zgodovine, zemljepisa, kulture in drugih * prof. geog., pedagoška svetovalka, Zavod SR Slovenije za šolstvo. 61000 Ljubljana, Poljanska 28, glej izvleček na koncu Obzornika 117 dosežkov matičnega naroda. Prilagoditve sprejema Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje oz. posebne izobraževalne skupnosti, ko gre za srednje izobraževanje, po.predhodnem soglasju samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodnosti. Učencem, ki so končali dvojezično osnovno šolo ali osnovno šolo v Jeziku narodnosti in se vključijo v srednje izobraževanje zunaj narodnostno mešanega območja, morajo srednje šole same ali skupaj z drugimi vzgojnoizo-braževalnimi organizacijami omogočiti pouk jezika narodnosti kot enakopravnega predmeta. Zakon o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja posebej določa, da so izvajalci vzgojno-izobraževalnega dela pripadniki ustrezne narodnosti, razen učitelji slovenskega Jezika. Samo v primeru, ko ni mogoče zagotoviti ustrezno usposobljenih delavcev izmed pripadnikov narodnosti, lahko to delo opravljajo tudi delavci, ki niso pripadniki narodnosti. šole v jeziku narodnosti poslujejo v jeziku te narodnosti, dvojezične izobraževalne organizacije pa dvojezično. Literatura . 1. Zakon o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja, Ur. list SRS, št. 12/9-IV. 1982. is voie e nsioe v sorte- sXens{,i 118 UDK 911 3:371.3:323.15 NARODNOSTNE MANJŠINE KOT UČNA VSEBINA Maja Umek * Zbrani članki o slovenskih manjšinah v zamejstvu in narodnostnih v SR Sloveniji v Geografskem obzorniku bodo lahko učitelju geografije v veliko pomoč. Kljub temu, da Je o tem vprašanju že veliko objavljenega, tudi zbrani prispevki so bili v glavnem že tiskani, pa je izbor člankov ter njihova skupna objava zelo dobrodošla. Glavni namen prispevka je prikazati uporabo zbranega gradiva pri pouku geografije. Narodnostne manjšine v učnih vsebinah Spoznavanju narodov in narodnosti Jugoslavije je namenjeno precej Š61skih vsebin. Ker je Jugoslavija večnacionalna država, so te vsebine toliko pomembnejše, saj lahko z njimi uresničujemo pomembne vzgojne cilje. Z narodnostnimi manjšinami se srečajo učenci že v 1. in 5. razredu osnovne šole pri spoznavanju družbe, kasneje pa pri zemljepisu, zgodovini, preko literarnih del pri slovenskem Jeziku, pa v okviru družbenomoralne vzgoje in samoupravljanja s temelji marksizma. Pri zemljepisu obravnavajo učenci: - narodnostno sestavo ter položaj narodov in narodnosti v okviru prebivalstva Jugoslavije v 8. razredu osnovne šole, - v prvem letniku srednje šole pri učni enoti Sestava prebivalstva, pod-tema Narodnostna, jezikovna, verska sestava, - večje poglavje je namenjeno narodnim manjšinam pri Zamejski Sloveniji v okviru tematskega sklopa Poglavitne geografske enote Slovenije pod gesloma a - Razčlenitev ter skupne poteze Zamejske Slovenije (posebej zahodne in posebej severne) in b - Aktualni problemi zamejskih Slovencev (samostojno delo), - ter pri geografiji Jugoslavije v srednjih šolah pod temo Značilnosti nacionalne sestave prebivalstva Jugoslavije. Naloge zemljepisa pri spoznavanju manjšin Pri zemljepisu se učenci seznanjajo s pokrajinami, kjer žive manjšine. Spoznavajo naravne in družbenogeografske značilnosti zamejskih pokrajin in narodnostno mešanih ozemelj v Jugoslaviji. Nekoliko večji je poudarek na družbenogeografskih vsebinah, saj osrednji problemi manjšinskih pokrajin izvirajo iz prebivalstvenih razlik ter pogosto premajhnega upoštevanja značilnosti, potreb in pravic manjšinskega prebivalstva. Ključni vprašanji, na kateri bi morali odgovoriti vsaj na srednješolski stopnji, sta: 1. kakšen je razvoj manjšin v različnih pokrajinah zaradi njenih različnih družbenogeografskih in naravnogeografskih pogojev; 2. kako prisotnost £ dipl. geog, asistentka, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 119 manjšin vpliva na razvoj ponavadi obmejnih pokrajin v različnih družbenopolitičnih, gospodarskih in naravnih pogojih. Obravnavanje manjšin pri geografiji Slovenije v srednjih šolah Iz navedenega kratkega pregleda učnih vsebin je razvidno, da je zbrano gradivo Geografskega obzornika uporabno predvsem pri geografiji Slovenije v srednjih šolah zlasti kot osnova za samostojno delo učencev. V učbeniku Geografske značilnosti Slovenije je podan sistematičen pregled zamejske Slovenije, problemi slovenske manjšine pa so samo nakazani. Do tretjega letnika srednje šole, ko se pojavi v nekaterih vzgojnoizobra-ževalnih programih geografija Slovenije, so učenci pri pouku že večkrat srečali problematiko manjšin, zato bi bilo pričakovati, da je njihovo predznanje precejšnje. Vendar že krajši pogovor pokaže, da znajo le našteti narodnosti v SR Sloveniji, vedo, kje žive Slovenci v zamejstvu, ter da še nimajo zagotovljenih vseh narodnostnih pravic. Njihovo znanje je zelo splošno in nenatančno. Zaradi pogoste obravnave manjšin v šoli, pogostih vesteh iz zamejstva v dnevnih časopisih, na radiu in televiziji imajo občutek, da o manjšinah dovolj vedo, celo da se tem vsebinam posveča preveč časa. Razdrobljenost učne vsebine o manjšinah med različne predmete in na različne stopnje verjetno povzroča občutek nasičenosti, po drugi strani pa se zaradi razdrobljenosti nivo pouka ne more bistveno spreminjati, kljub različnim pristopom učnih predmetov. V letošnjem letu sem pred obravnavanjem Zamejske Slovenije v tretjih letnikih Srednje naravoslovne šole v Ljubljani izvedla med učenci dveh paralelk kratko anketo. Zanimalo me je njihovo predznanje ter odnos do manjšin. Anketa je bila anonimna. Izvedla sem jo na začetku zadnjega četrtletja. Pred tem smo že omenjali italijansko manjšino v Sloveniji ter Slovence v Beneški Sloveniji. Na anketo je odgovarjalo 61 učencev. Ker so odgovori zanimivi, jih bom kratko predstavila. Anketa o manjšinah v dveh paralelkah tretjih letnikov SNŠ v Ljubljani (številke pri odgovorih kažejo pogostost odgovora) 1. Imenuj pokrajine v zamejstvu, kjer živi slovenska manjšina! a) Avstrijska Koroška 43 Podjuna 15 Rož 12 Zilja 15 Obirsko 1 Gradiščansko 5 b) Slovensko Porabje 15 c) Furlanija Julijska krajina 14 Julijska krajina 10 Furlanija 25 Beneška Slovenija 41 Rezija 22 Tržaško 18 Goriško 2 Kanalska dolina 6 Odgovori kažejo, da učenci sicer vedo, da žive Slovenci tudi v Italiji in 120 Avstriji, le četrtina pa jih je navedla Porabje na Madžarskem. Tudi natančnejše poimenovanje slovenskih pokrajin jim dela precejšnje težave. Večina je imenovala širše pokrajine, predvsem upravne enote ter še eno ali dve ožji enoti, tako da iz odgovora ni bilo razvidno, ali učenec pozna njun odnos. Nekaj pa jih meni, da žive Slovenci tudi na Gradiščanskem. 