fte4*ccl6n y Adt»inletraci6n C- »AMON LISTA 5158 T. A. 50 - 5502 Bs. Aire# * NARQČNINA; Za eno leto $ a,— Za pol leta * 6_ inozemstvo Si o ms ki glas RKGISTRO NACIONAL INTELECTUAL I)E LA PROPIEDAD No.- 225027 Po«, 1 Dolcirjo °m»ina štev. 20 cts. (LA VOZ ESI. OVEN A) PEKIODICO QUINCENAL DE JLA COLECTIVIIJAI) ES LOVEN A (VUUOESLAVA) PARA TODA SUD AMERICA - ORG ANO DE DA SOOIEDA1) VUGOKSLAVA “HOGAIt POPULAR ESDOVENO” HO? FRANQUEO PAGADO Concesion N’ 3159 TARIFA REDUCIDA Concesičn N’ 1551 ^ETO (ASO) III. BUENOS AIRES, 12 I>E JULK) (JULIJA) DE li)IS N tim. (Stw.) 18 Z narodom v Osvobodilni Borbi - z narodom ob reševanju njegovih teženj Prepričani smo, da bodo fugoslovcsnski narodi, ki so si sami postavili svoje ljudske oblasti, fiudi sami znali najbolj® resiii svoj sedanji notranji položaj Pozornost vsega sveta se je obrnila na našo domovino, ko je svetovno ča-v0n 6 Prec* dnevi ponatisnilo novico češkoslovaškega dnevnika “Rude Fra- fein da je Informacijski urad (Kominform) 'izdal uradno poročilo, v kate-^ kil° javljeno, da je jugoslovanska Komunistična Partija izključena iz . ^infonna. Poročilo med drugim tudi navaja, da se voditelji jugoslovan-ltl narodov, maršal Tito, Kardelj, Djilas in Rankovic niso ravnali po ’te-Jttih principih marksizma in leninizma. Poročilo Kominforma je demo-hcno ljudstvo vsega sveta globoko presenetilo in imperialistične obvešče- a0*Anpiio f/ir na enrnain a n hot6ll in agencije ter časopisje so hoteli to izkoristiti, sejati zmešnjavo -‘beti ali celo razbiti enotno fronto vzhodnih evropskih narodov. Seli ^Pričakovane novice so tudi presenetile naše jugoslovanske iz-Jeuce> ki danes žive raztreseni širom Republike Argentine. Globoko so nas Wdi‘ P.030'3110 ker smo vs* trezno misleči jugoslovanski izseljenci, čeprav aalJeni, močno navezani na našo domovino, novo FLR Jugoslavijo. 0i , Narodi Jugoslavije so v svoji večletni zgodovini preživeli že različna ^oh Junaška in sijajna, suženjska in težka, obdobja kulturne rasti in obla mračnjaštva. Tudi so narodi Jugoslavije neštetokrat dokazali čudovite junaštva in ustvarjalnosti. Posebno so dokazali junaštvo v zadnji sile° borbi, ko so se v času okupacije nacifašizma dvignile vse zdrave i. Jugoslovanskih narodov, odločno zgrabile za orožje in v 4 letih krvavega J* premagale zunanje in notranje sovražnike. Iz teh narodov osvobodilne u vzrsstla mlada država novega tipa, država ljudske demokracije, ki °lji na enakopravnosti in bratstvu njenih narodov. je bila izkušnja, katero je pridobil narod v zadnji borbi, kajti M se je> ta borba, ni pomenila le izgon okupatorja, temveč tudi odpor ^ risčevalnih klik, ki so pred in med borbo izdajale naše ljudstvo. Naši Vo^i se dobro zavedajo, da jim je osvobodilna borba postavila pogoje, ki slov'*0 c^ovno ljudstvo v boljše življenje. -Pripomniti moranio tudi, da jugo-anski narodi niso niti v borbi niti v svoji ustvarjalni delavnosti nikoli 2av * na m°g°čno Sovjetsko Zvezo, ki jim je bila v času borbe najzvestejša 1‘ia.v2n*Ca’ v Pov°jni dobi pa najboljši porok za ohranitev miru proti impe-etičnim napadom. Svetovne vesti dri) ?*ov»i dogodki se vrstijo eden za tij m, 11 ? tako naglico, da jim sl i ■ n j v6k slediti, kar povzroča, da člo-Siltl ).1’ez lastnega prepričanja in s kraj-it, 0ji!°i’jem se prav pogostoma začudi časopis rekoč: Dokler nisem p(l jje 1 , sem še nekaj razumel, sedaj d0fJ ® l‘azumem prav nič. To se pa ne l>t.ej'la samo s priprostim delavcem. dnevi smo imeli namreč priliko \{ li °Vi^'jati se s priletno učeno osebo, Se Jjf prav po otroško vprašala, kaj Jto5.,a-VzaP1>av dogaja »v Palestini, re-foko ( asoP*sje poroča na dolgo in ši-g ’ a glavnega vzroka pa ne pove. Pel meščanskega časopisja so senzacionalnili vesti. Večina teh nekaj dni spremeni v pra-v ' Da. na,svetu nekaj ni v redu, ysi, kakor vemo tudi, da na *l°v zaželjenega miru, dokler ^lal ? -lle. b° Postal zares človek, ki bo Misliti z lastnimi možgani. Osvobodilna fronta, ki se je ojeklenila in se z bogatimi izkušnjami v osvobodilni vojni še bolj utrdila, je pričela reševati takoj po vojni nove in težke naloge. Ljudstvo, kateremu je bila dana oblast, si je v tej dobi prosto izbralo svoje voditelje, katerim ja bila dana težka in važna naloga rekonstrukcije porušene domovine, likvidacija dediščine preteklosti gospodarske in kulturne zaostalosti. Dana jim je bila tudi naloga za vzpostavitev temeljev velikega gospodarskega petletnega plana, kajti zavedali so se vsi, da brez močnega in trdnega gospodarstva ni mogoče misliti na boljše življenje delavskih množic, Rezultati njihovih naporov so že uspešno dokazani v zaključnem planskem letu in ti rezultati, ki so z vsakim dnem bolj vidni, so tudi porok za končni uspeh. Mi v izseljeništvu, daleč od domovine, smo z navdušenjem sledili osvobodilni borbi našega naroda, se z njim veselili končne zmage in tudi z radostjo pozdravili uspehe in pridobitve pri izvedbi cele vrste ustvarjalnih reform, tako na političnem, kot na ekonomskem področju. Vsi jugoslovanski izseljenci, ki smo tekom let z zanimanjem sledili tem razvojem v domovini, smo, ravno tako kakor narodi Jugoslavije, prepričani, da to ni zasluga samo dcbre volja in navdušenja naroda temveč tudi teoriks voditeljev ljudstva in državnikov. Zato so nas novice o obtožbi današnjih voditeljev Jugoslavije tembolj presenetile, ker kakor ves naš narod, smo imeli tudi mi v nje veliko zaupanje. PREPRIČANI SMO, DA BODO NARODI JUGOSLAVIJE V TEM TEŽKEM IN ODLOČILNEM TRENUTKU ZNALI PRAVILNO REŠITI SVOJ POLOŽAJ IN V NAPREJ OHRANITI PRIDOBITVE VELIKE OSVOBODILNE BORBE, BRATSTVO IN ENOTNOST, KI JE POROŠTVO VSEH USPEHOV DANES IN V BODOČE TER TAKO OHRANITI VSE TISTO, ZARADI ČESAR SO UMIRALI NAŠI NAJBOLJŠI SINOVI IN HČERE. ZA NAS, KI SMO DALEČ OD ODIGRAVANJA TEH VAŽNIH DOGODKOV, JE VAŽNO SAMO TO: NAROD, KI JE ZNAL IZVOJEVATI SVOBODO IN DOSEČI VSE DOSEDANJE POLITIČNE IN GOSPODARSKE PRIDOBITVE, BO ZNAL TUDI PRAVILNO REŠITI VSE NASTALE NEPRILIKE TER NADALJEVATI VELIKO ZAMISEL ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA. ČANGKAJŠEK NE BO VZDRŽAL Po dvajsetih letih tiranskega vladanja je Cangkajšek končno postal “formalni predsednik Kitajske republike”. Severna Amerika se je trudila in pomagala na. vse načine, da bi Cangkajšek s svojo vojsko zatrl ljudsko borbo. Toda poročila nam dokazujejo, da ljudska fronta uspešno napreduje, kar je menda tudi znatno uplivalo na kitajsko valuto, ki je ,tekom nekaj dni padla za 50—60 odstotkov. Vse izgleda, da ni sile, ki bi mogla zaustaviti ljudsko silo, ki se junaško bori za dosego svobode. * PALESTINA Posredovalec Bernardotte, ki je dosegel začasno premirje med Arabci in Židi, ne more najti prave poti, ki naj bi Palestini prinesla mir. Sestavil je tozadevne predloge, ki so jih pa Arabci kratko malo zavrgli in danes vidimo, da se boj že nadaljuje. Obvestilo