2IVL7EN7E IN fVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTBA •X. 22.	V LJUBLJANI, 28. NOVEMBRA 1938.	KNJIOA »
a
POZITRON - KOZMIČNO ž AREN JE -MOLEKULI IN NIZKE TEMPERATURE
- StookhoJmu so podelili letošnje nagrade za naravoslovne znanosti. Nagrado za fiziko si delita odkritelj kozmičnih žarkov prof. V. P. Hess iz Imns-
_ brucka fci odkritelj pozitrona,
dr. Anderson iz Pasadene. Istočasno je nemški raziskovalec prof. Debye iz Berlina prejel nagrado za kemijo. S tem so bili odlikovani glavni prouče-vatelji enotnega problemskega kroga. Njih delo ,ki je usmerjeno v prvi vrsti v eksperiment, zadeva namreč čudne ■veze med drobno gradnjo snovi in nflktml žarenji
*
Dr. Anderson deluje v velikem laboratoriju univerze v Pasadeni (Kalifornija) in je eden izmed prvih sodelavcev slavnega fizika Mfflikana, ki M je Ш posvetil posebno vprašanju elektronov in kozmičnega žarenja. Med najmanjšimi delci elektrike in tvari poznamo že davno elektrone, ki so nabiti z negativno elektriko, že pred tremi leti je opozoril angleški fizik in nagrajenec z Nobelovo nagrado prof. Di-rac, da se dado neke enačbe, ki izvirajo iz teorije, le tedaj do kraja razložiti, če poznamo obstoj nekega najmanjšega, pozitivno nabitega delca. Ze tedaj je prof. Dirac govoril o pozitro-nih. Anderson je zasledoval to misel na podlagi nekih pojavov pri svojih eksperimentih in je te najmanjše, pozitivno nabite delce materije in elektrike tudi v resnici našeL Ti pozitroni se včasi imenujejo tudi pozitivni elektroni Imajo isti naboj kakor negativni elektroni, samo nasprotne vrste, etomarna masa pa kaže tudi isto vrednost kakor stari elektroni Znanstveniki jo označujejo z 0.0005. Pozi-trone je mogoče napraviti »vidne« prav tako kakor druge najmanjše delce snovi v tako zvanih meglenih kamarah la njihove tire so že fotografirali. Da se po naboju razlikujejo od navadnih elektronov, je najbolje razvidno iz tega, da ee v magnetnem polju odklonijo v nasprotni smeri kakor elektroni S pozitronom poznamo sedaj torej pet elementarnih delcev, ki sestavljajo materijo: elektron, pozitron. nevtron {najmanjši, nevtralni delec, če ne upo-fctavfl*«« ge nesigumega aerVtrina), pro-
tron (jedro vodikovega atoma) in delec alfa, ki ga smatramo za jedro helijevega atoma.
★
Med vsemi znanstvenimi problemi zadnjih let je le malokateri v tolikšni meri zbudil zanimanje tudi širokih plasti kakor problem kozmičnega žarenja, Če ne drugače, so zvedeli tudi preprosti ljudje za ta problem ob priliki stratosfernih poletov, ki Bo bili spočetka namenjeni v prvi vrsti njegovi rešitvi
Kozmično ali višinsko žarenje je ugotovil prvič z vso gotovostjo prof. Hess v letih 1912-13. S pomočjo balonskih poletov je mogel znastvenik s svojimi sodelavci dognati, da sila kozmičnega žarenja z višino narašča. Iz tega je torej sklepal, da ti žarki ne morejo izvirati iz zemlje, temveč iz svetovne prostornine. Pozneje je postalo proučevanje kozmičnih žarkov eno glavnih raziskovalnih področij fizikalnih znanosti, posebno pa v trenutku, ko so se pokazale neke določene zveze z atomarnimi dogajanji. Kozmično žarenje povzroča n. pr. pri stiku z materijo izredno zamotane in dedno še ne popolnoma jasne pojave. Takšni poskusi so privedli prej imenovanega ameriškega učenjaka Andersona na Sled pozitivnih elektronov. Na ta način spada torej delo prof. Hessa in prof. Andersona na neki način skupaj in je popolnoma pravilno, da sta bila tudi skupaj nagrajena.
Posebno zanimivo je vprašanje, na kakšen način oziroma kje kozmično žarenje v vesoljstvu prav za prav nastaja. V tem pogledu se mnenja raznih učenjakov zelo razlikujejo. Nekateri govore n. pr. o spreminjanju materije v energijo, drugi govore spet narobe o spreminjanju energije' v materijo. Trenutno ima največ pristašev naziranje, da nastajajo kozmični žarki v notranjosti stalnic. Tu obstoje temperature, ki gredo v milijone stopinj. Zelo zanimivo teorijo o kozmičnih žarkih je izrekel znani prof Jtegener. Ker po relativnostni teoriji vesoljstvo ni ravno in odprto, temveč zakrivljeno in morajo potemtakem tudi svetlobni žarki opisovati zakrivljene poti, se svetloba končno vrača zopet do svojega
—м—намшмчдм umu i шиа^и
izhodišča. Kozmično žarenje pa je po mnenju prof. Regenerja žarenje, ki je že večkrat prepotovalo vesoljnost in zadeva sedaj bolj slučajno ob našo zemljo.
★
Prof. D e b y e, zdaj ravnatelj Zavoda cesarja Viljema v Berlinu, je eden najpomembnejših eksperimentatorjev našega časa. Njegova pozornost velja najrazličnejšim pojavom, in tako se bavi tudi z raziskovanjem nizkih temperatur in zgradnje molekulov.
Debye je kot eden prvih znanstvenikov pokazal na zveze med magnetizmom in globokimi temperaturami. Uspelo mu je kemizem in magnetizem združiti za proizvajanje nizkih temperatur. Postopek je na kratko sledeči: gre za to, da se magnetske soli z že obstoječimi globokimi temperaturami na ta način še dalje ohladijo, da jih najprvo pri teh temperaturah magneti-ziramo, a ko so dosegle temperaturno ravnovesje s svojo okolico, se z de-magnetizacijo na določen način pripravijo do magnetskega dela, ki ima za posledico to, da se temperatura še bolj
zniža. Ta postopek je omogočil, da so dosegli temperaturo, ki stoji samo za 0.0047 stopinje nad absolutno ničlo. Absolutna ničla je, kakor je znano, sploh najnižja možna temperatura 273 stopinj pod ničlo.