2. Naštej nekaj problemov slovenske manjšine a - v Italiji in b - v Avstriji! Učenci najpogosteje navajajo za Italijo neupoštevanje slovenskega jezika (31), šolanje v italijanščini (21), pritisk neoflašistov (7), uničevanje dvojezičnih napisov (8) in spomenikov (3), nepriznavanje manjšine (11). Omenjajo tudi gospodarsko zapostavljanje (4), neupoštevanje kulture Slovencev (8), dva pa navajata prizadevanje Slovencev za globalni zaščitni zakon. Tudi problemi Slovencev v Avstriji so po mnenju učencev podobni: neenakopravnost slovenskega jezika (37), šole (29), dvojezični napisi (10), pravice manjšin (12), gospodarsko zapostavljanje (8), pritisk nacionalistov (3), problemi pri kulturnem udejstvovanju (5), osebna varnost (1), neupoštevanje 7. člena meddržavne pogodbe (1), ukinjanje dvojezičnega pouka (1). Značilni so zopet zelo splošni odgovori ter pozornost na kulturno, tj. predvsem zunanje izkazovanje slovenstva. Neenakopravnost Slovencev v gospodarskem in političnem življenju pa omenjajo le posamezniki. 3- Naštej pravice manjšin v Jugoslaviji! Učenci so omenjali: pravico šolanja v maternem jeziku (37), dvojezičnost (33), oddajen na RTV in časopisi v lastnem jeziku, možnost kulturnega izražanja (20), vse pravice (18), politične (9), gospodarske (3) pravice, stik z matičnim narodom (2), posebne pravice (2). Spet je bila na prvih mestih pravica do uporabe maternega jezika, izpostavljeni sta bili šola in kulturno izražanje. Precej je bilo splošnih odgovorov (vse pravice). 4. Se ti zdi potrebno, da večinski narod na narodnostno mešanem ozemlju govori ali vsaj razume jezik manjšine? Da Ne Odločitev utemelji. 44 učencev je obkrožilo DA, 8 NE, 9 pa se jih ni opredelilo. Potrebnost funkcionalne dvojezičnosti vidijo učenci:v lažjem sporazumevanju (21), boljših odnosih med večino in manjšino (15), lažjem sodelovanju in reševanju problemov (8), v manjših razlikah in zato večji strpnosti (4). Ne-f kateri ugotavljajo, da šele to omogoča dejansko enakopravnost (8). Učenci, ki ne vidijo potrebe, da večinski narod vsaj razume jezik manjšine na narodnostno mešanem ozemlju, utemeljujejo svojo odločitev na naslednje načine: dolžnost manjšine je, da se nauči jezik večinskega naroda (8) ter da se mu prilagodi (4) oziroma svojo opredelitev tehtajo z velikostjo manjšine (2). Preveliko je število učencev, zlasti če zraven prištejemo tudi neopredeljene (17), ki ne vidijo potrebe, da na narodnostno mešanem ozemlju vsak narod govori svoj jezik, pa se vseeno razumejo med seboj. 121 5. Pri vsaki trditvi obkroži eno številko: 1 - če se s trditvijo povsem strinjaš 2 - če se z njo delno strinjaš 3 - če se ne moreš opredeliti 1 - če se s trditvijo v glavnem ne strinjaš 5 - če se s trditvijo nikakor ne strinjaš Narodnostna manjšina pomeni za 1 2 3 4 5 večinski narod: a - stalno politično nevarnost 3 10 3 22 23 b - probleme zaradi različnih vrednot, navad obeh narodov 9 15 9 14 13 c - širjenje kulturnega obzorja obeh narodov 24 14 4 4 5 č - možnost boliših političnih odnosov z matično državo manjšine 31 17 9 3 1 d - prednost za gospodarski razvoj obmejnega območja 15 15 22 5 4 e - oviro za skladnejši razvoj države 2 7 10 23 18 Večina učencev (45) meni, da narodna manjšina ne pomeni politične nevarnosti. Različne vrednote in navade pa lahko sprožijo probleme (24 in 9 neopredeljenih), hkrati pa tudi širijo kulturno obzorje (38). Učenci se strinjajo s trditvijo, da manjšina omogoča boljše politične odnose sosednjih držav (48). Ali pa pomeni tudi prednost za gospodarski razvoj obmejnega območja? Kar 1/3 učencev se o slednji misli sploh ni opredelila, od ostalih pa večina (30) meni, da je ob narodnostno mešani meji gospodarski razvoj hitrejši. 41 učencev je potrdilo, da narodnostna manjšina ne pomeni ovire za skladen razvoj države. Čeprav učenci v glavnem ne vidijo v prisotnosti manjšine večjih problemov za večinski narod ter njeno prisotnost za sodelovanje med sosednjima državama in razvoj obmejne pokrajine pozitivno vrednotijo, pa je vendar pri vsaki trditvi precejšen delež učencev, ki ne mislijo tako, in če zraven prištejemo tudi tiste, ki se niso opredelili, je le-teh precej: za trditev a - 16, b - 33, c - 14, č - 13, d - 31 in e - 19, kar pomeni od četrtine do polovico učencev pri vsaki trditvi. Anketa je potrdila majhno poznavanje manjšin pri tretješolcih. Tudi stališča precejšnjega dela učencev do manjšin niso sprejemljiva, čeprav pozitivna vendarle prevladujejo. V času dinamičnega preseljevanja prebivalstva, ko je narodnostna mešanost razvitejših pokrajin vse večja, je ustrezen odnos do prebivalstva drugih narodnosti zelo pomemben. In najlaže je oblikovali pozitivna stališča do lastne narodnosti v zamejstvu ter izoblikovana stališča prenesti na avtohtone kakor tudi alohtone manjšine v SR Sloveniji. Razvojne značilnosti osemnajstletnikov, kot so razvito abstraktno mišljenje, močna kritičnost, osamosvajanje v mišljenju in vrednotenju in zato upor proti avtoritetam, zahtevajo premišljeno obravnavo vsebin, ki imajo poudarjen vzgojni cilj. Poudarjanje