Povratnikom, kateri odpotujejo z braziljskim transportom Obveščamo izseljence povratnike, kateri odpotujejo s sedanjim transportom “Partizanke”, da “Partizanka” dospe v Buenos Aires 19. julija t. 1. in odpotuje iz Buenos Airesa v Brazilijo in Jugoslavijo 20. julija ob prvih popoldanskih urah. Vsi povratniki, kateri imajo pismeno potrditev od Poslaništva FLRJ v Buenos Airesu, za potovanje s tem transportom, potrebno je, da se zglasijo do 12. julija pri Agenciji WILSON SONS Comp. (Pomorski Oddelek), ulica Sarmiento 345 - Buenos Aires, ter da tam dvignejo potrebne potniške papirje. Potniki iz notranjosti je potrebno, da so v Buenos Airesu najkasneje do 15, julija, da uredijo vse potrebne formalnosti za potovanje. Komisija za repatriacijo pri Centralnem Jugosl. Svetu v Buenos Airesu \ VESTI IZ JUGOSLAVIJE ] Tekom meseca maja je bilo izdanih v j V svrlio kulturno-prosvetnih anprav i I Jugoslaviji 301 knjiga. In to domačih in i bilo letos v Srbiji vloženih čez 280 mil Poročevalna agoncija “Tanjug" je drugo polovico preteklega meseca, med drugim, poročala tudi sledeče vesti: Centralni Odbor Narodne Omladine Jugoslavije je 16. junija razpravljal o dolžnosti mladine z ozirom na odlok drugega Kongresa Jugoslovanske Telovadne Zveze. * V Varšavi je zborovala jugoslovan-sko-poljska komisija, ki je razmotriva-la vprašanje pol jedel jstva obeh držav. • Oo,/, devet tisoč prebivalcev okraja Sv. .Jakoba v Trstu je podpisalo protestno resolucijo, poslano anglo-ame-rišlti okupacijski oblasti v Trstu. V resoluciji se protestira proti izkoriščanju cerkve .šovinističnih duhovnikov v politične svrhe. • V teku meseca maja 'je bilo izdanih v Jugoslaviji 30 knjig domačih in tujih pisateljev. Skupna izdaja znaša čez 2 milijona izvodov. * Na čast posadke tovornega parnika “Radnik” in izseljencev iz Sev. A me- i rike, ki še vračajo v domovino, je bila v Jugoslovanskem domu v New Yorku velika svečanost, katere se je poleg posadke in izseljencev, ki se vračajo v domovino, udeležilo 1udi veliko število drugih jugoslovanskih izseljencev. Na onem delu Sv. tržaškega ozemlja, ki je pod jugoslovansko upravo, je dala jugoslovanska vlada zgraditi več otroških domov in zavetišč. Na nogometnem olimpijskem turnirju, za katerega je prijavljenih 23 držav, bo Jugoslavija nastopila proti Pakistanu. Če bo Pakistan zmagala, nastopi proti Palestini. Tekme prvega kola se igrajo 27. julija t. 1. * • Jugoslovanska vlada je poslala letos čez poletje okrog 14.000 otrok na letne počitnice. Nekaj jih je odšlo na morje, neka j pa v planine. • Polletni plan v kovinski, premogovni, tekstilni, stekleni, lesni in prehranjevalni industriji je bil dosežen več kot 22 dni pred rokom. opravila posadka, potniki in drugi naši tamkajšnji izseljenci. # V Pragi je bil v nedeljo 27. junija otvorjen Vsesokolski zlet. Otvoritvi je prisostvovalo okrog 100.000 gledalcev. Jugoslavija je poslala na zlet 4.000 telovadcev in telovadk. # V svrlio kulturno-prosvetnih naprav je bilo letos v Srbiji vloženih čez 280 milijonov dinarjev. Mornar j i amerikanskega trgovskega parnika, “Vb. Eduards”, so poslali jugoslovanski vladi zahvalo, da je dala zatočišče grškim mornarjem, ki jih je argentinska oblast dala izgnati. *« Mestni odbor Narodne fronte mesta Beograda je prevzel v celoti obvezo v pogledu povečanja delavnosti na kul-turno-prosvetnem polju, v otvoritvi zavetišč in vrtov po raznih okrajih mesta, povečati delavnost za 80 odstotkov v razmerju z mesecem majem, nato pa končati letno gledališče v Topčideru, park na' Zvezdani kakor tudi druge parke in mestne ljudske naprave. V Beogradu je bil sestanek Odbora Omladine Balkana. Na sestanku se je razpravljalo o bodočem sodelovanju mladine balkanskih držav. * Delavci Zagreba so se obvezali, da bodo 8 0 r/p meščanov v teku 3 dni vpisali za narodno posojilo. * V Beograd je dospela češkoslovaška delegacija v svrho kulturne konvencijo med češkoslovaško in Jugoslavijo. * Delavski odbori na dlrvatskem so prevzeli nalog delati na tem, da se cene živ-ljenskim potrebščinam znižajo. * Mačvanski kmetje bodo podpisali 14 in pol nvilljonov dinarjev narodnega posojila. ■H Delo na progi Nikšič-Titovgrad gre h koncu. Proga je dolga 5 G kilometrov in na nji dela 10.000 delavcev. * . V Pragi se mudi jugoslovanska vojaška misija, kateri načeluje general Kočo Popovič, načelnik generalnega štaba. * V Zofijo je odšel oddelek omladine in telovadcev, da čestita Georgiju Dimitrovu. tujih pisateljev. Skupna izdaja znaša čez dva milijona izvodov. * Na čast posadko tovornega parnika “Radnik” in izseljencev iz Sev. Amerike, ki se vračajo v domovino, je bila v Jugoslovanskem domu v New Yorku velika svečanost, katere se je poleg posadke in Izseljencev, ki se vračajo domov, udeležilo tudi veliko število drugih jugoslovan-.skih izseljencev. * Okrog 2000 koroških Slovencev je prisostvovalo velikemu narodnemu shodu pod Farbergom, kjer so manifestirali za priključitev Koroške k Jugoslaviji. nov dinarjev. * Protifašisti mesta Trsta so imeli zbor° vanje, na katerem so protestirali prott-*r šitvi dogovora o miril na političnem, p0'.*| delskem in upravnem polju, .predstavni slovensk-italijanske zveze so povdarJ ’ da okupacijske oblasti vedoma ustvarja mejo med obema delonva Svobodnega zemlja Trsta, da ovirajo delo protifašis ^ nlh organizacij in da zavlačujejo z r°z sanjem svobodnih volitev za upravne oro* V Varšavi je zborovala Jugoslovana^ poljska komisija, katera je razinotriva vprašanje poljedelstva obeh držav. Primorske Vesti Zvezni odbor Narodne fronte Jugoslavije je na poročilo Izvršnega odbora sklenil med drugim: večje zanimanje za petletni plan, dvigniti kmetske zadruge, dvigniti politično zavest in razkrinkati vojne hujskače, okrepitev agitacijskega dela, zbiranje novih delovnih načrtov organizacije Narodne fronte, racionalna uporaba prostovoljnih delovnih moči in organiziranje pomožnih organov za posamezne dele delavnosti. Za novega glavnega tajnika je bil imenovan Peter Stambolič, za člana tajništva pa Savo Zlatic. • Enajst likovnih umetnikov iz Bosne in Hercegovine je dalo 250.000 dinarjev državnega posojila. Narodna fronta mesta Sinj koplje kanal na sinjskem polju. • Uslužbenci ljubljanske železniške postaje so podpisali 1,000.000 dinarjev državnega posojila. • Pristaniški delavci v Ne\v Yorku niso hoteli izkrcati in naložiti jugoslovanski parnik “Radnik”, pa je to delo Narodno gledališče v Splitu je bilo letošnjo sezono dobro obiskano. Vprizorje-ne so bile 104 drame in 63 oper. Posetilo ,1e predstave 125.030 oseb. * V Zemunsekm okraju je bila razložba knjig, katero Je obiskalo 12.500 oseb. Kupljenih je bilo 17.000 knjig v vrednosti 400.000 dinarjev. .