Kar se tiče molekularne zgradbe, uporablja prof. Debye metodo, ki omogoča to sklepati o tej zgradbi na podlagi raziskovanja žarilnih pojavov. Vse, kar ima sposobnost do valovanja (n. pr. svetloba), mora interferirati. Pojav interference povzroča, da svetloba ugasne, čim pomnožimo luč z lučjo in se združi vrh vala z nižino vala. Če smatramo Rôntgenove žarke za valovni pojav, tedaj morajo imeti pač sposobnost do interferiranja. Uspelo je doseči celo interference z elektroni, kar se sklada s teorijo, ki priznava elektronom sposobnost valovanja. Debye je v tem pogledu s prof. Scherer-jem izdal metodo, po kateri se elektronski žartki ob kristalnih praških uklanjajo. Uklonake podobe, ki nastajajo pri tem, je mogoče fotografirati, njih analiza nam pokaže potem točno zgradbo kristalov, ki jih hočemo preiskati.	M. B. k.
1
BOKS STROJEPISKE}
MUTA — MARBEG — MARIBOR
A. DEBELJAK NADALJEVANJE
o sem drugo jutro ob 3.45 uri vstal iz njene postelje — sama je šla k dekli — sem bil kar vesel, da ni treba samskim ljudem že sedaj megle v vrečo
__zbirati: vsi prepadi ob nas so
>ili za iti z njo. Tudi Brezno, kamor smo bili nakanjeni, se ni videlo. Iščem
fa na karti, pa ga ne morem izslediti. Neroden sem kakor oni maturant, ki se je motovilil okoli Siska, dokler mu ni predsednik izpitnega odbora zaso-lil: »Pri teh letih ga ne morete najti? Moj sin Marko ga je z veliko zanesljivostjo našel, ko je štel tri mesece I« Zaman sem se otipaval tudi zastran ogledalca. Saj veste, ljudje hočemo biti »pipi« (lepi). Razen tega zrcalce tu pa tam imetniku življenje reši: tako sta m otela nedavno kapitan J. H. Willie in njegov drug L. Trech, brodo-lomca, ko je prvemu prišla sijajna misel, da je naperil zajčka na mimo pla-Tajoči brod »Bluefin«.
Gredoč nam je »badiura« Baš razkazal starinski vzorec kmetske hiše, o kakršni naletite na podatke v Pajko-vih črticah: na Pohorju imajo ponekod ie sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad katerim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja... Slomšek je pisal o dimnici kakor o slabi bivalnici. Prostorno, dobro ohranjeno dimnico — dar slovenskega kmeta — se.m videl malo dni pozneje v celovškem muzeju. Srbohrvaščina menda ne pozna tega pojma, pač pa rabi samostalnik dim za dom, družina, n. pr. ▼ narodni pesmi:
čojluk selo kraj vode Dunava, n njem ima trista dima kmeta...
»Čigav si pa ti, dečko?« vpraša eden sopotnikov frkolina, ki nas čaro (svetlo) gleda, kakor pravijo v Kotu na Kočevskem.
»Očetov pa mamin, Buhkov pa Kruhkov, sam svoj pa nič tvoji«
»To si pa imenitno povedal. Nâ dinar!«
2e se podimo nizbreg v grapo. Da bo kaj veselja na svetu, zakroži prijatelj Dolgoroki:
Dideldum drajsa, jej koh od rajsa, oj kob od rajsa sa sa...
V Beogradu je spoznal to jed — koh od rajsa — rižev kipnik ali narastek, in sedaj je ne more pozabiti.
»Molči, duša gorjupa!« ga posvari prijatelj prirode, »ob tvojem kohodraj-sanju ne slišim, kaj nam krožijo čižki, meniščki, taščice, siničke.« Krilata družina droboli jutrni napev, številne žage pa režejo svojo delovno melodijo vmes. Pomaga jim voda, ki
v rake jo dere, v kolesa šumi...
V kotlini so hiše večinoma še zaprte, ko smo prispeli do njih. Naselje Brezno spada med one občine, ki so se pred vojno prodale vplivu »Schul-vereina«: vzele so od njega posojilo na šolo proti pismeni obvezi, da se bo v teh šolah na večne čase poučevalo le v nemškem jeziku. Na ta način prodane oočine so bile: Biežice, Celje» Vojnik, Konjice, Vuzenica, Marenberg, Muta, Slovenjgradec, Brezno, Sv.
"balt, Studenci, Razvanje Radvanje, t obrežje, Krčevina, Svečina, Ormož, Breg pri Ptuju, Kočevje, Fužine in cela vrsta na Kočevskem (glej: Naši obmejni problemi, 1936, 78).
Oblika brezenske kotline te domisli Dantejevega pekla, le da je to zelen pekel, izraz, ki se uporablja v južni Ameriki, medtem ko srednja Evropa pozna le črn pekel. Kako že pravi ona satira iz bivše Avstrije? Schwarz ist die Holle, gelb ist der Schein. Darum muss der Teufel schwarzgelb sein_
Na tem mestu Drave so nedavno utonili, kakor slišim, 4 duhovni, gredoč od gostije: prevrnil se jim je čoln, za nadaljnjo vožnjo je pa skrbel Haron Po železnem mostu iz 1. 1911 smo prispeli na postajo Brezno-Ribnica. Ne-všečno zabavo nam je pripravilo rva-nje delavca zastonjkarja, ki se je pri-
Eeljal brez vozovnice, in sprevodnika, i mu ni dal oditi
Drava se zvija dalje, železna kača pa ob njej. Za Sv. Ožboltom mi kaže zemljevid dolino Vurmat. Ali ni to isti pojem kakor Admont in Udmat? Glas r in d se ponekod zamenjujeta, n. pr.
v CSR pravijo Nemci Klara (Kleider), Čehi dërek (dëdek), v stari latinščini ar (ad), nasprotno pa v Ribniškem mejstu Kadlovec (Karlovec). R nadomešča d še: špansko su r za sud (jug).
Tovariši se menijo: de omnibus rebus et quibusdam aliis, o vseh rečeh in še nekih drugih, medtem ko so švigale mimo nas znamenite postaje kakor Fala, Ruše. Naš dvorni pevec je pričel spet kohodrajsati, kar je dalo povod za razpravo o jedači Bradati M. je hvalil gorenjsko posebnost: go-vnač. Ne mislite, da v Kranju uživajo žuželke kakor Arabci ali črnci, njih govnač je knjižni glavnjač, glavna to zelje. To je petačna jed, kakor pravijo v Beli Krajini postni hrani. Torej bi bil primeren prav za ta dan, ki je petek. Papeži — čitamo pri nekem zgodovinarju — so imeli ribolov, zato so ukazali en dan v tednu hrano brez »mesa«: tako so laglje prodajali svoje ribe in. vidre. Zdaj vidimo čudno anomalijo: vidra, ki se hrani s samim mesom, je postna; vol, ki živi zgolj vegetarijansko, ni posten.