pravilnih stališč do manjšin, opirajoč se predvsem na čustva učencev, lahko povzroči nasprotne učinke, kot jih želimo. Pouk je potrebno oblikovati tako, da ob odpiranju problemov in iskanju racionalnih odgovorov na vprašanja učenci sami oblikujejo željena 122 stališča. To pa Je mogoče le z aktivnostjo učencev pri pouku. Poleg te«a, da je anketa pokazala predznanje učencev in njihov odnos do manjšin, je imela tudi motivacijsko vlogo. Učenci radi rešujejo ankete, posebej če so anonimne. Odgovarjanje na vprašanja jih je miselno usmerilo v nov vsebinski sklop. Še bolj pa so jih zanimali rezultati ankete in vprašanja, na katera so zelo različno odgovarjali, so pomenila začetno notranjo motivacijo. V nadaljevanju se bom ukvarjala z metodično pripravo učne teme Zamejska Slovenija (za srednje šole). Učna priprava teme Zamejska Slovenija (za 4 - 5 šolskih ur) VIP - družbenojezikovna dejavnost, naravoslovnomatematični tehnik, učitelj Razred: 3- ali Operativni vzgojnoizobraževalni smotri a) Znanje: - učenci imenujejo in pokažejo na zemljevidu pokrajine, kjer žive Slovenci v zamejstvu ter narodnosti v SRS, - opišejo pokrajinske značilnosti zamejske Slovenije, - povedo narodnostne pravice slovenskih manjšin in narodnosti v SRS, - naštejejo ukrepe za zaščito manjšin, - definirajo pojme: narod, narodnostna manjšina, naravna asimilacija, prisilna asimilacija, enosmerna dvojezičnost, dvosmerna dvojezičnost. b) Razumevanje: - razložijo položaj in vlogo narodnostnih manjšin na različnih stopnjah družbenega razvoja, - utemeljijo potrebnost zaščite manjšin. c) Uporaba znanja: - razložijo sedanji položaj slovenskih manjšin glede na družbenogospodarski razvoj zamejske Slovenije za vsako državo posebej, - primerjajo in razložijo razvoj slovenskih manjšin v zamejstvu in narodnosti v SRS z razvojem večinskega prebivalstva istih pokrajin, - razložijo vpliv pokrajinskih značilnosti na razvoj manjšin oz. narodnosti, - ugotovijo vpliv manjšin na pokrajinski razvoj zamejstva. č) Usvajanje vrednot: v diskusiji prepričljivo izražajo demokratična stališča do reševanja problemov manjšin. d) Spretnosti diskutiranja: - učenci se prostovoljno in disciplinirano vključujejo v diskusijo, - misel povedo jedrnato in razločno, - do nasprotnih stališč so strpni, odgovarjajo argumentirano in ne osebno. Učne oblike: fVontalna, individualna. Učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija slikovnega materiala. Učna sredstva in učila: episkop, grafoskop, prazne prosojnice, flomastri, stenski zemljevid SR Slovenije, tematska številka Geografskega obzornika o manjšinah, učbenik Geografske značilnosti Slovenije, Geografski leksikon CZ, Ustava SFRJ, prosojnica 17 - Slovensko etnično ozemlje iz kompleta 23 Slovenija. 1. ura Uvodni del ure - motivacija in ponovitev 0 Slovenpih v zamejstvu in narodnostih v SR Sloveniji imajo učenci že nekaj predznanja. Čeprav je anketa pokazala, da je le-to, vsaj v opisanem primeru, zelo splošno in nenatančno, ga moramo uporabiti. Za začetno motivacijo lahko učencem preberemo krajši članek ali samo odlomek iz dnevnega glasila, ki prikazuje manjšinska vprašanja. Lahko preberemo odlomek iz ustreznega Bevkovega ali Prežihovega literarnega dela. Na odlomek navežemo razgovor o manjšinah. Na tej stopnji predvsem ponavljamo dejstva in odpiramo vprašanja, ne razpravljamo. Odprta vprašanja napišemo na tablo. Na stenski karti Slovenije učenci pokažejo in imenujejo pokrajine, kjer žive Slovenci v zamejstvu ter italijanska ter madžarska manjšina v SR Sloveniji. Učenci definirajo (ponovijo) pojma narod in manjšina. Z vprašanji jih vodimo do vseh elementov definicij. Definicije preverijo v Geografskem leksikonu Cankarjeve založbe. Narodna manjšina je skupina prebivalcev, ki živi na svojem etničnem ozemlju, vendar izven matične države (če ta obstaja) in se po raznih znakih (narodnost, jezik, vera, rasa itd.) razlikuje od večinskega prebivalstva istega območja. Narod je posebna družbena skupnost, ki se afirmira šele z razvitejšimi produkcijskimi odnosi na določeni stopnji družbene delitve dela (povečini med razvojem kapitalističnem družbenega sistema, v novejšem času tudi socialističnega družbenega sistema npr. SZ), toda vedno na strjenem ozemlju in v okviru skupnega jezika in bližnje zgodovinske, etnične in sploh kulturne sorodnosti (Leksikon CZ, 1984). V definiciji moramo posebej poudariti, da je družbenogospodarski moment odločilen za povezovanje prejšnjih lokalnih skupnosti v narod, ter da sta enoten jezik in skupna kultura samo olajšala oblikovanje večjega, toda enotnega notranjega tržišča. Kako je z družbenogospodarsko osnovo pri narodnosti? Ko je narodnost z državno mejo ločena od matičnega naroda, se začne njen družbenogospodarski razvoj razlikovati in postaja vse bolj podoben razvoju večinskega naroda države, kateri pripada. Ali s tem nujno izgublja tudi svojo materialno osnovo, brez katere se slej ko prej asimilira? Pri slednjem vprašanju se moramo ustaviti. Ali je asimilacija manjšin nujnost? Učenci bodo verjetno želeli odgovoriti. Nekaj časa lahko namenimo diskusiji, vendar pustimo vprašanje odprto, saj nam lahko služi kot motivacija za osrednji del ure, odgovor nanj pa glavni smoter razlage. 