* Prvi telovadni zlet gluhoneme bmladi-ne se Je pričel 17. t. m. v Subotici. Telovadcev je nastopilo 700. To je prvi take vrste zlet na svetu. * V Beogradu je bil sestanek Odbora O-mladine Balkana. Na sestanku se je razpravljalo o bodočem sodelovanju mladine balkanskih držav. * Jugoslovanska vlada bo poslala letos čez poletje okrog 14.000 otrok na letne počitnice. Nekaj jih bo Slo na obmorje. nekaj pa na planine. * čez devet tisoč prebivalcev okraja Sv. Jakoba v Trstu je podpisalo protestno re-zolucijo, poslano anglo-amerixki okupacijski oblasti v Trstu. V resoluciji se protestira proti izkoriščanju cerkve od strani šovinističnih duhovnikov v politične svrhe. KAZNOVAN UREDNIK Višje sodišče amer i kanske vojašlce narave v Trstu je spoznalo za krivega urednika Primorskega dnevnika, Stanislava Renko, češ da je list objavljal nespoštljive in obrekljive članke proti tej upravi, -Renko je bil obsojen na 2.800.000 lir (okrog 10 tisoč .argentinskih pesov) globe ali na 1 loto zapora. Osvobodilna fronta mesta Trsta je pozvala svoje člane in prebivalstvo da zberejo ta denar. * V ZAPORU Tržaška civilna policija je prijela in zaprla predsednika Zveze protifašistično mladine v Trstu, Angela Blažlno. * KAKO REŠUJEJO V RIMU PROŠNJE GORIŠKIH SLOVENCEV Goriški Slovenci so v dneh prevzemanja oblasti od 15. septembra dalje preživeli strahotne dneve fašističnega divjanja. Pri tem so utrpeli mnogo škode, za kar brez dvoma nosi odgovornost italijanska vlada, ki je prevzela takrat nad Gorico suvereno oblast. Tako je bilo 78 prijav poslanih s strani oškodovancev za povrnitev škode. Italijanska vlada je reševala silno dolgo te prijave in Je šele po volitvah 20. aprila preko goriške prefekture poslala Izvršilnemu odboru Demokratične fronto Slovencev rešitev z vsemi 7S prijavami vred in z zanimivo obrazložitvijo: Italijanska vlada v odgovoru navaja, da nikakor ne more odgovarjati za materialno škodo, ki je bila storjena, temveč nasvetuje, da vsak oškodovanec toži pqtom rednega sodišča krivce. To se pravi, da bi sedaj morali Slovenci sami loviti in Iskati krivce. SLOVENCE IZGANJAJO IZ GORICE Kaj kmalu po volitvah je Italijanska vlada začela z novo obliko preganjanja Slovencev v Gorici. Pravni položaj državljanov v Italiji je {el® da da 1,1 svarjen. No, italijanske oblasti so *a sedaj preganjati Slovence na ta način jim nočejo priznati državljanstva jih mogle kot tujce izgnati. 2e zaradi te® pa, ker gre tu za Slovence, ki že od ne bivajo v Gorici in imajo kot taki l10 pravico bivanja v njej, ti izgoni no fflOf ^ biti Izvršeni, čeprav je v poslednjsnv c ^ menda italijanska oblast popustila in razlag ! dol'*'* d I0r S»J govori več o izgonu, sl moramo že začetek te gonje samo kot nov sovraštva proti Slovencem, ki so brez ma najmiroljubnejši ljudje v Gorici so prav oni tisti, ki so morajo ves/®9 riti proti preganjanju s strani fašist'4 razbijaških tolp in so prav Slovenci t ' ki so z neštetimi protesti zahtevali oblasti potrebnih ukrepov za posta miru in roda v Gorici in drugih slovens krajih. Na N k J tudi elaa T A ben Pa vir J0)( okr ork be Del vaj Vat , g0 Poleg te-ga lahko povemo še to, <*a ._ bili že v neštetih protestih, izjavah i>' ^ javah javljeni posamezni vodje fašisti1'1 ln razbijaških tolp, a italijanske dosloj še vedno niso ničesar pokrenllC’ sprotno, prav ti razbijači še vedno ^ vsakega oviranja s strani oblasti rova oV0r proti Slovenčevi v Gorici in drugod. Po vsem tem moramo smatrati odgo' De Gasperijeve vlade no samo kot ^ vsakega prava, temveč, kot odkrit sojrraštva do slovenske narodne NOVI ZVEZI TRSTA S SVET®** S 15. junijem je predvidena uvedba 1 e-iždJ* fcalske zveze med Trstom in ZDA. 'oz . bo trajala 45 ur in bo stala za osebo P bližno 400 dolarjev. Letala bodo oskr urejen z zakonom o javni varnosti, ki predvideva, da sme minister za notranje zadeve sporazumno z zunanjim ministrom Izgnati Iz države tujega državljana samo iz razlogov javne varnosti. Izjemoma lahko to stori tndl prefekt. Pred izgonom tujega državljana pa mora biti dotičnl po- vala tudi poštni promet. V načrtu je tudi uvedba redne avl bilske zveze med Trstom in Dunaj«10, devna pogajanja so sc že pričela. to»°' iv '•! Stenski koledarji za leto 1949 Trgovci in obrtniki imajo navado, da si dajo ob Novem letu napraviti stenske koledarje, na katerih je označena obrt, s kakršno se ukvarjajo. Te koledarje potem dele med svoje odjemalce. Tudi naši slovenski trgovci delajo tako, zato se v primeru nabave koledarjev lahko obrnejo na našo slovensko tiskarno FERFOLJA — BARETTO — PAŠKULIN, ulica Gutenberg št. 3360, Buenos Aires, ki jim bo nudila ugodne cene in jih dobro postregla. NERESEN PROBLEM n# V Trstu je 13.000 brezposelnih ž® y Nobenega upanja ni, da bi mogle doglednem času primerno zaposlitev. . go je žena. ki so se naveličale tega kega Življenja. Zatekle so se v prostitu V Trstu se Je prostitucija po vojni 9 razširila. Iz dneva v dan narašča St« Javnih hiš. Od 800 prostitutk pred vo ^ je naraslo njihovo število do ^ane^0oO-4000. Nekateri listi navajajo celo ^ Zanimivo je, da je20% teh žena ln de j, s področja Tržaškega ozemlja, 80 ‘/c Pj Italije in drugih krajev. Današnji oje v Trstu je zelo primeren za pospeS®* ^ tega pojava. Število nravstvene PollCbleui-premajhno, da bi lahko rešila ta Pr° Aretacija in zdravniški pregledi, pote*a gl spet po Isti, stari poti. Značilno Je> vojaška uprava niti najmanj ne priza ^Ct da bi se te prilike izboljšale. ls,asP^ajo vse kaže, da jih celo podpira, saj krav0jr ravno te nesrečnice angloameriški1'* kom enolično vojaško življenje. Ni ^ rešitve tega problema kakor sm otrn« poslitev vseh teh brezposelnih žena, si lahko s poštenim delom služil0 vsakdanji kruh. žene in matere so boriti se za čim prejšnjo rešitev aktualnega probleifia. ki ^ Goriškem si glasba utira pot ^'a Goriškem, kjer smo po priključitvi Jugoslaviji zadihali novo življenje, si glasba utira svojo pot. Mladi rod se S!*sbeno oblikuje v dveh glasbenih šolah -^tiovščini in fientpetru. Ajdovsko glas-0,10 Solo obiskuje 60 učencev, šeir.petrsko 52. Večna učencev obeh šol se uči kla-r violino. Godbe na pihala zajemajo z®Prom širše kroge mladine. V goriškem ° ra^u je S dobrih godb na pihala ter 1 Ulster. Za poživitev instrumentalne glas-e bila sklicana posebna konferenca kapnikov godb in orkestrov, ki so sprejeli 'ažne sklepe za dviganje ter izpopolnjeni® mladega kadra kapelnikov. Tr, TRST IN MARSHALLOV PLAN ^eneralni ravnatelj za civilne zadeve v stu,. general Gaither, je izjavil pred za-8t°Pniki Tržaške delavske zbornico, ki so 2llar>i kot prvi hlapci anglo-ameriške oku-^cijske uprave, da je bila njegova “prva %1) vključiti tudi Trst med tiste države, 1 bodo deležne dobrot tega plana”. Ker °bro vemo, da prinaša Marshallov plan 0sHmeznim državam le gospodarsko su-Z(:J1ktvo, ga tudi tržaško delovno ljudstvo Sklanja, saj že tri leta pošteno čuti na astni koži, kako je privedla gospodarska ^°Utika ameriških oficirjev naš Trst do j^Podarske agonije. Z nameravano pri-Uiieitvijo k Italiji pa bi ga radi popolno-Pohabili, kakor se je zgodilo že z Go-ki je danes kakor invalid na bergljab. e®eral Gaither ni našega ljudstva nič v*)ražal, ali sme v njegovem imenu izvesti Vključitev Trsta kot 17. dežele k 10 Mar- %!] th, °vim. Oas je, da preneha general Gai-er Po treh letih uničevanja tržakega gozdarstva z omalovaževanjem politične V°^G ih zahtev tržaškega delovnega ljud--«tva. Rasistični valpeti so rili roli ODKRITI. . . v Gasperijev režim nadaljuje staro falično taktiko premeščanja Slovencev v n°lranjost Italije. Priznati pa je treba, da ^ bili ifašistični valpeti pri tem bolj odkri-. ■ Premestitve niso utemeljevali, šel si 'n v«del si dobro, zakaj. Sedaj pa skušajo tf'irinljevati takšne premestitve s “službe-0 Potrebo”. Ob prvih primerih takšnih j'*eii.,estitev so pristopni organi zatrjevali, Se premestitve ne bodo več ponavljale. 