Ob poli 8. smo izstopili v Mariboru. čiščenje čevljev na ulici je malce drago: 3 din. Razlog: malo odjemalcev. Morda bi se dalo tudi narobe sklepati. Brivec ima običajno tarifo. Muzej smo si ogledali brezplačno Po vrhu smo imeli vnetega vodnika Baša, ki nam je z ljubeznijo razkazal vsakovrstne zbirke, plod svojega neumornega napora. V glavo sem si vtisnil zlasti poleno, ki so ga za vratom nosili v sramoto šolski otroci, govoreči med seboj po slovensko (Windischschirç,âtzer). No, minila je doba, ko so nas protivniki
t)ritiskali z brahialno in bronhialno si-o (nekateri naobraženci zamenjavajo ta dva pojma).
Ko sva si s tovarišem Z. pri Bati kupovala vložke za v čevlje, ga je uslužbenka posvarila, koliko blata ima v obutvi! Kako ga ne bi imel, ko smo pa kolovratih po tako umazanih kolovozih. V kavarni sem pozdravil prijatelja dr M., s katerim sva bila v Idriji med vojno žrtev avstrijskega ovadu-štva Organizatorji izleta so nam preskrbeli poceni obed v javni kuhinji. Ker je bila vročina, mi je tek pešal: rezance bi bil najrajši prepustil Švicarju Vinatier-u, ki je aprila meseca na požeruški tekmi pohrombal 3 kg 400 gramov močnatih motvozov. V Fran-
ce-ovem romanu »Bogovi so žejni« j« mati Gamelinka izustila krilatico: «Toliko jemo kostanja, da se bomo poko-stanjili!« Enako bi smeli reči ob Vina-tierovem korenjaštvu: A force de manger des nouilles, on devient nouille (kdor uživa čezmerno rezance, postane rezanec — bebec). Rad bi si bil privoščil kislega droba s krompirjem, ki mi gre vselej v slast. Ne more mi ga pristuditi niti ona zgodba s Koroškega, ki mi jo je pravij profesor L. Tes-nière. Ko je proučeval slovenščino, zlasti glede dvojine, je v kmetski krčmi dobil za večerjo vampe. Drugega ni bilo v zalogi. Ko je tedanji lektor za francoščino končal, upre debela go-stilničarka roke v bok, češ: »No, so vam dopadli ble'i?« — »Hvala, mamica, dobro. Če pa hočete, da bodo drugič še bolji, denite ble'e posebej, dre'e posebej.« Morda si je pisec knjige »Oton Joupantchitch« anekdoto izmislil kar na lepem, hoteč pokazati, c4 zna izrekati aspiracijo, nekakšen glas, ki ga pozna vsak Slovenec iz nikalnice n a ' a in ki znjim Korošci nadomeščajo k. Otroci smo ga skušali posnemati v d.ilgih stavkih takega kalibra: kakor krvoločni krokar krakajoč klavrno kre-pano kljuse kljuje — tako kratkokraka kovačeva kokoš kokodakajoč kleno koruzo kavsa.
Sodrug vzdržljivec ali trezvenjak bi rad pil, n. pr. chabeso. »Nikar, žabe so notri!« ga humorno opozarja pristaš cvička, pozabivši, da so okusi različni in da tolikerim ugaja etimološko nejasni šabeso. Ta pijača še nikogar ni spravila pod rušo, ona pa — kakor raz-bereš iz nagrobnega napisa:
Če krije te prezgodaj griček,
sta kriva žena in pa cviček.
DALJE
Popravi: Na str. 324 čitaj spodaj pol črto prvo vrsto pravilno: Ljudska oblika Marbeg (v Marbeze) in... Na otr. 332 čitaj v naslovu pravilno Nedoslednosti * »Kerempuhu«.
STREL POD OKNOM
ANION INGOLIČ
da ne
van Breznik se je vračal iz službe. Stopal je počasi po slabo tlakovanih mestnih ulicah in se že na daleč izogibal redkim ljudem, ki jih je srečaval. Vča-si pa se je skril pod dežnik.
bi bilo treba pozdraviti tega ali onega človeka, ki mu je bil te trenutke naravnost zoprn. Sicer pa ni nikogar posebno prijazno pozdravil.
S kolikim prezirom je na primer oft-nil trgovca Brečka, ki je smehljajoč se stal pred svojo trgovino in prežal na kupce. Kako nepomemben se mu je zdel mestni stražnik, ki je vodil z vso pazljivostjo nekega tatu. Ob zaskrbljenosti osmošolca, ki je govoril na križišču svojemu tovarišu o bližnji maturi, se je moral na glas nasmejati. Stari nebogljeni ženski, ki ga je na mostu zaprosila za miloščino, pa je dejal:
—	Žena, če ne morete živeti, pa napravite konec svojemu klavrnemu življenju!
Starka, brezzoba in grbasta, je na široko odprla svoje male sive oči in kriknila:
—	Tega ne bom nikoli storila! Nikoli!
Seveda, si je dejal Breznik, ker se boji smrti.