124 Obravnava novih vsebin I. Manjšine v pretežno agrarnih družbah Z učenci ponovimo, kdaj je del Slovencev ostal v zamejstvu (konec 1. in 2. svetovne vojne) ter kakšna je bila tedaj njihova gospodarska sestava. Ob ločitvi manjšin od matičnega naroda so bila obmejna območja pretežno agrarna. Slovenci so živeli na svojem etničnem ozemlju strnjeno, do mešanja z večinskim narodom je prihajalo samo na robovih in v večjin središčih. Ker je kmečka družba precej statična - ljudje so se malo preseljevali, niso potovali, v glavnem so se oskrbovali sami ali predvsem v najbližjem naselju, jezika večine niso potrebovali. Odnos večinskega naroda do manjšine je bil v tem obdobju praviloma zelo nestrpen. Manjšina je pomenila stalno potencialno nevarnost zaradi ozemeljskih zahtev sosednje države. Bila je neke vrste talec v meddržavnih odnosih, objekt politike brez vsakih pravic. Načrtno so jo potujčevali. Uradni jezik je bil jezik večine. Tudi v šolah, cerkvah manjšina ni smela uporabljati svoje^ jezika. Vendar pa je kljub pritiskom asimilacija potekala počasi. Manjšina je imela svojo zemljo, ki ji je pomenila gospodarsko osnovo, in manjšinsko ozemlje je bilo etnično enotno (pretežno po viru 2). Učence vprašamo, kateri pisatelji in v katerih delih so opisovali potuj-čevanje Slovencev med obema vojnama (kolikor nismo tega uporabili za začetno motivacijo). II. Manjšine v procesih industrializacije, deagrarizacije, urbanizacije Učenci ponove pojme: industrializacija, deagrarizacija, urbanizacija. Procesi industrializacije, deagrarizacije, urbanizacije so najprej zajeli večinski narod. Spremenila se je poklicna struktura prebivalstva, izobrazba je bila vse višja, močno je bilo preseljevanje v mesta in sploh je postala mobilnost prebivalstva vse večja. Sprememba načina življenja je prinesla tudi več prostega časa ter potrebo po rekreaciji in turizmu. V tem razvoju je manjšina zaostajala, saj so ostajala obmejna območja, posebno tista, kjer je živela manjšina, gospodarsko manj razvita (2). Na določeni stopnji razvoja pa je postal tudi prostor manjšine za državo pomemben. Industrijska družba z vse večjo delitvijo dela potrebuje dobre povezave s sosednjimi in daljnimi pokrajinami. Na etničnem ozemlju manjšine, ki so ga imeli povsem za svojega, o katerem ima večina vso pravico odločati, so zgradili prometnice in drugo infrastrukturo. Pogosto so te pokrajine brez industrije postale privlačne za turizem in tudi druge gospodarske in negospodarske panoge. Ker kmečka manjšina ni imela dovolj svojega kapitala, je njeno pokrajino spreminjal predvsem večinski narod po svojih potrebah. Nova delovna mesta so zapolnili predvsem ustrezno izobraženi priseljenci večinskega naroda. Deagrarizacija, ki je zajela manjšino, pa je pogosto pomenila izseljevanje v industrijska mesta izven matičnega ozemlja, kjer so lahko nekvalificirani delavci dobili delo (2). Tako so procesi industrializacije, deagrarizacije, urbanizacije spremenili prej etnično čisto ozemlje v narodnostno mešano pokrajino. Večinski narod je imel zagotovljene vse narodnostne pravice, manjšina pa je svoje izgubljala. Na mešanem ozemlju je prevladal tudi kot pogovorni jezik jezik 125 večinskega naroda. Izguba lastne gospodarske osnove (zemlje) in preseljevanja so močno pospešili asimilacijo manjšine (2). V družbenogospodarskih procesih sodobne družbe je dosti težje ohranjati narodnostne značilnosti. Brez posebne zaščite manjšin, ki ji nudi ustrezno gospodarsko osnovo za razvoj, se ta slej ko prej asimilira. Državi, ki želi asimilirati manjšine, ni potrebno več nasilno potujčevati, dovolj je, da podpira "naravno" asimilacijo. Z instrumenti gospodarskega, družbenega in prostorskega planiranja lahko pospešujejo procese, ki niso prilagojeni značilnostim in potrebam manjšine ter podpirajo njeno iz«*eljeiT^nje z matičnega ozemlja ter doseljevanje pripadnikov večinskega naroda in s tem nastajanje etnično mešanega ozemlja. Spoznanje asimilacijskih procesov sodobnih družb pa je vodilo demokratične in humane sile k posebni zaščiti narodnostnih manjšin. Zaključek ure Uro zaključimo z začetnim vprašanjem. Ali ločitev manjšine od matičnega naroda pomeni izgubo njene materialne osnove za razvoj in s tem asimilacijo? Ali se da proces asimilacije upočasniti, če že ne povsem ustaviti? S kakšnimi ukrepi - pravicami lahko zagotovimo manjšinam enakopraven razvoj? 0 vprašanjih naj učenci razmislijo do naslednje ure. 2. ura Uvodni del ure Začnemo z razgovorom ob vprašanjih, s katerimi smo prejšnjo uro končali. Ukrepe za varovanje manjšine, ki jih učenci navedejo, zapišemo na tablo. Ker je manjšina gospodarsko in številčno vedno šibkejša od večinskega naroda, je potrebno, da o svoji pokrajini odloča kot posebna in povsem enakopravna skupnost ljudi in ne kot posamezniki, ki jih je lahko preglasovati. Samo v okolju dvosmerne dvojezičnosti, kjer je jezik manjšine povsem enakopraven in ga lahko uporabljajo tako v uradih, trgovini, šoli, kot v vsakdanjem življenju in ga razumejo tudi pripadniki večine, kjer manjšina lahko izraža svoje kulturne posebnosti, predvsem pa, kjer je njihov družbenogospodarski razvoj enakopraven razvoju večinskega naroda, lahko manjšina ohrani svojo identiteto. Pomembno je tudi povezovanje z matičnim narodom preko meje in neprestano obojestransko kulturno oplajanje. Primer Avstrijcev na Južnem Tirolskem v Italiji je dokaz, da se manjšina, ki ohrani lastno gospodarsko' osnovo ter pobudo lastnega razvoja, kakor tudi močne stike z matičnim narodom, lahko normalno razvija tudi v procesih sodobne družbe. Njen razvoj je celo ugodnejši od razvoja Italijanov v isti pokrajini. Obravnava novih vsebin III. Ali lahko manjšina pospešuje družbenogospodarski razvoj države? Razvoj držav članic Evropske gospodarske skupnosti na vprašanje pritrjuje. 