0(^a Požrli so besedo: Goriški sodnik dr. altUšček mora v Benetke, sodni uradnik iha' Urbančič v Rovigo, uradnik goriš-eSo javnega tožilstva Anton Snet pa v fie»un0. ^ Nekateri slovenski uradniki so *na pla a,1(?tn dopustu in pričakujejo vsak dan .Jetnestitve ali česa hujšega. Skrajni čas ’ da pride do uveljavljenja manjšinske *°nodaje in da se zaustavi raznarodo- dvorani pomorske postaje. Večtisočglava | množiea traškega' demokratičnega prebi- j valstva je s svojo navzočnostjo hotela do- | kazati, da je trdno odločena, podpirati mladino v njeni borbi. Kongresu je prisostvovalo S00 delegatov in delegatk: mladi ljudje Slovenci, Hrvati, Italijani. Iz poročil je bilo povzeti, da je na tisoče mladih ljudi brezposelnih. Tudi zdravstveno stanje naše mladine vzbuja resno skrb. Pred vojno je bil odstotek tuberkuloznih 0,20% prebivalstva, danes je ta odstotek narastel na 3%. Svoje zahteve je Izrazila mladina v posebni Izjavi o pravicah delovne mladine. V tej Izjavi prikazuje Kongres delovne mladine položaj delovne tr-j žaške mladine v vsej njegovi trdi stvarci nosti. V industriji se opažn. redčenje mla-j dih strokovnih sil, naraščanje brezposel-1 nosti mladih ljudi, razširjenje bede in siro-! maštva. Trst naj postane zopet delovno j središče. Delovna mladina terja takojšnjo gospodarsko in trgovsko povzdigo Tržaš-! kega ozemlja. Gospodarsko obnovo je mo-| goče doseči le s pomočjo gospodarskih J sporazumov s tržaškim zaledjem. Hkrati je treba razglasiti popolno zaporo nad odpuščanjem delavstva in sprejeti delovne pogodbe za vse mlade delavce v industriji, kmetijstvu, obrti in trgovini. Borba mladine za mir je posebne važnosti danes, ko I se porajajo nove vojno hujskaške namere kapitalističnih reakcionarjev. Tržaška delovna mladina si je zapisala na svojo zastavo poleg prvega, osnovnega gesla še drugo: delo, saj je danes v industriji 4200 brezposelnih mladih ljudi, v trgovini 1G00, v javnih obratih 4 50 itd., skupno okoli 7500. Znano pa je, da je ta brezposelna mladina spretna in sposobna v vseh panogah gospodarske proizvodnje, kar velja še v posebni meri za industrijo in pomorstvo. Napredna tržaška mladina dobro ve, da mora zmagati v znamenju borbenega dvojnega gesla: mir in delo. PRAVICE SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI Kako italijanske oblasti spoštujejo dokazuje KAJ JE NOVEGA PRI GORIŠKIH, KANALSKIH IN BENEŠKIH SLOVENCIH Kraševke so 30. maja obiskale ponosni briški Steverjan. ftteverjanci so jih pogostili s češnjami in briško kapljico. S pesmijo so se vračali v Jamlje in Doberdob, navdušene nad dobrimi srci fsteverjancev. V Podgori je vprizoril odrski krožek s Peči prijetno veseloigro. Igralci so odigrali svoj« vloge še bolje kakor na domačem odru. V žabnicah je bil sestanek pripravljalnega odbora občinske zveze v Kanalski dolini. Krajevni zastopniki so razpravljali o osnutku posebnega statuta glede na Kanalsko dolino. V Standrežu je umrla zavedna Slovenka Frančiška Nanut, rojena Marvin; stara 73 let. Ohranimo jo v trajnen; spominu. Slovenska čitalnica in knjižnica v Gorici se je preselila Iz dosedanjih prostorov na Travniku v nove prostore v ulici Monte-santo 42. V Gorenjem Barnasu sta umrla za posledicami eksplozije ročne bombe Koren ] Klavdij in Nadij. Nesreča je pretresla vse vaščane. V Grmeku je prišel v komisijo za razdelitev Unrinih zavojev tudi zavedni frontaš Franc Trušnjak. Ko je šlo za razdeljevanje, pa Trušnjaka niso povabili. Ko so pa zahtevali njegov podpis, se je tov. Trušnjak temu odločno uprl. V Sovodnjaku ob Nadiži se je pripetila usodna nesreča. 12-letni sin Evgena Pagona je splezal na kamion, ki je stal no cesti. Ko je vozač nadaljeval pot, je fant pričel upiti, pU ga vozač ni slišal. Prestrašeni fant je skočil z vozila in obležal s | smrtnimi poškodbami. | V 'Podovršiču je pobiral jajca od hiše do hiše režimovec Romeo Birtič. Dejal je. j da ga pošilja župnik in da bodo z izkupič- I kom kupili dar materi božji. Ko se je pa \ pokazalo, da je pobiral jajca za lastno korist, so ga nekatere žene pošteno napadle. Birtiču ni nič pomagal izjovor, češ, da “Mati božja potrebuje jajc.” O TEM IN ONEM Poročili so se v Trstu: uradnik Emil Cesar in učiteljica Lavra Stok, električar Josip Metlikovec in zasebnica Julija Nibrand, mehanik Peter Meden in šivilja Alojzija Pankrac, uradnik Jordan Fuga in zasebnica Anamarija Brešan, mehanik Sergij Stoka in zasebnica Marija Sabadin, mornar Anton Fajman in zasebnica Nela Fajman, natakar Josip Furlan in zasebnica Marija Grosar. Bilo srečno! V Skednju se je ustrelil 4 6-letni civilni policaj Benjamin Andretti. Niso znani vzroki za poskus samomora. Pii gradnji novega mlina v pristanišču “Duca d‘Aosta” je padel z odra 5 6-letnl zidar Franc Škerl iz ulice Panzera 48. Bil. je pri priči mrtev. Po treh letih od končane vojne so splovili, v tržaški ladjedelnici sv. Marka prvo ladjo, ki so jo popolnoma dokončali v tej ladjedelnici. Gre za C500 tonsko potniško in tovorno ladjo, ki je last egiptskega podjetja “Aiexandria Navigation Com-pany”. V Trstu, kateri del je pod jugoslovansko upravo, je dala jugoslovanska vlada zgraditi več otroških domov in zavetišč. INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires • ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Hernaldez 1550 Buenos Aires vaim *°Pet stroj, ki so ga prenapeti reakcionarji spravili v pogon. manjšinske pravice Slovencev naslednji primer: Mati živi v Jugoslaviji, ima že skoraj dve leti zaprtega sina v Italiji, ki so ga aretirale zavezniške vojaške oblasti. Omenjena tovarišica že več mesecev ni prejela od sina nikakega glasu, kljub temu, da mu je stalno pisala. Po dolgem poizvedovanju je izvedela, da sin ni prejel njenih pisem zato, ker so bila pisana v slovenščini. Tovarišica, katere prvi sin je žrtvoval življenje ?a svobodo, je stara čez 50 let in slabo obvlada italijanščino. Svojemu lastnemu -r sinu torej ne more pisati sama, pač pa si | mora poiskati tovariše, da ji napišejo pis- i mo v italijanščini. * , “Pravijo, da pri nas ni svobode! Pa vidim, da vsi Italijani, ki so pri nas, pišejo svojcem v Italijo v svojem jeziku. Mi Slovenci pa moramo še danes pisati v italijanskem jeziku svojim otrokom, ki jih držijo v Italiji v zaporih. To je res demokracija!” Tako je dejala vsa razburjena, ko je pripovedovala o svojem sinu TRGOVINA JESTI TO "TRST" STANKO MIHELJ £harcas 3120 U. T. 72-4957 Sirojaeniea ‘'Gorica^ tuv sa n v Leban VVARNES 2191 Buenos Aire* Naproti postaje La Patemal T. A. 50 - 9357 ZA PRAVICO DO DELA j ^a{' firomaSnim otrokom. .. . Centralni Odbor J. R. K. je ta denar v redu prejel in ga po svoji devnosti tudi razdelil med najpotrebnejše otroke. Ta centr. odbor je PoSla te dni komisiji za koordinacijo sledeče pismo: KOORDINACIJSKI ODBOR ZA POMOČ JUGOSLAVIJI Calle Santa Fe 2944 BUENOS AIRES Predmet: $ 50.000.