Ko je dospel v predmestje, je jel stopati še počasneje. Kakor bi se bal priti prehitro domov. Vendar si tega ni hotel priznati. Ogledoval si je ob poti to in ono reč, čeprav si je na koncu moral priznati, da je tista reč popolnoma nepotrebna in nekoristna. Tako je obsodil delavca, ki je speljaval jarek s svojega vrta na cesto; dekle, ki je zapiralo okno, da ne bi prišel v sobo dež; dečka, ki je nesel menda očetu v mesto dežnik; mater, ki je zavijala majhnega otročička v svoj predpasnik in dejala Brezniku, naj vendar urneje stopi, sicer bo ves moker. Pred predmestno meščansko šolo je celo obstal in opazoval učitelje, ki so še vračali s konterence in se prerekali o uspehih posameznih učencev Končno je prišel do dolge rumene hiše, kier je stanoval Obstal je za hip in se bežno ozrl na okno v prvem in edinem nadstropju. potem na kar nadaljeval svojo pot Pred bližnjo gostilno se je spet ustavil, celo vstopiti je hotel in izpiti kozarček vina. A takoj je obsodil in
Anton INGOLIČ
zavrgel svojo namero. Vendar je stopil vrh stopnic in pogledal v gostilniško sobo. Prazna je bila, le v kotu pri peči je sedel visok človek in pil žganje iz pollitrske steklenice. Ta človek je za hip zbudil njegovo pozornost, namreč njegov pogled, ki je izražal popolno omalovaževanje vsega, kar se je dogajalo okoli njega. Že pri naslednji hiši pa je pozabil nanj. Brez misli je stopal dalje. Vsaj trudil se je, da ne bi o ničemer premišljeval, da bi samo stopal po cesti in se ne brigal za ničesar. A že to hotenje je zbudilo v njem misli, ki so se vse kakor na ukaz vselej končale na isti način: da je namreč vse na svetu neumno, nepomembno in nesmiselno.
Zmračilo se je že, ko se je okrenil in se še počasneje vračal. A nenadoma se mu je jelo muditi domov; kljub dežju je zaprl svoj dežnik, ga stisnil pod pazduho in tekel na vso moč.
Ko je zaklenil za sabo vrata svoje sobe, mu je postalo žal, da je tako hitel. A ker zdaj ni mogel več odlašati, je z drhtečo roko odprl miznico, vzel iz nje revolver, ki je tam ležal nabit že tri leta, in si ga nastavil na prsi.
Minilo je nekaj trenutkov. V tem kratkem času je prigovarjal Breznik svoji desnici: Sproži! z vsem bitjem pa kričal: Stoj!
Ko pa se ni ničesar zgodilo, je ob-
upan spravil revolver v miznico.
V tistem hipu je počilo pod njegovim oknom.
Skočil je k oknu. A na cesti ni bilo videti v temi ničesar, le dež je lil v gostih curkih. Po kratkem premišljevanju je zaklenil revolver v miznico in odhitel pogledat, kaj se je zgodilo.
Na cesti je zagledal skoraj tik pod svojim oknom v medli svetlobi želez-ničarske svetilke troje ljudi; ko je pristopil, pa v jarku na trebuhu ležečega človeka, ki je polglasno ječal.
—	Kaj se je zgodilo? je vprašal vznemirjeno.
—	Ustrelil ga je nekdo, ali kaj, je
odvrnil Breznikov gospodar JernejčNL
—	Ustrelili se je zdrznil Breznik in stopil še bliže. Vendar ni videl drugega kot neznančev hrbet in klobuk, Id mu je pokrival glavo, po nogah pa ma je tekla voda.
Tedaj je vzkliknil neki drugi gledalec:
—	Poglejte, ta Ima kolol
Res, nekaj korakov stran je slonelo ob drevesu kolo. Ko so ga natančneje pogledali, so opazili, da je sprednja zračnica prazna.
—	Zračnica mu je počila, pa je hotel v hišo po sesafko, a je bil preveč pijan, zato se je prej zvrnil v jarek, j«
ODLOČILNA BITKA Kralj, ki je še bolj nego kardinal sovražil Buckinghama, je takoj po svojem prihodu odredil energične priprave za izgon Angležev z otoka Ree, da more potem pospešiti oblsganje La Rochellea.
Razmere so bile skrajno ugodne. Angleži, ki morajo biti vedno dobro hranjeni, če hočejo biti dobri vojaki, so imeli v zalogi le še usoljeno meso
in prepečenec in zato mnogo bolnikov v svojih vrstah. Poleg tega so izgubili velik del svojih manjših ladij zaradi v tem letnem času nenavadne plime in oseke.
Bilo je popolnoma jasno, da bo moral Buckingham, ki je bil zasedel otok iz gole kljubovalnosti, prej ali pozneje zapustiti svoje položaje.
Ф	&	fS
TRIJE MUŠKETIRJI
ALEKSANDER DUMAS »l • HVITMUt, KdRRETSAHDEM %--------------
končno ugotovil Jernejčič.
—	Da, to bo! Povohajte, kako smrdi po žganju! je pritrdila še njegova iena.
Tretji gledalec, neki železničar, pa je dejal:
—	Vendar ga moramo potegniti iz jarka, sicer ga bo voda zalila.
Stopil je k neznancu, ga prijel za ramena in ga hotel dvigniti. Tedaj pa je neznanec spregovoril s slabotnim, a do-▼olj jasnim glasom:
—	Pustite me, naj v miru umrem.
—	Ali vas je kdo ustrelil? je vpra-Sal železničar in ga izpustil.
—	Sam sem se, je mirno odvrnil neznanec.
—	Vileče nas, vleče, se je zasmejal Jernejčič. Napil se ga je malo preveč! Potisnite ga še globlje v jarek, pa bo oživeiL
Jernejčička se je hrupno nasmejala in z nogo dregnila neznanca v ramena:
—	Kam ste se pa, boter? Kam?
—	V srce, naravnost v srce! je odvrnil neznanec.
Stvar je postala zabavna. Vsi trije »o ga obstopili — le Breznik je stal ves prepaden ob strašni in ga vprašal:
—	S čim ste se?
TE D E U M Ko so se Angleži dozdevno pripravljali na napad, je izdal kralj povelje za odločilno bitko Napad se je vsestransko posrečil v največje kraljevo začudenje in v kardinalovo slavo.
Angleži so bili premagani Pobegniti so morali котмо na svoje še preostale ladje ter so pri tem izgubili najmanj tisoč mož. med njimi najvišje častnike. Šestdeset osvojenih zastav
so zmagoslavno prepeljali v Pariz ter jih z največjo svečanostjo razobesili pod oboki cerkve Notre Dame.
V taborišču so zapeli Tedeum in kmalu se je zahvalna pesem razlegala po vsem Francoskem Kardinal je mogel v miru nadaljevati obleganje.

—	Z revolverjem.
—	Kje ga pa imate?
—	Vrgel sem ga stran. Na desno. Železničar je s svetilko pregledal cesto, vendar pa ni ničesar našel.
—	Kdo pa ste?
—	Kovačec iz Podove.
—	Zakaj ste se ustrelili?
—	Ker ne morem več živeti.
—	No, ko bo trezen in bo imel kozarček žganja pred seboj, pa bo spet lahko živel, se je zasmejal Jernejčič in že hotel oditi.