126 Vse večja delitev dela in nastanek svetovnega trga sta privedla do potrebe povezovanja čedalje večjih območij v enoten gospodarski prostor. Državne meje gospodarsko razvitih in povezanih držav (EGS, EFTA) izgubljajo vlogo zaščite notranjega trga. Pretok ljudi, blaga, kapitala preko mej je vse večji. Pri tako odprti meji lahko manjšina dejansko pomeni most med narodi ter pospeši sodelovanje med državami, saj prihaja do gospodarskega sodelovanja najprej na narodnostno mešanem ozemlju. V zahodnoevropskih državah se v obmejnih pokrajinah učenci uče kot prvi tuj jezik Jezik sosednjega naroda, pa čeprav nimajo njihove manjšine. Na takšni stopnji razvoja se vprašanje, zaščita manjšine ali njena asimilacija ne zastavlja več. Razlago zaključimo z mislijo Edvarda Kardelja. "Kakor so bili različni jeziki, rčzlične etnične, kulturne značilnosti pred nastankom narodov, tako bodo tudi po njegovem koncu. Ljudje ne jeziki se bodo stapljali v višjo občečloveško skupnost, pri čemer te skupnosti različnost jezikov ne bo prav nič motila, tembolj, ker bodo ljudje z višjo splošno kulturo na splošno govorili več jezikov" (10). Narod kot zgodovinski pojav bo torej slej ko prej prerastel v drugačno družbenoekonomsko povezanost ljudi. Toda potreba po pripadnosti družbeni skupnosti, ki govori enak jezik in ima skupen zgodovinski in kulturnoet-nični razvoj, po čemer se razlikuje od drugih skupnosti, bo v svetu vse večje uniformiranosti pomenila vedno večjo vrednoto. Državne meje izgubljajo vlogo ločevanja pokrajin in sedanja ločitev Slovencev, kakor tudi drugih narodov, na več držav je prehodni zgodovinski pojav. Potrebno je ohranjati zavest skupni pripadnosti tako Slovencem v zamejstvu, kakor Slovencem v Jugoslaviji, saj skupaj ustvarjamo našo kulturo, ki s svojimi enkratnimi značilnostmi bogati evropsko in svetovno kulturo. Razmišljanje o prihodnosti narodov bo učence pritegnilo. Tudi oni naj povedo svoje misli, ugovore. Zaključek ure Dosedanja predvsem teoretična spoznanja o razvoju manjšin nam bodo služila za boljše razumevanje položaja, vloge in problemov slovenskih manjšin v zamejstvu in narodnosti v SR Sloveniji. Pravzaprav bomo šele sedaj prišli do osrednje vsebine učne teme. Dobro poznavanje eoretičnih osnov bo omogočilo učencem aktivno vlogo v nadaljnjem pouku. 3. ura Priprava na diskusijo o problemih Slovencev v zamejstvu in narodnosti v SR Sloveniji. Posamezne pokrajine zamejske Slovenije in narodnostno mešanega ozemlja v SR Sloveniji bomo obravnavali z diskusijsko metodo. Na diskusijo se bodo učenci pripravili. Pripravi lahko posvetimo celo šolsko uro, če pa nas priganja čas, naj se učenci pripravijo doma. Učencem razdelimo vprašanja, na katera bomo naslednji uri iskali odgovore. Nekaterim razdelimo članke o manjšinski problematiki iz Geografskega obzornika (učencem damo samo po en članek), morda poiščemo še drugo literaturo, npr. kakšen članek o Osimskem sporazumu, ali sodelovanju Alpe-Adria, 127 ostali učenci Da pregledajo temo Zamejska Slovenija v učbeniku. Vsi zelo na kratko (morda samo s ključnimi besedami) pismeno odgovore na vprašanja, na katera so v svoji literaturi našli odgovore. Izberejo naj tabele, karte, ki jih bodo projicirali in razložili ter morda posebno zanimive odstavke, ki bi jih želeli predstaviti vsem učencem. Vprašanja za diskusijo Na vsa vprašanja naj učenci odgovarjajo čim konkretneje in za vsako manjšino posebej ! 1. Kje žive Slovenci v zamejstvu in narodnosti v SR Sloveniji? 2. Kakšne so naravnoeeografske značilnosti pokrajin, kjer žive? 3. Kolikšno je število manjšine in kako se je število spreminjalo skozi zgodovino? (0 številu manjšinskega prebivalstva so zelo različne ocene. ODredelievanje je otežkočeno zaradi etnične mešanosti v družinah. Po dosedanjih ocenah pripadnikov manjšin se opredeljuje za Slovence po narodnosti, po maternem jeziku in obvlada delno ali dobro slovenski jezik v Italiji dobrih 100.000 ljudi, v Avstriji med 50.000 in 60.000, na Madžarskem pa okoli 5.000 prebivalcev). Kakšna je družbenogospodarska sestava manjšine v primerjavi z večinskim narodom v isti pokrajini? 5. Kakšen je vpliv industrializacije, deagrarizacije, urbanizacije na manjšino? 6. Kakšen ie vpliv zaprtosti oz. odprtosti meie na pokrajino in posebej na manjšino? 7. Kakšen je vpliv pokrajinskih značilnosti na razvoj manjšin in manjšin na pokrajine? 8. Katere narodnostne pravice imajo manjšine zagotovljene? 9. Kateri so problemi manjšin? 10. Kako reševati probleme manjšin? Pripravi na diskusijo posvetimo 3- šolsko uro oz. posredujemo učencem navodila za domačo pripravo na zaključku 2. ure. Pred pripravo morajo biti učencem jasni smotri njihovega dela ter potek naslednjih ur. in 5. ura Diskusija Učenci se v učilnici tako razporede, da se med seboj dobro vidijo. Pripravijo episkop, grafoskop in površine, na katere projeciramo. Pred razgovorom jih opozorimo, naj ne govore vsi hkrati. Kadar želijo govoriti, naj dvignejo roko in čakajo na znak vodje. Misel naj povedo kratko, jedrnato, monologe bomo prekinili. Ugotovitve diskusije si naj beležijo v obliki miselnih vzorcev, če jih poznajo. Pet učencev zadolžimo, da beležijo na prosojnice. Vsak učenec beleži samo za eno pokrajino (Slovenci v Avstriji, na Madžarskem ...). Razgovor vodi učitelj. Vsebina si lahko sledi po vprašanjih t.j. problemih in se pri vsakem vprašanju obravnavajo vse manjšine ali pa za vsako manjšino pregledamo celotno problematiko. V prvem primeru bomo lažje primerjali in diskusija bo bolj živa, saj se bo ob vsakem vprašanju vključevalo več učencev. Celostno sliko vsake pokrajine pa bomo naredili ob utrjevanju. Za diskusijo bomo 128 potrebovali vsa.i dve šolski uri. Ker na urniku v «davnem nimamo dveh ur skuDa.i, moramo zadnjih 10 minut vsake ure nameniti povzetkom diskusiie. Pri tem lahko združujemo problematiko po območjih. Za osnovo ponavljanja nam služi zapis na prosojnicah. ki ga po potrebi dopolnimo. Tudi učenci si uredijo svoje zapiske. Če bodo zapisovali v obliki miselnih vzorcev, bo dopolnjevanje lažje. Uči tel i naj sodelovanje učencev v diskusi ji in njihove prispevke sproti beleži (morda le z znaki) in na koncu ovrednoti. Učenci bodo raje sodelovali, učitelj pa bo mimogrede prišel do ocen. Zapišemo samo dobre ocene, znanje učencev, ki niso prispevali k diskusiji, pa preverimo pri utrjeva-niu ob koncu ure ali ob zaključku tematike. Tako bodo učenci tudi zunanje motivirani za sodelovanje v razgovoru. Manj samozavestnim učencem pri vkliučevanju v razgovor pomagamo. Učitelj mora dobro