— za naše otroke. Vaš odbor je poslal lansko leto 50.000 argentinskih pesov kot pomoč 2® naša otroke, ki smo ta denar prejeli meseca novembra prejšnjega leta in Va potrdili prejem z našim pismom štev. 12698 od 8. novembra 1947. V tem je bilo pogrešeno stavljeno, da smo kot protivrednost prejeli 480.000 dm jev Prosimo, da popravite to pogreško, ker je pravilno 616.000 dinarjev. Mi smo našim narodnim republikam poslali denar, da ga porazdele ® najpotrebnejše in najrevnejše otroke. To so narodne republike tudi naPr^n(j in sicer so uredile tako, da vsak potreben otrok dobi trimesečno po 1-D dinarjev in si iz tega denarja nabavi, kar najbolj nujno potrebuje, kaK na primer obleko, čevlje in druge take stvari. Denar so otroci že prejeli, ker sedaj že prihajajo potrdila in zahvale dano jim pomoč. Prilagamo 13 potrdil, 7 zahvalnih pisem in 6 fotografij ° otrok, ki so pomoč prejeli. Pisma in potrdila so pisana s cirilico, a Vam J damo prepisane tudi z latinico. Vsi otroci, ki so poslali potrdila in zahva _ pisma, so iz Srbije. Ko bodo dospela potrdila tudi iz drugih krajev zemlje, Vam jih bomo poslali. Želimo ob tej priliki, da Vam izrecno izrazimo našo zahvalo za to veli pomoč, ki je razveselila marsikaterega našega otroka. Prosimo pa Vas sedaj, da izrazite našo zahvalo tudi posameznim «a valcem. Našim bratom izseljencem pošiljamo srčne pozdrave iz starega kraja. TAJNIK CENTRALNEGA ODBORA J. K Dr. OLGA MILOŠEVIČ ZAHVALA V Vsem, ki so spremljali k večnemu počitku našega ljubega BERNARDA CIBIČ so najtoplejše zahvaljujemo. Najlepša hvala vsem za poklonjene vence in razno cvetje. Posebna zahvala za to Slov. Ljudskemu Domu, S. L. D.-podružniei v Saavedri in pevskemu odseku in tovarišem, ki so mu pripravili ta pogreb. Mali, brata Alojz in Auguštin in sestra Karolina v Pod-Sabotinu Sestra Judita v Jiuenos Airesu KROJ AČ.NICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 5206 ZAHVALA Nagle smrti je preminul dne junija naš tovariš, član in pevovodja bernard crcie Zahvaljujemo sc vsem članoin, č'a' liicam in prijateljem, ki so ga spre«1' ljali k večnemu počitku. Odbor Slov. Ljudskega P«111* podružnica Saavedra STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderfin 2779 U. T. 50-1 JEKšE EKTOR MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 Poslanstvo Federativne Narodne Republik Jugoslavije v Buenos Airesu Naznanilo Potom naredbe Ministrstva zunanje trgovine FNRJ XII. št. 31.28® od 16. aprila 1948 leta so državljani F.N.R.J. oproščeni carine in ostahfl pristojbin za sledeče predmete, ki jih v dar prejemajo iz tujine preko pošte ali na drug prevozni način: a) stara obleka, spodnja obleka in obuvalo; b) živežne potrebščine v neomejenih količinah izvzemši kava »a. 1 kg, kakao čez 1 kilogram; čaja čez 1 kg, popra čez Vi kg, vaDl' lije čez 0.100 kg in cimeta čez 0.100 kg. Če kdo prejme večjo količino zgoraj omenjenih živil, bo plačal presegajočo količino carino in ostale pristojbine. Vse stalo blago je podvrženo carini in ostalim pristojbinam. Za pošiljke blaga ki se daruj4, ni potrebno uvozno dovoljenje. Buenos Aires, 6. julija 1948. Iz Konzularnega Oddelka Poslanstva F.N.R.J. v Buenos Airesu SiomsKt G m Propietario: Sociedad Yugoeslava “HOGAK POPULAR ESLOVENO” CORONEL RAMON LISTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: ESTANISLAO BATIČ ZASTOPNIKI: Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. '^a Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzad*. Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio G63, Buenos Aires. Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectilicacidn Laranaga 2235. •j 0 Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. J a Mar del Plato: David Grilj, Calle 90 No. 58 — Mar del Plata. Bili *nos Aires, J 2 de Julio de 1048 No 1» IS16 . 9 BH Ji!© - 1948 Cona E3te ano se celebro el 132 aniversario de la Independencia Nacional. o en afios anteriores el pueblo argentino ha festejado este aniversario con ®Tan entusiasmo lanzandose a las calles con profundo fervor patriotico. , La solidaridad del pueblo con las fuerzas armadas fue una sincera expre-sH>n de reconocimiento hacia los heroes que ofrecieron generosamente sus vidas y bienes para legarnos una patria grande y libre. En el ano 1816, asi como en aiios anteriores, el pueblo intranquilo espe-raba los sucesos con cierta agitacion. En el momento culminante de esa agitacion, se reunen los representantes todas las Provincias, con la exclusion de Santa Fe, Corrientes y Entre Rios, oeridas a la Banda Oriental, constituyendo asi la Magna Asamblea de Tucuman. Las provincias de Cordoba y Salta despues de inusitados debates y luchas lernas, depusieron su resistencia a la causa, designando oportunamente a sus aeiegados. T El momento en que se reunia este Congreso era verdaderamente dificil. a ^ucha iniciada el 25 de Mayo de 1810, habia recorrido una larga senda de ^e%ros en la que se realizaron varias campanas libertadoras, tales como la e’ Norte, la de la Banda Oriental, la del Paraguay, teniendo, si se quiere, un res«ltado un tanto adverso a las armas libertadoras. . Sin embargo estas campanas fomentaron el fervor patriotico en los pue-08 a que estas llegaron, circunstancia por la cual las Provincias respondie-10,1 con fe y entusiasmo a la convocatoria, enviando hombres ilustres que las rL'Presenten con dignidad. El presidente ocasional de la Asamblea del 9 de Julio fue el Dr. Franico Narciso Laprida, diputado por la Provincia de San Juan y •» la vez el 3 j oven de todos los representantes. ^espues de debatirse diversos asuntos, se resolvio por amplia mayoria eter a la deliberacion del Cuerpo la trascendental respuesta a darse a la ^errogacion planteada: “ QUEREIS QUE LAS PROVINCIAS UNIDAS ®L RIO DE LA PLATA FORMEN UNA NACION LIBRE E INDEPEN-IENTE DE LOS REYES DE ESP ASA Y DE LA METROPOLI”. Apenas fue leida por el secretario Dr. Paso esta proposicion hacia la sainblea en alta