DALJE
VELIKOST RIB
Major Stanley Fiower je dognal starost raznih živalskih skupin, nazadnje se je ba-vil z ribami. Predvsem opozarja, da velikost ribe ni nujno zavisna od njenih let, ampak od vodnega okolja, kjer živi in ki utegne biti bolj ali manj ugodno ta. njen razvoj. Ščuka je lahko še enkrat težja od vrstnice istih let.
Doslej se je vobče mislilo, da krap doseže kvečjemu 50 pomladi, toda londonski zoo goji 47 leten, pa še čvrst viorec. Jegulje presežejo kaj lahko 4 križe, donavska čiga (kečiga) 5, morda pojde še preko te meje, saj neki zasebnik ima več primerkov, ki mu jih je car podaril L 1888 in ki
VOJNI UJETNIK V njegovo oblast je prišel medtem neki Buckinghamov sel in tako je zvedel, da so Nemčija, Španija, Angleška in Lotaringija sklenile zvezo zoper Francijo. Spisi, ki so jih našli v Bu-ckinghamovem stanu, so to potrdili.
Kardinal je poznal Buckinghamovo odločnost ter njegovo sovraštvo. Dobro je j^edel, da bo konec njegovega vpliva, če se posreči zveznim državam
prisiliti Francijo k miru. Istočasno ga je sovražil kralj. On, Richelieu, ki je poznal samo Francosko, bo za vedno onemogočen, če se posreči španski ali avstrijski vpliv na politiko francoskega dvora.
ne kažejo oslabelosti. Beli iverek, ostriž, kambala, babica, skat, elanik, ploščič, va-hnja živ0 15 do 30 let največ, medtem ko treska in losos katere koli velikosti doepe-ta komaj do 14.
Te številke so zanimive tako za vedo kakor za industrijo. Ribogojec bo vedel, kdaj so užitne ribe največ vredne. Štiriletna polenovka na pr. premore desetkrat manj vitaminov in redilnosti ko dvanajstletna.
NTPONSKA EVGENIKA
Vodstvo Sol v Kobeju je nedavno izvedlo zanimivo poizvedbo. Umske sposobnosti
vsakega otroka so zaznamenovali s točkami Višek je bil 150 točk. Od 70.000 učencev iz osnovnih šol, kolikor so jih opazovali, jih je 165 dobilo 150 točk. Velika razlika v letih pri starših po vsem videzu ne vpliva neugodno na umske zmožnosti pri naraščaju, saj so mnogi otroci med 165 »vele-umi« potomci očeta starega 43 do 45 let in matere stare 25 do 27 let. Večinoma pa je bila starost roditeljev 30 do 24 let. Otroci prav mladih staršev niso dosegli kdove kaj dosti točk: preveč zrelosti je boljše ko premalo zrelosti. Uradniki se ponašajo z najbolj nadarjenim naraščajem, nato trgovci, obrtniki, učitelji, zdravniki, kmetje, itd. Najbolj razumno dete je večinoma tudi najbolj zdravo.	k
V KARDINALOVEM STANU Ker je kardinal to nevarnost popolnoma doumel, je bil njegov veliki duh noč in dan na delu. Vsako, še tako malo gibanje v evropskih državah je budno zasledoval.
Kardinalov glavni stan je bil v sipinah v bližini mostu La Pierre v nezavarovani hiSi. Tu so se vrstili noč in dan kurirji. V njegovi prednji »ob?
so čakale čudne postave, zlasti zastopniki raznih meniških redov, katerim so kute tako slabo pristojale, da se je takoj videla njih pripadnost k vojskujoči cerkvi. Tu so bili tudi paži, ki so se nespretno obnašali v svojih oblekah in ki so le slabo pokrivale njih pristna ženska telesa. In kmetje, ki so se predstavljali, so imeli sicer črne, umazane roke, toda njih vitke noge gotovo niso nikdar hodile za plugom.
IZ LITERARNEGA SVETA
EUGENE O. O'NEILL
»V ozadju tega silnega bučanja mogočnega mesta sem zagledal tisti večer suhega moža a kostanjevo rjavimi, predčasno osivelimi lasmi, ■ čudno napetim pogledom, z očmi, polnimi globokega bolestnega molka, ki jih nisem mogel pozabiti. V teh očeh je bila videti grenka skrb, ki jo je O'Neillovi duši povzročil tružč ameriškega življenja, ki ae ga je zmerom mrzlično izogibal.«
LUIGI PIRANDELLO
V letošnjih meglenih novemberekih dneh je osemnajst ®tocJchoLmekih akademikov spet presenetilo literarni ®vet s podelitvijo Nobelove nagrade za lepo slovstvo. Nobenemu izmed »kandidatov« je niso priznali. Ni je dobil Paul Valéry, ki je že Lani izjavM, da je ne pričakuje, ni ie dobil Karel Capek navzlic svoji drami R. U. R., romanu Krakati-tu in prevodom številnih svojih knjig v švedšSno, ni je dobil niti njegov najtesnejši »tekmovalec« Finec Sillanpàâ, kljub svoji ožji zvezi e svedski'ni duhovnim življenjem. Da je ni dobil četrti kandidat angleški dvorni pesnik John Masefield, je glede na njego vo »osamljenost« manj presenetljivo, čeprav se zdi, da odločujejo pri švedskih akademi k!'h poleg nekega političnega postopka več aH manj tudi vnanje okornosti iz nagrajen-čevega življenja in delovanja.
Nagrado _ lansko so tiho vrnili fondu,
ker jim to dovoljuiejo pravila — je dobil mož, čigar ime in delo eta znana, na katere ga pa ni mislila letos niti sicer v teh zade vah dobro poučena švedska javnost; Eu gene Gladstone 0'Ne i 11, ameriški dramatik, (r. 16. oktobra 1888), čigar deli An-
na Chifetie in Strast pod bresti pozna tudi slovensko gledališko občinstvo.