poznati gradivo, ki ga pregleda.io učenci in z vprašanji, če je potrebno, spomni učence na bistvene ugotovitve, slikovite primere. Med razgovorom učenci predstavijo tudi zanimive karte, tabele. Morda so pri pripravi nekatere misli zapisali na prosojnico, ki jo pokažejo vsem učencem. Pri utrjevanju snovi v naslednjih urah naredimo sintezo problematike po posameznih pokrajinah. Zaključek Z željo, da bi čim bolj aktivirali učence pri obravnavanju manjšin, sem predstavila samo en način obravnave Zamejske Slovenije z uporabo zbranih člankov Geografskega obzornika. Skušala sem dati poudarek geografskemu pristopu. Morda sem premalo povezovala s prispevki drugih strok oz. premalo opozarjala na korelacijo z drugimi učnimi predmeti, ki tudi obravnavajo manjšine. Zlasti z znanjem zgodovine je potrebno osvetliti sedanji položaj manjšin in narodnosti. Možnosti drugačnih učnih priprav je seveda veliko. Ob koncu pozivam učitelje, naj opiše 1o «=vnje izk"šnje o uporabnosti ali neuporabnosti tako člankov, kar velja tudi za predstavljeno pripravo za pouk geografije. Literatura 1. Vladimir Klemenčič, Uvodna beseda 2. Vladimir Klemenčič, Karel Siškovič, Izhodiščna načela za vrednotenie sociogospodarskih in prostorskih problemov Slovencev v Italiji (Simpozij o sociogospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji, januar 1977) 3. Vladimir Klemenčič, Slovenska in italijanska narodna manjšina v luči urbanizacije in odprte jugoslovansko-italijanske državne meje. Vladimir Klemenčič, Matjaž Klemenčič, Položaj slovenske manjšine na Avstrijskem Koroškerr. v luči historičnih in socialnogeografskih procesov (Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes, Ljubljana 1984). 5. .Janja Miklavc in Ludvik Olas, Socialnogeografska analiza slovenskega Porabja nn Madžarskem (Razprave in gradiva, Ljubljana 1979, št. 9-10). 129 o f W< T) 5? P1 (1 rt> t-1 vo 6i o a o K Ul & oi o. 003 « UlC-i. O i-* 0 < 01 M* I-* H- • H- < — T 0) X" (_.. 3" O a •-i O 111 H- T —* H-Lj. 3 D 11) T —' g? 0) P • X t-1 T = O N 3 CL m Lat o. B> h-1 S" X- T 1—i- t—' rt> a H- 0» O. X" T H 3" < —■ - O) O. •Oc Ul H- CD H- in rt OO < X" < o< I-' < Ul N O n> — O ni • rt 3 < 3 T N X m m 01 0) h—* O T Cj. (i 3 O O n 3 sr N< cr Ul< X" < < - ni a T m Ul o C->. H rt ¡.j. it Ul 3 3 < r- H' H* -a m Cj. C § H S" T O N cr H* < N< 3 o. < H- CT 01 O. m • ro S Q Co 3 (D H- 3 H-> r" CD Ul S '—J. -C: - X" 3 01 c c w 0) -o -J o cr N o T 3 vO oo cr. M< rt a (—• (D 0< 3 M. rt 0< 0) . m- o 0) O X (D rt C O 0> < ^ (D 3 o h-3" i\> r\) < • n T c_,. 0) C I 3 H* Cj. _ X •o C I-O T Q i» o. 3 < cu n> o HS s £ cr o rt ■a T 3 D. 3 (D O. T C N< CT m 3 n> i N I < u (D 3 H- m X" rt fi< 3 3 o o H- I-1- < o< •a t_i. ■o 01 " o H- T 3 i— o N< fl) cr i— (->. 0) ? o t) < o t_I. (_» 0) (D i-1 a N 0) < H- C/>< i» H <_■. 0) cr 01 ul 3 M- rt £6 < 3 C UDK 911.3:323:15 Slovenci (450) Klemenčič V. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Aškerčeva 12 + Siškovič Karel IZHODIŠČNA NAČELA ZA VREDNOTENJE SOCIALNO-GOSPODARSKIH IN PROSTORSKIH PROBLEMOV V ITALIJI Avtorja prikazujeta obravnavo narodne manjšine kot skupnost z lastnimi značilnostmi ne le na jezikovnem, kul-turno-prosvetnem in šolskem področju, temveč tudi na socialnem, gospodarskem in prostorskem vprašanju. Pri tem opozarjata na odvzemanje dela prostora, na katerem žive Slovenci in na premalo raziskan fenomen odprte meje. ^ UDK 911.3:323.25 (417.12-450-04) Klemenčič V. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 SLOVENSKA IN ITALIJANSKA NARODNA MANJ5INA V LUCl URBANILAC1JE IN ODPRTE JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE DR2AVNE MEJE Jugoslovansko italijanska državna ni etnična meja. Položaj obeh manjšin, italijanske v Jugoslaviji in slovenske v Julijski Krajini in Furlanlji je ozko povezan s funkcijo odprte meje in z gospodarskim ter socialnim razvojem. Posebej je poudarjen položaj manjšin, urbanizacija in regionalno planiranje ob odprti meji. UDK 911.3:323.15 Slovenci (436.5 = 863) Klemenčič V. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 Klemenčič M. 62000 Maribor, YU, Pedagoška fakulteta, Koroška cesta P0L02AJ SLOVENSKE MANJŠINE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM V LUCl HISTORIČNIH IN SOCIALNOGEOGRAFSK1H PROCESOV Pogoj za pravilno razumevanje sodobnih manjšinskih problemov Koroških Slovencev je poznavanje razvoja njihove poselitve v alpskem prostoru. Prikazani so nekateri elementi politične zgodovine koroških Slovencev, razvoj strukture prebivalstva po narodnosti na Koroškem in položaj koroških Slovencev v sodobnih procesih gospodarske preobrazbe. iqls UDK 911.3 Slovenci (436.5 = 863) ■ r1 ■ . . .¡'': 'v;! • . :> Klemenčič V. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 KOROŠKI SLOVENCI DANES Članek govori o manjšinah kot dejavniku meddržavnega sodelovanja. Posebej prikazuje problem koroških Slovencev ne le tiste, ki zadevajo njihovo kulturo, jezik, temveč kot element prostora in gospodarstva. •js|juojj uado sqj 6uo|e 6utuuB[d |buoi&sj puB uoiiBZiuBqjn 'X}uou|iu jo sn;e;s sqi o} usaiB si sis^qduus jepadg -)U3ujdoi3A3p [epos pue leajiuouooa 'uoijounj januoj; uado lcjim ps-pauuoo Ajssop si 'ef!uE[jn-j pue eujfej» e>fsfr[np ui auaaois pue 'BiABiso6nA ui ubijbh - ssiiuouiuu qjoq jo snjsjs ai|i -auo |Batq}s ue jou s¡ jsjjuojj s;b}s ueiieij-aeisošn^ fcOUNOidd 31VIS NVnVXI-AVISOOnA N3dO QNW NOUVZINVOHn 30 INIOd 3H1 W0U3 03M3IA AIIHDNIIN NVIIVII ONV 3N3A01S 3H1 21 eA33J3>(5V 'o(!;bj6o36 bz >j3|3ppo 'b)3j|n>)bj e>|Sjozo[!j 'riA 'eue(|qn(-| 00019 •A 3!3uauj3|x OZ = (*0-0SV+3P¿6*) S2'£2£:£"l16 DOO *U0U3UJ0U3L|d J3I)U0J;-U3d0 P3UIUJBX3 3|U!1 00) se ||3M SB 'SAI| 3|d03d 3U3A0|S 3t|l 3J3qM B3JB jo jjed jo 3jnz¡3s 3L|} ss3j)s Asm "uopsanb jepeds pue [B0IUJ0U003 '[bioos SB os|B inq '|ool|DS 'uoneonps 's6en6uB| jo 3J3gds sqi u! jou 'ssijjsdojd umo s^! qjiM Ajjunujoioo sb psm -3¡a 'Ajuouioi |buo|ibu jo Buhes.]