voz; todos los diputados se pusieron de pie respondiendo Un si por aclamacion y en medio del caluroso aplauso de los concurrentes ^ griterio ensordecedor de la muchedumbre que se hallaba a la entrada. v, Este pronunciamiento implicaba la Independencia respecto a la madre ^Pafia. Los habitantes aceptaron complacidos la libertad. Los gobiernos del pais, comenzaron a organizarse politicamente y se earon mas ejercitos para cooperar con los demas pueblos americanos en las erras finales de la Independencia. El voto de todos los Congresales, tuvo la virtud de hacer surgir a la , a politica del Continente una nueva Nacion que venia a realizar el des- 0 de un gran pueblo en la sagrada historia Universal. Nosotros Yugoeslavos, pueblo integrante de los Eslavos nos adherimos 0s argentinos en este gran dia para que en el futuro de la Republica Ar-®eiltina siga siendo un pueblo querido y admirado por todos los paises del ^uado entero. ,. Uniendo nuestro espiritu con los argentinos acompanemos su fecha storica con un abrazo fratemal y sincero agradeciendo su hospitalidad y carifi0. VLADO KRMAC: Primož Trubar .Naj.starejši slovenski pisatelj Primož Trubar se je rodil leta 1508 • na Kascici pri Turjaku na iioienjskem. Šolal se je na Reiri, v Solnogradu, v Trstu in na Dunaju. Kot dunovmK je siužil najprej v i.askem in v Ljuoljam. Ker se je odmikal katoliški cerKvi in so ga začeli preganjati, je šel v Trst za slovenskega pridigarja a se kmalu vrnil v Ljubljano Kot kanonik. Ob ponovnem preganjanju je pobegnil v izenačijo in posial tam protestant. Kot protestantski superintendent se je leta I5t>l. vrnil v Ljuoljano, a moral jo je ze leta dokončno zapustiti. Do smrti, ki ga je doietela 2. junija 1586. je deloval kot pastor v Derindingenu. Primož Trubar je izdal leta 1551. prvo slovensko tiskano knjigo: katekizem s pesmarico; hkrati je priredil tudi prvi slovenski abecednik. Do smrti ni odložil peresa in pisal neprestano, ker se je pojavilo prvo slovensko zanimanje do tiskane knjige med preprostim ljuu-stvom in napisal vsega 2/ knjig; katekizmov, pesmaric itd. Zlasti je važen njegov “Cerkveni ukaz”, z leta 1564, v katerem je poudaril pomen slovenskega šolstva. Objavil je tudi prvi slovenski ljudski koledar. Velike so tudi njegove zasluge za hrvaško protestantsko književnost. Trubar je iz verske gorečnosti postal slovenski pisatelj. Ni bil samo prevajalec, -temveč je znal spretno prirejati ter prosto in zgovorno pripovedovati ; zlasti v obširnih predgovorih in v pismih se. kaže njegova živahnost, še-gavost in literarni ponos. V njegovih knjigah je tudi precej takega, kar je budilo zavest o skupnosti Slovencev, razkosanih v tistih časih na razne dežele, in zavest o skupnosti južnih Slovanov. Za književni jezik je izbral dolenj-ščino svoje rojstne vasice, za črkopis si je priredil spočetka gotico, potem latinico in v načelu rešil vprašanje črkopisa, ki so ga kasneje imenovali “bo-horčico”, — oboje ža dobo'tristo let. Da bodo imeli čitatelji malo sliko, kako se je pisala prva slovenščina to je leta 1557. nam Primož Trubar piše v ‘‘Slovenskem Kolendru”, v najstarejši književni slovenščini takole: — Lety raimi prauio, kadai se dobru Vreme, Syma, Spomlat, Leitu, Jessen, inu te Quatri sazhneio: Na vezher erdezhe nebu Pomeni,: Vreme bo lipu, Sueti Clemen Symo daie Petrou stol spomlat isgane, Sueti Vrban ta Leiuye, Sueti Iemei Iessenuye; Po Vpelnici, Malih Crishih Vselei na to peruo Sredo Vsake Quatre semkei gredo. Inu lety prauio, kadai ie dan ner dal-shi inu Nush ner kratshi. Enu leytu ima duanaist mesceu, nedel ali kednou; dua inu petdset inu en dan, itd. Po šestnajstem stoletju je vsem, ki so hoteli slivensko pisati, postala kažipot dolenjščina, ki jo je pričel pisati naš naj starejši slovenski pisatelj Primož Trubar, isto tako je bil prvi, ki je razmišljal o slovenskem pravorečju. V svojih prvih knjigah večkrat opozarja, kako je treba izgovarjati slovenske glasove. Tako na primer uči v Abece-darju iz leta 1551 učitelje, naj se navadijo izrekati — ta ‘‘v” skoraj vselej v začetki in na koncu vsake besede za an “f” inu ta “h” za “ch” inu ta 1 de- JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za kroglanje JANKO POLIAK Ituzaing6 4267 MUNRO Kulturno prosvetno delo mladine na gradilišcu Nove Gorice Ne samo fizično delo, temveč tudi kulturno-prosvetno življenje bo ideološko vzgojilo našo delovno mladino, ki ponosno in zavestno grudi Novo Gorico. simbol ustvarjalne moči našega ljudstva. Vsak prosti čas izrabljajo naši brigadirji za sistematičen študij v krožkih in tečajih. Na gradilišču Nove Gorice imajo knjižničarski režiserski in pevovodski tečaj, kjer brigadirji spoznavajo naše in svetovno znane ljudske avtorje ter njih kulturno, prosvetno in politično delo. Tečajnike obiskujejo kulturni delavci in študenti iz Ljubljane in drugod. Tečajnike je obiskal tudi glasbenik K. Pahor, ki je predaval o nastanku in razvoju partizanske pesmi. Nepismene, katerih je 35 v Bosansko-hercegovin-ski brigadi in 12 v ilrvatski Komsomolski, poučujeta Imatnovič Alif iz Banjaluki1 in Džuja Aražnja iz Bosanskega Grahova. Vsi so se naučili pisati in čitati. Nekateri so, že pisali prva pisma domov svojim družinam. Pripravljajo tudi že prve članke za sten-čas. Mnogo obeta tudi risarski krožek, kjer se učijo osnovnih pojmov perspektivo in drugih osnovnih teoretičnih in praktičnih risarskih umetnosti in upodabljanja. Uspeh teh tečajev, kakor tudi kulturno-umetniških krožkov se kaže predvsem v idejno in kvalitetno pripravljenih, kulturno-umetniških revijah, na katerih nastopajo dramatske, recitacijske, pevske in folklorne skupine. Sten-časi, s katerih spoznaš lepoto biigadnega življenja, so res vzor njihovega kulturno-prosvethega dela. Članki opisujejo življenje v četah, desetinah, trojkah in najboljših poedin-eev, na drugi strani pa s konstruktivno kritiko prevzgajajo manj delavne brigadirje. Redakcijski odbor sekcije mladinskih brigad izdaja dvojezični bilten “Brigadir Nove Gorice”. Zadnja številka vsebuje dopise o praznovanju 1. maja. praznika delovnega ljudstva o naporih mladinskih delovnih brigad, ki so častno izvršile vse obveznosti prvomajskega tekmovanja, v potrebi razširitve kulturno-političnega obzorja mladine, pobijanju nepismenosti in drugo. Tako se s knjigo in orodjem v žulja- vi roki bori primorska mladina proti vojnim hujskačem in vsem tistim, ki mislijo na kakršen koli način ovirat izgraditev socializma. (Nova Gorica) • Tudi naša mladina tukaj v izšeljeniš-tvu bi morala slediti in posnemati mladino v domovini. Naša mladina tukaj pa se vse premalo udejstvuje na prosvetnem polju. Mladina bi morala imeti svoje prosvetne tečaje, kjer bi se gojila dramatika, petje iii drugo prosvetno delo. Te tečaje bi zaenkrat vodili starejši zmožni prosvetni delavci, pozneje bi pa to delo prevzela mladina