O'Nedll je pristen Američan. Rojen v takrat ie Skromnem Broadwayu irskemu očetu igralcu in vznešenjaJko pobožni materi je radi družinskih razmer rasel im odrasel v pravem popotniškem življenju. M je dijak, zgodaj e« je oženil, zgodaj ločil, iskal zflaito, «e vozil po morju, Ml strasten kvartač, reporteo', gledaliSki igralec. Začel je pieati, doživljal je neuspehe, vendar je neomajno vztrajal pri evojem preosnovalnem delu ameriške gledališke literature, ki jo je hotel osvoboditi evropske dramatike. Odtod ti-eto tuje in navzlic privlačnosti ideje odbijajoče v njegovih delih, kar amo Sine ira et studio čutili ob njegovih dramah na slovenskem odru, mogoče tudi zaradi Ibeenovih in Strindbergovih vplivov, ki eo delovali nanj že v mladosti, ko je moral z očetom živeti burno gledališko življenje za kruh in obstoj. Nemara bo o^tal O" Neiil večji po evojem delu za vetvaritev svojstvene ameriške dramatike. nego po evojem umetniškem ustvarjanju. Dokument častnega doktorja literature, ki ga je dobil od univerze v YaleSu, bo nemaira obvieel orumenel v kakem muzeju, plod njegovega dela za večnostmi izraz ameriške sedanjosti pa bo «kupno z uspehi пкг dern>h ameriških romanopiscev tvoril temelj ameriške kulture, ustvarjene iz lastnih vrednot.	Notue
O POREKLU PETRICE KEREMPUHA
Na vprašanje A. Debeljaka v zadnji številki Žisa (knjiga 20, str. 332), »ni li neki zagorski pesmik sredi preteklega stoletja objavil otroški epos o istem junaku (Ke-rempuhu)«, moremo po Safariku, 300; Bog-danovicu, Pregled književnosti 327; Proha-ski. Pregled književnosti 80; NE II 691 in Glasniku JPD 1936, 1060 odgovoriti tole:
Lovrenčič Jakob, rojen v Zagrebu 1787, upravitelj DraSkovičevega posestva i na Trakoščanu, umrl v Varaždinu 1842. Svoje slovstveno delo je začel s prevodi iz Kotzebua in Ekartshausena. Bil je izrazit predstavnik prosvetljenstva na Kaj-kavskem, v začetku ilirizma pa eden izmed najupornejših branilcev kajkavske književnosti. Kot poslednje delo je izdal leta 1834. Petrico Kerempuha. Ta zbornik anekdot je v prosvetljenskem duhu predelana nemška ljudska knjiga iz dobe reformacije o Tillu Eulenspiegelu. Petrica počenja coprniške sleparije, da z njimi poučuje praznoverce in da kaznuje prevejance. Ta satira na tedanje stanove je postala ljudstvu zelo priljubljena knjiga, ki so jo če-sto predelovali in ki se baje še danes čita med Kajkavci. Kot mi ie ustno sporočil tov. Novak, pozna prevode teh anekdot tudi prekmurska književnost.
Stanko Bunc
GOSPODU FILEASU LEBESGUEU
Z« rojstni dan 30. novembra
TEHNIČNI OBZORNIK
VARENJE — POT K NOVEMU UMETNIŠKEMU OBLIKOVANJU
Današnji čas zahteva tudi od obrtniških ustvaritev poštenost, jasnost in enostavnost. Kajti enostavna in zdrava tehnika je
SI. 2.
važnejše je pač poznavanje materiala in njega smiselna obdelava. V tem pravcu moremo talilno varenje postaviti brez pridržkov ob stran kova.štvu in železolivar-stvu ter z njim opazno obogatiti stara tehnična izrazna sredstva.
Če se ustvarjajoči obrtnik ne oprijem-lje zgclj vnanjih izraznih sredstev, temveč se v vzajemnem delu z arhitektom prilagodi značilnostim k' jih narekuje nova tehnika, mora uspeti.
Čeprav avtogeno varenje ni prijetno opravilo (gl. sliko 1), so vendar z njim
PriSli ste k nam — le mak) dni je tega — pod krov neznatne hiše, skoraj koče (v morfejevini pač je vse mogoče). Prišli ste, da spoznamo vsi Lebesgue-a.
Velika v našem domu je zadrega: kje gost bo spal? skriva; vprašuje oče; z najboljišim mati mu postreči hoče in sem ter tja v skrbeh nemirno bega.
Se mene spreletava bridika misel: Razkošje tu pri nas se ne šopiri! Pri jm pogled mi v Vašem je obviseL
Preblago ste tedaj mi segli v roko, z beeedo ne, le z mislijo globoko rekoč: Kdor vse premeri ne zameri.
A Debeljak
(Gl. Philéas Lebesgue, francoski kmet in pesnik, 2is knjiga III. str. 424, Philéas Le-besgue, šestdesetletnik žis knjiga VI, str. 564 in »Mercure de France« o nas 2ia knjiga XI. str. 181)
SL 1.
Teč vredna ko rokodelstvo, ki s trudom ustvarja oblikovno prenatrpane izdelke. Saj ima vsak material in vsaka tehnika •vojske lastnosti in svojsko lepoto. Naj-
SL 5,
dobljeni izdelki svojske rokodelske umetnine. Saj je mogoče (gl. si 2) celo »grdo« žrelo, ki se tvori pri varen ju, uporabiti kot umetno izrazno sredstvo. Kdo more odrekati lepoto ograji (sL 3) ali lestencu (si. 4). dasi nosi na sebi goseničaste proge žrel, ki jih je zapustil plamep alt pa je sestavljen h samih kapljic kovine. Če si v podkrepi»
sl 6.
tev sprednjih trditev ogledamo še svojsko oblikovano umetno rokodelstvo slike 5 to del ograje (si. 6), nas ne bo moglo več zapustiti prepričanje, da je varenje izrazito sredstvo novega umetniškega oblikovanja.	(trna)
Ker je nemška industrija zgradila doslej na lastnih tleh najdovršenejša letališča za pristajanje ponoči in v megli, so jim izročili Angleži gradnjo letališča v Hestonu. Angleška letališča, ki so mnogo dni ▼ leta povsem zavita v meglo, 90 doslej pogrešala naprave za slepo pristajanje.
Po najnovejših raziskavah se dajo ostanki čiščenja (rafinerije) zemeljskega olja ali nafte tehnično izrabiti kot dodatne snovi pri izdelavi osamil, pokostov in gumijevih predmetov.
Francoski fizik d'Arsonval je razložil spremembe letošnjega vremena z močnimi motnjami električnega ravnovesja v zraku. Čeprav se o vzrokih teh sprememb da izreči le domneve, moremo opaziti učinke motenj na nervoznih ljudeh in na nekaterih živalih.
V	Ameriki so zgradili ogromno kamero «a slikanje iz zraka. Kamera ima deset objektivov ter tehta 300 kg. Z njo bo mqgo-če te višine 11.000 metrov hkrati posneti območje 1200 kvadratnih km.