} aqj siBJisuouusp sjoqjne sqj. A1V1I NI ONIAR 31d03d 3N3A01S 3H1 dO SlAGIBObd ~Ml\/dS ONV "W3IW0N033-0I30S 30 SINIOd ONIlbVlS N0UVmVA3 "M 3!AO>i5!S ♦ ZI eA33ja>i5v 'o[!jej6oa6 bz >)3|3ppo 'ei3;|n>(bj b>isjozo|!-j 'ha 'eue(pn[-| 00019 'A 3!3U3UJ3|>| 02 = (0S"7) S3U3aois 51 :£2£:£'l 16 DOD •XUJCKJ003 PUB 33BdS ;0 JUSUISJS Se OS|B 3nq 36Bn6uB| 'sjn^no jpq} fiujujsouoo Xjuo jou Btqjuu -53 u¡ 6uiai| 3|do3d susaojs sq} jo suisjqojd sqj S9SS3J5S X[|6!03ds3 Ji uone-isdooo jeuoneujsju! u¡ jojoej sqj 6upq ssnpouiw qjiM s[B3p sppjB 3q¿ AVOOl VIH1NIÜV3 NI 31d03d 3N3A01S 3HX ZI ba33J3>||\/ 'o|¡jej6os6 bz >)3|3PP0 'ej3i|n>)ej b^sjozohj 'na 'eueJiqnh 0019 "A 3I3U3UJ3|X 02 '= (£98:S'9£V) ssusaojs £mi6 30n •3PHJ6 sjqj U] q}[M 3[B3p 3JB 'UOI1BUJJOJSUBJJ I60JUJ0U003 JO SSSSSOOjd Xj6j0duu3)u03 ui Blq^UUBQ U¡ 6uiAI[ 3|d03d 3U3A0(5 sqi jo sn}B}S sqi se ||3m se 'BjqiujJBO u| jusiu -do|3A3p ajrnonj^s uonejndod sqj Ajojsjq |eonil°d J|3q; JO s}U3UJ3|3 SUJOS "BSJB 3U¡d(B sq) U| 5U3UJ3H -}3s Jt3q5 jo ;u3ujdo|3A3p pue uiBijo sqj aaou^ 03 ajbsssosu si 'Biq^uub^ ui 6uiaij 3|doad susaojs jo saisjqojd XjBJ0dai3jU00 sqi ||3M pue^sjspun o_l S3SS330bd nV3IHd\/y0030 "oidos onv nvdibolsih ab 03m3ia vihinib -va Nviyisnv ni smvis aiiyoniw 3n3ao~is BJSSD B>i§0J0>t *Bi3j|n>|Bj e>|§o6ep3d 'na 'Joq!J6|A| 00029 3!3U3LU3|» 21 BA33JS>)5^ 'o(!jej6o36 BZ >|S|SPP0 'e}3iin>(ej e>|sjozoi!j 'riA 'Buefiqnh 00019 'A 3I3U3UU3W 02 = (£9B:S'9£^) SSUSAOIS sr£2£:£'ii6 dor UDK 911.3:371:323.15(436.5 = 863) Domej T. Klagenfurt-Celovec, A, Slovenski znanstveni inštitut, Banhofstrasse Klemenčič V. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 STATISTIČNI PRIKAZ DVOJEZIČNEGA ŠOLSTVA, MRE2E IN STRUKTURE SOL ZA PRIPADNIKE SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI NA KOROŠKEM Avtorja prikazujeta strukturo izobraževalnega sistema na narodnostno mešanem ozemlju Koroške. Posebno pozornost posvečata ozadju in posledicam jezikovno ločenih izobraževalnih sistemov. UDK 91 1.3:323.15 Slovenci (439 "Porabje") Turk J. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 01 as L. 62000 Maribor, VU, Pedagoška fakulteta, Koroška cesta SOC1ALNOGEOGRAFSKA ANALIZA SLOVENSKEGA PORABJA NA MAD2ARSKEM Prikazana je demografska analiza slovenskega Porabja. Poudarek je na gibanju števila prebivalstva, na starostni strukturi prebivalstva, strukturi aktivnega prebivalstva po dejavnostih in struktura prebivalstva po šolski izobrazbi. JDK 323.15 (436.5 = 863) + Zorn T. O SLOVENCIH NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM Za presojo avstrijske pripravljenosti izpolniti določila 7.avstrijske državne pogodbe še posebej izstopa pogled republike Avstrije na štajerske Slovence. Tako niso bili do sedaj sprejeti nobeni zaščitni ukrepi na podlagi tega člena, po drugi strani pa stoji uradna Avstrija na stališču, da slovensko manjšinsko vprašanje na Štajerskem sploh ne obstaja. Posebej je v članku omenjeno delovanje nemško-naclonalnih organizacij na avstrijsko-jugoslovanskem prostoru. UDK 911.3:800.732 (497.12-288.7) Hajos F. 69200 Lendava, YU, Temeljno sodišče Murska Sobota, enota Lendava, Partizanska 112 Klemenčič V. 61000 Ljubljana, VU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 DVOJEZlCNOST V SR SLOVENIJI Avtorja prikazujeta geografske karakteristike narodnostno mešanega ozemlja, zlasti obeh občin Lendava in Murska Sobota. Prikazujeta varovanje in razvijanje slovenskega in madžarskega jezika v družbenem razvoju tega območja. |u (pe i(«|Q 0{ 6qncsf]ou- •efuBAajBjqozi u| 3(o6za nJjojpod eu nsoupojeu a>(Sjejpeuj uj a^suefi[Bi! AO^upBd -jjd 3|abjd q|uqasod afueABjiusajn bz m(o6od o uoaoö >(3uej3 i HE Dt 31" OA EU IV irin3ao"lS yS a Hicgoweo HINVS3W ONiSONOOyVN vn OAISIOS BZ e>|sub!|cy 'oais|o§ ez ajjusaois ys POabz 'riA 'eueljqnj-| Q00I9 "IN 3iqJ3A (2IY6*) 5I"£2£:li£:£*I 16 »OO qeuuoua(L9(eq* 9l692' xp166 esujbfs? Oi anc)j polobli ud 9lg9s sls S3bec(9]i> qe(9||6q bonnes; jlou(|sls 9uo poLq6iru3 |UfeLU9{I0U9| (L9U2((OlX L6Č1JU" M|(P|D IMI« 'JS AAljrSS LIC 3 VOL ||jnsfLS[S3 2]OAGul3 93 ps[u3 pc .'5SL!L/3 •[Ooujqo mufauuqo ]j3LU|jd a(iJj os iuBZB>UJd 'Bljouuqo Bufaujqo u| ajauj aujnnod B|apqo [aqasod 35 BÖaj (bjiouz -o(!6aj oujjzuej} oupojBupauj oujsuuqo jo>| o||u3ao|s a|nzB>)!Jd jojav cnrinwvr vtiEv in BOWDEtfinc kecio\az ot 3hn3aons nr^oiaibo vn 3nav"isoonr 3nooh -VZOy3A3S HIQOLNBO HINr3WBO a VNIfVy>10d vnynnrw 21 BA33ia>isv o!i;Bj6oa6 ez >|aiappo 'e}3}|n>|Bj e>|s;ozo|y 'nA lBuB[|qnf-| ooo19 •A 5!3uauua|x (ÏO-ZIYÔVK'116 *an |u rpe jsiâpponLjuâ conuriie^ fpe uj'uoLitX 2f9(m ;u (ps 2tS 2iOA®ui9 9ua cnL '-U®*WR6i mfupssos a su|5!ubuj 3§bu u| ¡¡JU3A0IS ys A psoupeueu fejojod s[ uBZB>t!Jd 'efusIiAiï L|B>t!|qo qasA a ui§|ubuj b>jjza| t;souABJdo>)BU3 3u|0d |A}|ao}o6bz qo 3| efjABJdo o>|i|e| cd o[p>|unj 01 'tujBABjjp Lunulsujqo psuj n[ueA0Z3A0d ujsupojeu -psuj a o[p>)un; oaou eAjqop ¡(suu ¡iJdpo qo jojsojd |u[3uuqo sroAEniv iriN3Aons ys A usoNOoyvN ysi nAisrswvz A A33N3AOIS v>«Z3r vrvzoiod vnDMNnd Z\ BA33ja>||v 'o[i;Bj6oa6 ez >|3|3ppo 'Bi3)|n>(Bj e^sjozoiu 'riA 'euBiiqnh 00019 «Lueuçiç a* 'A 3!3u3ujal>l (0Sl7+6£,7+9£V*2IY6^) 51 'ÎZÎWlZÎ >100 ir\ t^s bo(yt|"i(|QU a(\.nc(flUi t^ionà^ WH 9CÎJA,HW p •qRsouAelap od BA^sieAjqajd b63uai}>(b ea -ni^ruis u| BqzBaqozi e>|S|05 BAoqj|u 'eAjs|BA|qajd ejn^ans bujsojbjs euBZB>(ud a( Lua>isjdo>i ejsi '¡(¡ua^ois ys uj ll!ab|so6nf a aoub|||6)I e||A3jf sqwsuuajds os 3ubze>i!jd IHN3A01S yS A lAl3MSydOX VN nnW3ZO W3NVS3W ONlSONOOyVN VN OAlS"IVAI93yd OMSNVniVlI 21 BA33J3>)5V 'O!I)bj6O36 BZ >)3|app0 'ei3;|n>)B; B>)SjOZO|!j 'fiA 'BuB(|qnn 00019 •A 3!3uaaiai>i (3IY6V) |ue[!|Bii sr£2£:fII6 »OH UDC 91 1.3:323.15 Slovenes (439 "Porabje") = 20 Turk J. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 Olas L. 62000 Maribor, YU, Pedagoška fakulteta, Koroška cesta SOCIALLY-GEOGRAPHICAL ANALYSIS OF THE SLOVENE PORABJE IN HUNGARY ' . .... . -.V l OH - sb ( r Jt Demographic analysis of the Slovene Porabje is demonstrated in this article, with the accent on population number change, age structure, active population structure, regarding activities and population structure according to their education. UDC 911.3:371:323.15 (436.5 = 863) = 20 Domej T. Klagenfurt-Celovec, A, Slovenski znanstveni inštitut, Banhofstrasse Klemenčič V. 61000 Ljjbljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 STATISTICAL PRESENTATION OF BILINGUAL EDUCATION AND STRUCTURE OF SCHOOLS FOR SLOVENE MINORITY IN KOROŠKA (CARINTH1A) The authors write about the structure of educational system on the nationality - mixed area of Carinthia. Special attention is paid to the backoround and consequences of lingually - separated educational systems. S [àB UDC 911.3:800.732 (497.12-188.7) = 20 Hajos F. 69200 Lendava, YU, Temeljno sodišče Murska Sobota, enota Lendava, Partizanska 112 Klemenčič V. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 UDC 323.15 (436.5 - 863) * 20 + Zorn T. THE SLOVENES IN AUSTRIAN STYRIA BILINGUALITY list SR SLOVENIA The attitude of the Austrian Republic towards Styrian Slovenes is highly symptomatic for the evaluation of the Austrian wilin-gness to implement the provisions of Article 7 of the Austrian State Treaty. On the one hand, no protective measures have been adopted hitherto, and on the other, the official Austria The authors describe geographical characteristics of mixed- is taking the view that the Slovene minority problem in the nationality area, especially the communes Lendava and border region of Styria simply does not exist. The activity Murska Sobota. They write about protection and development of German nationalist organisations in the Austrian territory of the Slovene and Hungarian languages in the social deve- bordering on Yugoslavia is also mentioned, lopment of this area. jfgjV vnan-l« uq bnbija 9poi ps|uâ qsuj luis Dnuup1 cours iSAionL' mol* 9uq 1U6 o \ oni jpe ar»ipoL apOM? (p6 ¡udniLX 04 /Ttjlsllltc lEWCHluC COH1EHI2 âGOÔtgtiJo' 15 Ç1000 rinp|]9U9' AH' t!!oso)SjejpeiA| eu uj ¡{¡j}sa\/ 'lillell a u|5.(ueuj m§eu n|ua[|a|j u| njap o njuap -sa o asousgn oj3>|ue ¡pni stnze>|[jd eouoiA^ -a||jej6 -oa6 n>(nod ¡Jd a>WAaî§ s; uiqasA eqejodn 3[ eueze^jJd VNIB3SA VNOn 10* 3NISCNVW 3NOO«VN 31 eA3gj3>(§\/ 'oj|jej6oa6 ez >|3|3ppo 'e^3i|n>(ej e>)Sjozo|!d 'nA 'eue[[qnf-| 00019 "IM >)3ujn src2£!£'ii£!rii6 *an ■ (¿o-si.~?*)t.Jie xau UDC 911.3(497.12-04) = 20 Klemenčič V. 61000 LJubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 CULTURAL AREA IN BORDERING REGIONS OF NORTH-WEST YUGOSLAVIA, ON THE AREA OF SLOVENIA The author Illustrates Slovenia as being bordering international transitory region. Within this he writes especially detailed political frontiers and bordering areas. Three samples of such bordering areas are demonstrated. UDC 911.3:323.15 Italian (497.12) = 20 Klemenčič V. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 ITALIAN POPULATION ON NATIONALITY-MIXED AREA OF KOPRSKO IN SR OF SLOVENIA Here presented are changes of the number of Italians in Yugoslavia and SR Slovenia. In the region of Koper, age - structure of population is shown, their education and active population structure through their activities. UDC 911.3:371:323.15 (497.12) = 20 Verbič M. 61000 Ljubljana, YU, Zavod SR Slovenije za šolstvo, Poljanska 28 EDUCATION ON NATIONALITY - MIXED AREAS IN THE SR OF SLOVENIA ilveja rfbd- -rtq jtns. -o'- •• > • >,$ iHcpoq o ftdfog The article is about conditions for realization of special rights for people of Italian and Hungarian nationality in the field of education. UDC 327.58:323.15(497.12+436+439+450) = 20 vO Klemenčič V. - 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 FUNCTION AND STATUS OF THE SLOVENE PEOPLE LANGUAGE ABROAD AND NATIONALITIES IN THE SR OF SLOVENIA (■ srr >.• ejfcrJ.ifl* t evh&B ff^-< fcft^Ht 'ift ibieWq trtt ' Bordering area along the open frontier is getting a new function in the international link among bordering countries. This function can be performed, when full equality of minority language in all forms of life, is being established. The article deals with the minority status In the SR of Slovenia and our minorities in the neighbouring countries. ■ . jtel^bO r JšJIoilBi Jlbsoli* ,UV .snsjldulJ 0001 d ičlf V,- SI svsSisjtfA .oilHipcop Al^ie38V AUDU TOX 3H12LHAM 3HOOHAH -osp whicx)-Hq «i nWs*/ 8ihq eonoJvA .9l»6iy .llileil v nlfilnem rflien ulnajlvl! ni ulab o uirato ■'ian »s .ft1«fett,53elW''«n Hi HtitevA UDC 91 1.3:371.3:323.15 = 20 Umek M. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 NATIONAL MINORITIES - TEACHING CONTENTS This number contents use at geography teaching is being demonstrated. The author shows the inquiry of pupils about the behaviour, work and life of our minorities in Italy, Austria and Hungary. OHK - Geografija iii b 21 geogr. obzornik Eitwag S( Jakob Mc fuiflcn SI Gtoigtr Oswald Ittendorf 'lavami LAÔG. COBISS o 'M.igilUí*« ' UovOoi»' QV'O £ r b s«M RADLJF OBORAVI ; lil ZENICA Vu'Tiai U "I .OltQCfc spVo/» • AVNE l$KEM J."lOVRCNC1 I POHORJU Ip PAMEČE MEŽICA tíilli Mut« } Osentiar lai&T*" opa rta a Pohorj RAVNE 2b vod« TOPOLSíC. OPLOlNICi SLOVENSKE nn I LAÍKO »O V EC i Dob»« t/i.l kantet! ZAGORJE OB SAVI t m\ pidkK 49098700516,2/3 Tabela 3: Gibanje števila prebivalstva po obmejnih občinah SR Slovenije Leta 195 3 Indeks Leta I%1 Indeks Leta 1971 Indeks Leta 1981 1961/53 1971/61 1981/71 SR Slovenija 1,504.427 105,7 1,391.523 108,5 1,727.137 109,0 1,884.047 Občine ob jugoslovan- sko-italijanski meji 137.121 105,2 1 44.338 1 07,1 154.6 48 110,3 170.649 Občine ob jugoslovan- sko-avstrijski meji 395.249 1 07,5 425.045 1 08,7 462.195 1 07,1 495.228 Občine ob jugoslovan- sko-madžarski meji 93.888 94,9 89.185 1 01,7 90.76 9 99,8 90.6 4 3