sama, ko bi se že usposobila za to. Naj bi tedaj o tem mladina razmišljala in poskušala to udejstviti. belu inu te štimovce po tej šegi nasiga jezika. — Tako je pokazal na tiste gla* sove ki se z njimi še danes mora slovensko porečje posebej ukvarjati. Ko je Krelj skušal predrugačiti Trubarjev pravopis, je hotel čim natančneje zapisati govorjeno besedo, da bi omogočil čim pravilnejšo izreko. Da se je prišlo tekom 400 let do današnje književne in govorne slovenščine so pripomogli vsi naši napredni pesniki in pisatelji od Primož Trubarja pa do našega Oton Župančiča, in tako jezikovno zedinili vse Slovence. Str. 6 SMRT FAŠIZMU hV~»« Inconstancia Mladinski Glas De vm tiempo a est.a parte se viene observando en nuestros jovenoB, es de-cir en la mayoria de los qne activan mas o rnenos regularmente, la poca .constancia (pie ponen en la tarea que lian aceptado ya sea en asembleaso bien en forma individual, hecho este que se pone de manifiesto en las renun-cias čada vez mas abnndantes o bien en el incumplimiento de las tareas que sc lian comprometido cumplir. Por snpuesto que en este cuadro ]>o-co edifieante hay honrosas excepcio-nes, qnal es por ejemplo la del compa-nero iBevcic, hasta liace nmy poco res-ponsable de Cultura, y que se ha visto obligado a rettuneiar dado que asi se ‘ lo exigen sns actividades particulares. I est.o es el estudio; pero en cambio liay I otros companeros que habiertdo aceptado cargos no los lian cumplido' en la forma quc era de desear. No los nom-braremos pues no es nuestro interes desprestigiar a ninguno de imestros jo-venes, pero oso si que ost o anuneio sir-va de. atencion para los (pie asi so con-duccn. Es asi <|iie en poco tiempo nos hemos quedado sin delegado ante nu?s-tra Federacion y tambien sin respon-sablo do fiostas. Sin embargi} ostos companeros tenian sns razones bien Lik mladinca nove Jugoslavije je lik borbenega človeka za socializem, lik človeka, ki ljubi svojo domovino Diskusija tov. Franceta Perovska, predvsem reakcionarni duhovščini, da predsednika GO LMS, na II. kongresu ; to, če mladina gradi danes svojo drža- Osvobodilne fronte Govoril bom o naši mladini in o delu OP med mladino. Tovariš organzacijski sekretar Brecelj Marijan je danes v svojem rofo-I ra tu .rekel, da delo množičnih organi-i zacij ne smemo ceniti po tem, koliko imajo Članstva, da ga ne smemo ceni-| ti po suhih številkah. Mislim, da te stvari v celoti drže, tako /.a mladinsko : organizacijo, kakor tudi za ostale organizacije OP. Mladinska organizacija je zelo dobro razumela sklepe 1. kongresa OP, predvsem njegov osnovni sklep, v katerem je bilo jasno povedano, da bodo naši narodi imeli to, kar si bodo sami ustvarili. V okviru OP in pod vodstvom Partije je šla s tem geslom na delo naša mladina in dosegla vsem znane rezultate, o katerih je* govoril tudi tov. organizacijski sekretar j in poedini diskutanti v diskusiji. Ztia-' no je, da jo pri svojem delu pokazala I Ljudska mladina Slovenije v času 1. kongresa največjo aktivnost pri delov- i vo, svoji ljudski državi lepšo bodočnost, ni greli, ampak čast in ponos vsa-I koga našega državljana. Ne »glede na | te uspehe naše mladine, ki smo jih do-! segli po končani vojni, pa se mi zdi po-j trebno, da'istočasno kritično opozorim na nekatere probleme v mladinski organizaciji, ki so izredne važnpsti za njeno nadaljnje delo. Tovariši so v diskusiji govorili o delu mladinskih brigad in mladinskih številk v naših rudnikih in podjetjih. Dejstvo jo. da imamo danes skoro bOO mla dinskih številk, oziroma mladinskifi proizvodnih brigad, ki rušijo stare polževo normo itd. (ploskanje), Lahko povem tudi to. da je danes na gradili-ščili zadružnih domov skoro 300 mladinskih čet, ki grade. Kaj vse to pomeni?'Vse to pomeni, da je naša mla- I dina dobra, da je naša mladina taka, kot je o njej rekel-maršal Tito že mnogokrat, namreč, da je lik mladino nove Jugoslavije lik borbenega človeka za socializem, lik človeka, ki ljubi svojo SVOBODA NARODOM no sme lastiti pravice, da ima kaj oP^8 viti pri vzgoji naše mladine. (I>l°sK. nje). Dokler bodo obstojali taki pr*11 ljudski duhovniki, ki pod krinko vero uka, pravijo pionirjem, da njihovi st 11 ! šo mladino, čisto razumljivo j ', . I mladina rasla v dobre državljene ’• ‘ najboljše člane OP, če bodo 0<^. r_ | Fronto nudili več pomoči mladinski® ganizaciji. če bo vzgoja mladine PoR la v celoti njihova skrb. Da je to pr^ i vilno, nam kažejo uspehi m'adin® -i II. kongresa. ■ . •'11 V-OU "‘*,l,v%l'' (Milj ■ I............................ 1 fundadas para dimitir, y asi lo na on- i n|j, a^cijah. Omenil bi samo to, kakš- domovino. Tovariši, zdi se mi, da je ! čela tendido nuestra comision .1 uveni) on- no n<^e|egt,0 jma .jrj tem Ljudska mla- prav, pri tem dejstvu treba še bolj pre- zacij tral. El companero Birsa que desempe- j -'i,a'si.^-enije"'v'naporih fiaba el primero de los moncionados puostos. ha proferido continuar sola-mente on la sub-comision do deportes, y on quanto al companero Cotič se ha visto obligado a abandonar si i s tareas debido a una afeccion (juo padecia y quc actualmeute se ha agravado. Parociora quo nos refirieramos a es-tos casos individuales on nuestra criti-«a, pero no es asi puesto quo fundamen-tamos las razones del abandono de sus tareas. Poro en cambio oxiste un grupo numeroso de jovenes tanto de ninas oonio de muchachos, la mayoria de ollos con mucho tiempo disponible para de-rroeharlo en cualquier actividad menos en las actividades internas que oxige nuestra juventud. A ollos va dirigida esta critica. vse jugoslo- | misliti, kaj smo mi tej mladini dali. (v'e kritično pogledamo, kaj smo tej do- vanske mladino v povojnem času. LMS jo sodelovala v vseh zveznih akcijah, bri mladini dali, bomo videli, da smo Prevzela pa je tudi samostojno grad- j na marsikaterem področju grešili. Vze-njo važnih gospodarskih objektov v . mimo na primer naše mlade delavce in naši republiki. Ob uspehih, ki so bili ; vajence. Oni rušijo stare norme, dviga-prikazani že v samem referatu, jo tre- ; .jo produkcijo in tekmujejo, da bi čim ha ugotoviti, da je odšlo iz naše ropu- ! več delavcev pritegnili v brigadni si- | stem dela. Toda zdi so mi, da jim premalo dajemo na vzgojnem področju TOV. SONJA GOLJA SS VRA6A V DOMOVINO Med majhno skupino naših P°vr.^i nikov' ki so sedaj vračajo v dem10''' se nahaja tudi tov. Sonja Golja in s riši. . - Tov. Sonja je prod nekaj leti čela aktivno sodelovati v naših o'1^, ijali. Bila jo najprej zelo agilna c nica Jug. Društva Samopomoč Slo'. cev; ko se pa ni strinjala z v0^ltfeni in delovanjem'tega društva, je P°; i pristopila kot članica k bivšemu Llu, j skomu odru. Tov. Sonja, kakor tu . njen oče Franc sta bila zastopnika P FOTOGRAFICNI ALBUM JUGOSLAVIJE Opozarjamo naše izseljence, da si preskrbijo ta dragocen album, ki vsebuje nad 180 krasnih slik mest, vasi, staro in novo življenje Jugoslavije. Za razprodajo imamo na razpolago še prav malo izvodov in zato podvizajte, da ne ostanete brez tega fotografičnega albuma. Naroči se ga lahko pri upravi Slovenskega Glasa. Cena tega je $ 6.