V	početku letošnjega leta so zgolj v ruskih tovarnah izdelali parno turbino z učinkom 50.000 kilovatov.
SAMOTAR Z EVERESTA
Pred 3 leti so angleški listi poročali, da neki Moric Wilson kani sam priti na Mont Everest Mislili so, da je malo prismojen ali pa kandidat smrti, ki hoče dvigniti nekoliko hrupa okoli svojega imena Dejanja so pokazala, da so ga ljudje napak sodili. Navzlic tolik erim oviram je dosegel — če smemo verjeti nekemu dnevniku iz Kalku-te — nad 7000 m na severnem boku velikana. Tam je podlegel naporu v svojem šotoru. Prednja četa Rutledgeove odprave je našla truplo, pri njem pa beležnioo, kamor je W. dan za dnem zapisoval svoje vtiske. »Težko potovanje gre proti koncu,« so zadnje besede. Je mislil samotar na plezanje ali na pozem&ko romanje?
Pokojnikov dnevnik je bil posvečen gdčni Enid Evans-ovi, v katero je bil po vsem videzu zaljubljen. To ga je nemara pahnilo v podjetje, ki se je neugodno končalo. V Dardžilingu mu niso dali dovoljenja za v Tibet. Delal je, kakor bi hotel odriniti iz mesteca Sikkima. Oblasti so mislile, da se je spametoval ter opustil svojo namero. Toda slabo so poznali tega trmoglavca. Preoblečen y lamo je v spremstvu nekaterih tibetakih nosačev, podplačanih z zlatom — saj Wilson je bil petičen — skrivoma vdrl v Tibet in dospel na ledenik Rong Buck, kjar je kakor Rutledgeova ekspedici-ja postavil svoje oporišče. Šibko oporišče, saj drzni Anglež je imel za prtljago le šo-torček in nekaj škatel konserve: drugače pa ne kisika, ne zdravil, ne primerne obleke. Spričo tega je neverjetno, da bi bil ta možak, bedi si še tako čvrst in izurjen, dosegel navedeno višino.
Kakor pripoveduje miss Evans, je Wilson že nekaj let proučeval in izvajal jogin-ske sisteme: kako brzdati »kosti svojega rojetva«, s tem da se dolgo postiš in si pri-trguješ spanje. Seveda je dvomljivo, ali je takšno vežbanje prikladno za človeka, ki misli — sami — podjarmiti orjaka, kakršen je Everest. Wilson se je pogosto spuščal s padalom z višav, da bi povsem ovla-dal svoje živce. Njegov smoter je bil: postati nadčlovek. Vsekakor lahko rečemo, da ni bil povprečnež.
V svojem dnevniku je baje izrekel željo, naj se ne objavi. Založniki ponujajo lastnici rokopisa visoke vsote, vendar Enid doslej še ni podlegla mamonu.	N. K.
IZ PRAKTIČNE MEDICINE
Domače zdravilo za lenivoet
črevesja
Lenivost črevesja je pogostoma zelo trdovratna im ni čudno, da si je ljudstvo proti njej izmislilo vsakovrstne pripomočke. Eno izmed gl®vmih pravil je, da ne uporabljamo stalno enega samega pripomočka. Črevesje se rado privadi na določena zdravila, ki nimajo potem nobenega uspeha. Pariti moramo, de uporabimo najpreprostejša in najmanj dražljiva sredstva. Različne so-edstva pa učinkujejo tudi zelo različno, ker se lotijo različnih delov prebavnega sistema- Na poseben način delujejo napenjajoči pripomočki. Kemična industrija jih izdeluje v različnih oblikah in je njih učinek izredno dober. Ce si hočemo sami pripravita takšen pripomoček, tedaj nam zadostuje samo la-neno seme in jabolčna čežana. Ti dve stvani zmešamo v enakih delih in mešanico zavživamo po žlicah. V mnogih primerih je učinek izredno ugoden, če po-užijemo dve do tri žlice tega domačega zdravila na dan.	— dr
Sladkor in zobje
Za zobe je sladkor, posebno v zvezi z moko, zato škodljiv, ker se v tej mešanici nikoLi ne razitopi tako hitro, kakor če pride brez pridatkov v usta. Zato je po vsaki močnati jedi posebno važno, da si temeljito očistimo zobovje Otrokom ne bi smeli dovoliti prekomernega uživanja slaščic že zaradi tega, ker se s tem odvadijo rednega uživanja mešane brane 'n postanejo glede jedli izbirčna in muhasti.
zdr
Migrena
Precejšnje število teorij hoče razložiti nastanek migrene, nobena med njimi ne more zadovoljivo pojasniti vseh njenih vrst. Prav tako je nemogoče navesti zdravilni postopek, ki bi veljal za migreno splošno. Skoraj vsak primer te bolezni je treba obravnavati individualno. Splošno se dado uporabiti le ukrepi, ki gredo za tem, da se izogneš vzrokom, ki dajejo povod za migrenske napade. Osebe; ki bolujejo za njo, vedo po nekem času najbolje, kaj jim povzroča te napade ln jim škoduje. Takšni vzroki so n. pr. uživanje alkohola, bivanje v slabem zraku, razburjenja vseh vrst. motnje s prehrano, zaprtja 1. t. d. K temu pridejo še vzroki, ki so tako rekoč značilni za vsakega bolujočega posebej, n. pr.: mesečni tok. enkratno preobilno kajenje — tudi pri kadilcih iz navade — kakšna kinematografska predstava i. t d. Vseh teh vzrokov in povodov se je treba izogibati. Včasih pomaga dolgotrajno uživanje samo rastlinske hrane. Število zdravil proti migreni je ogromno, toda tudi med pravimi učinkuje v nekem določenem primeru le določeno. Treba je to določeno zdravilo torej šele poiskati. Za srečo ta bolezen s starostjo izgine ali pa vsaj zelo oslabi. dr.
Jetra kot zdravilo pri operacijah
Jetra so kakor znano eden izmed velikih razstrupilnih organov v telesu. Raz-etrupljajo posehno beljakovinaste razpad-ne snovi. Takšne škodljive snovi nastanejo posebno po velikih operacijah. Uničenje tkiva po operaciji sprosti velike količine beljakovin, kair lahko ugotovimo s preiskavo krvi, v kateri bomo našli več dušika nego običajno. Posledica tega pa je slabo splošno stanje bolnikovo, vročina, bljuvanje in drugi pojavi ki otežujejo zdravljenje po operacijah. Da se preprečijo takšni simptomi, dajejo pacientom v novejšem času pred operacijo in po njej jetra za hitrejšo razstrupitev. Jertmi preparati se dado v brizgni ti v mišičje. Tudi znano stenje zastrupitve zavoljo razpada tkiva, ki se pojavlja po obsevanju z Ront-genovimi žarki» odpravljajo danes z jetrnimi preparati.	dr Umetni bobenček
Obolenja srednjega ušesa so pogostoma zvezana z delnim uničenjem bobniča. Zavoljo tega trpi seveda sluh. Bruseljski zdravnik dr. Delstanche priporoča, naj bi v takšnih primerih uporabljali nadomestilo za bobnič, ki so ga poznali že prej. Ko so izginili vsi drugi znaki vnetja v ušesu, naj se poškodovani bobnič nadomesti z majhno, plosko tvorbo iz vate, ki je prepojena's parafinom in ki se položi pred bobnič. Tako nastane umeten, bobnič, ki ni predrt Sluh se na ta način bistveno izboljša. Umetni bobnič pa je treba vsak dan obnoviti Pacienti se lahko sami nauče, kako je treba to napraviti.	zdr
B. Wagner j HBKMSTCS
KRADLJIVOST DOMAČINOV OB KENIJI IN ETIOPIJI
Prebivalci dežele, ki sta jo preiskovala avstrijska učenjaka Telecki in Hoehnel ter jo nazvala po prestolonasledniku Rudolfu, so napol nomadi, vneti za svobodo, katero jim gosposka pušča skoro neomejeno. Živijo največ oto mleku, loi ga radi mešajo s krvjo zaklanih živali. Pogosto mahnejo čez mejo. da ugrabijo črede živine. Potnikom ne marajo služiti za nosače, pa če jim ponujaš še tolikšno nagrado.
Pred dvema letoma je angleška odprava po načrtu preiskala južno obrežje Rudol-fovega jezera. V tej ognjeniški zemlji nar letiš na skoraj predpotopno favno, kakor trdi prof. Fuchs z univerze v Cambridgeu, vodja ekspedicije. D*va udeleženca, -a sta neprevidno s čolnom odrinila proučavat južni del jezera, se nista več vrnila, gotovo ju je prevrnila silovita nevihta na tej vodni površini, dvajsetkrat tolikšni ko Ženevsko jezero.	K. G.
PRAKTIČNE NOVOTE
Topla voda brez stroškov
Ugodnost tople vode v gospodinjstvu m nujno zvezana z večjo porabo kuriva. Preprost aparat, ki ga postavifi na zadnjo odprtino ognjiSča, ki jo po večini ne izkoristimo, daje vročo vodo, dokler je v ognji-fiâu ogenj, ne da bi bilo treba zavoljo tega
l
porabiti kaj več kuriva Ta aparat sestoji lz cevi iz pocinkane pločevine, ki se napolni do majhnega, oddeljenega dela v notranjost) s vodo. V notranjosti je ločilna stena, ki končuje spodaj v jezik. Ta jezik lovi kurilne pline ognjiSča, tako da morajo po sili ob ločilni steni navzgor in spet navzdol, preden preidejo v dimnik. S tem pa se voda v cevi segreje do zavretja in ostane še dolgo časa topla, ko nI več ognja Pipa ob cevi dovoljuje udoben odjem segrete vode, doli je pa se voda zgoraj, kjer je pokrov dvižen. Priprava ima prostora za 8 1 vode, ki jo p« lahko vedno doliješ. Obenem циц t« Aparat tudi hladno kuhinjo.
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAN Uredniâtvo ln uprava v Ljubljani. Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4r-j po raznašalcih dostavljena Din 5,—
Rešitev problema 182
Proti štirim direktnim grožnjam г matom se more braniti črni s štirimi primernimi izpremembami kmetov. N« 1. Sc4, grožnja 2. D x e5 mat bi sledilo 1 • •, al D; na 1. Lg5, grožnja Tf4 mat flD; M
1.	h7 x g8S, grožnja Sf6 met, 1... hlO ali T+; na Sb7. grožnja 2. Sc5 mat, 1... clD. Ključ te izredno zanimive konstmk-cije je 1. g3—g4 z grožnjo 2. Sg3 x KdA, 3. Sb3 mat. Da zavrne to grožnjo mora beli izpremeniti svojega kmeta v konja. Tako pridejo torej do veljave neposredne grožnje. Torej 1 ... a2—alS (a) (prepreči Sb3 mat). 2. Sc4. 1... c2—clS (b);
2.	Sb7. 1... f2—flS (c), prepreči Sg3 4v 2. Lg5; 1... h2—hI (d) 2. h7 * g&S.
ZA BISTRE GLAVE
287 Umor
V svoji lepi vili je živel mirno in sam zese (SOletni bančnik Kovač. Tudi njegov sosed, 501eitni rentn-ik Mlinar je živel precej osamljeno. Bil je v ostalem edini človek, ki je bil bančnikov vsakdanji gost. Vsak večer se je vračal ob 18,30 iz banč-nilkove vile domov. Bili je vedno črno oblečen, imel je zLate naočnike in ee je moral naslanjati na palico, ker je trpel za boleznijo v levi nogi. Nekega večera je opazil policijski uradnik, kako je Mlinar ostavil Kovačevo vilo ob 18.45, pH čemer se je nemirno in prestrašeno oziral naokrog. V desni roki je nosil proti svoji navadi aktovko in je naglo odše-pal. Policijskemu uradniku se tedaj stvar m videla posebno sumljiva.
Toda uro pozneje so našli bančnika Kovača umorjenega in iziropamega. Mlinarja so aretirali in je tudii priznal, da se je do 18.30 mudil v njegovi hièi. Rotil se je pa, da je nedolžen, da ne ve ničesar o umoru in da ga je moral nekdo drug posnemati. Smatrali pa so ga vseeno za krivega in so ga obsodili na smrt. Uro pred usmrtitvijo je prišed že omenjeni policijski uradnik in je v zvezd z aktovko napravil opazko. Usmrtitev so preložili in uvedli novo preiskavo, loi je res vodila do odkritja pravega morilca.
Na kaj je bil policijski uradnik opozoril sodišče, ko je omenil aktovko?
Kft \ A M BS
PROBLEM 183
H. W. van Dort
Mat v dveh potezah
PROBLEM 184
F. Somma, Palermo »L'Echiquier«
Mat v dveh potezah