— (po pošti 50 cts. več., blike v času od 1. kongresa na dvomesečno prostovljno delo 37.790 mladincev in mladink, ki so opravili 23,726.206 delovnih ur. (Ploskanje). Ne bi opisoval poedinih akcij, ker jih vsakdo od nas dobro pozna. Ne poznamo jih samo mi, temveč poznajo jih tudi vsi naši prijatelji v inozemstvu. Poudaril bi lo, da je delovni polet, našega ljudstva v celoti, posebno-pa. naše mladine, jasno pokazal vsemu svetu, da mi lahko sami iz lastnih sil, kakor je podčrtal tovariš Kraigher v diskusiji, ustvarimo to, kar si sami želimo (ploskanje). Ne glede na to, da nam ameriški imperialisti kradejo zlato, čeprav ga morajo vrniti, kor je našo, smo mi brez tega zlata, ki nam je sicer potrebno, dosegli-take rezultate, kakršne smo iznesli na našem kongresu. Lahko trdimo, da je naše suho zlato, naše ljudstvo in naša mladina (ploskanje). To zlato je odraženo v tem, da se je na vseh mladinskih delovnih akcijah ustvarjal med mladino nov socialistični odnos do dela, drugič pa, da smo v tem času odgovorili vsem sovražnikom našega ljudstva, mod njimi pa TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-018» TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postrrfe. Pridite, pa ne boste prepričali I Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires Aparecič la revista del Primer Congreso Juvenil Ya t.enemos on nuestro poder la Revista dol Primer Congreso Juvenil Yugoslavo que se realizara el ano ppdo., esto es un ano de su realizacion. Todos los que deseen adqui-rirla pueden hacerlo en cual-quier comision Juvenil o bien on la Ped. Juv. Yugoslava -Av. SANTA FE 2944, - Cap. konkretno pri tem, da jih odtrgamo od starih navad, da jih odtrgamo od stare miselnosti, morebitnega vražar-stva itd. Mislijo, da moramo na teni področju narediti precej več, posredovati jiiu moramo več znanja in še jasnejši pogled na svet in življenje ljudi sploh. Drugič gre za naše šole; Sicer je v naših šolah napravljen velik korak naprej. Naša učeča se mladina ljudi svojo državo. Dijaki in študenti kažejo vsakodnevno delovno pripravljenost in sploh navdušenje do nove Titove Jugoslavije. Toda zdi se mi, da mi tega osnovnega, že ukoreninjenega patriotizma med šolsko mladino nismo razvili naprej in ta naloga stoji sedaj po II. kongresu pred organizacijo OP. Zakaj prav za prav gre? Gre n. pr. za naše študente na univerzi, ki morajo že jutri postati dobri strokovnjaki. Gre. za to, da se z njimi temeljito pomenimo, da jim razložimo, da pomeni manifestirati — patriotizem, da pomeni manifestirati privrženost novi Jugoslaviji na ta način, če se dobro uče, če se uče na na nov način, ne za deset pik, ampak za to, da bodo kot dobri zdravniki lahko reševali življenje naših ljudi, da bodo kot inženirji lahko razumeli delovni polet naših delavcev in se kot strokovnjaki temu ne samo pridružili, temveč ga s svojim strokovnim znanjem še celo razvijali itd. (Ploskanje). Tretja stvar; mnogo se je tukaj govorilo o delovanju reakcionarne duhovščino. No bi hotel te stvari ponavljati. Podčrtal bi samo to, da bi morale dejansko naše organizacije OP večkrat tako kot je včeraj govoril tov. Primožič iz Gorice, stopili v boj proti reakcionarni duhovščini, ki si niti v mislih ■i - 4 , . M: Slovenskem Svetu in sedaj zvesta na Slovenskega Ljudskega Dom«-Z navdušenjem in požrtvovalno^^ jo tov. Sonja sodelovala zadnje ^ pri mladinskem odseku in prav S° ' ^ jo bo naša mladina v bodočo P°^rte[)i la pri svojem delovanju. Bila je v času tudi sotrudnica Slovenskega sa in pomožna roka pri naši upra Prepričani smo, da bo tudi v vini z navdušenjem nadaljevala s jj r\»n tta r\ni toi* /lo tr OTlfiflbUG^ vala mladini v izseljeništvu dopiso Mladinski Glas. z« Ob njenem povratku ji želm10 . napredka v dom0 srečo in mnogo M E R C A D O "Las Magdalena^ CARNICERIA — R A U B * g Beiro o* Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Ulisi potovanja v Jugoslavijo s "Partizanko #i prožilo naših dopisnikov, ki so odpori s “PARTIZANKO” dne 30. junija t. 1. ^pristanišču Buenos Airesa, 30. maj. .. .Krasen sončni jesenski dan. Vsto-na parnik “Partizanko”, ki je za-*1(|ran v Darseni “A”. Izročim moje pkumente in ko so moje zadeve ure- i * hitro in zelo vljudno, vstopim na . 0v- Tam se poslovim od mojih pri-J teljev, ki mi javijo .zMnja poročila ,a svojp sorodnike v domovini. Prostor ' ^ranišča je popolnoma napolnjen z ^ pano množico in prepričan sem, da v Ueiios Airesu še ni bilo take poslovilne ^nifestacije. ,-v 16.20-uri se je “Partizanka” za- jjPla pomikati in počasi pluti proti iz-U(lu kanala. Slišalo se je le klice in jok Pozdrav in vsi potniki so bili zelo ”'uijeni. Vsi so mnogo let bivali v Ar-mnUni, Cii e, Boli vi ji in Paraguaju in ,.('a.j, ko zapuščajo argentinsko zem-^°> občutijo ono, ki jih je tekom let. n' e.Z!ll° 1111 *° gostoljubno zemljo. Ga-J(ni so vsi že v začetku, ko se prične |°t°vanje v rojstno zemljo. Res je, da '"4 o* tam našli mnogo ruševin, mnogo 'v ?8ih*ni več, ki so že mnrli, toda vra-Jo se na svojo zemljo, katero so ved-, ljubili in jo danes ljubijo bolj kakor (laJ koli. ])anes jim jugoslovanske ■ . lašti nudijo prilike, da se vrnejo v 8e jl^o matere domovine in zavedajo > da se vračajo v domovino, ki je do-Ria popolno politično, gospodarsko in ■ utiirno neodvisnost, kjer danes vlada Alaina pravica, in da narodi Jugosla-Je vstajajo in si z ljubeznijo do dela ‘Pravi ja jo srečno in boljše življenje. Montevideo, 31. maja. otovanje iz Buenos Airesa do tu je v 0 zelo lepo, ker srno imeli krasno ®JUe. Potniki so že iskali med sebi*j (''•l^eljske stike. Med Jugoslovani so /»Jjudjc drugih narodnosti, kakor: ’ Albanci, Bolgari, Rusi in tudi Argentincev, Med lemi je tudi ^Pisnik dnevnika “La Ilora”, ki po-e|,le s svojo soprogo. Vsi občudujejo ^antne kabine in razne dvorane, ki ,, Zl.i° ne samo potnikom prvega raz-,a> temveč vsem na splošno in tudi kat*’ ^ P°tujejo brezplačno. Častniki sor tudi ostala posadka so z vsemi Vsen*ki zelo vljudni. Tudi hrana je za ®laka, zelo dobra, in nikoli ne pričakuje. tih!11 8e vkrcalo še 50 potnikov iz ■^^fbUaja. Samo 4 ure smo se zadržali ^ pristanišču in “Partizanka” je P ula ppoti oceanu. pa odprtem morju, 1. junija, iti °,Zc^ravili smo uruguajsko obrežje Pror o j^* smo se 0(^ amerjške zemlje lO • .\- Vicencu, kamor bomo dospeli >H ilw^a- ^ več dni vidimo le nebo kj ^bzirno morje. Celo pomorski ptiči, ? krožili okoli ladje, so nas že za-kaj, • ^.u pa tam v daljavi opazimo W ,!arn'^- Potniki na parniku se ču-V0j,j kot ena sama družina. Med pogo- v j, Se.sPominjamo na minulo življenje krajih Amerike. Vlada slož-tg 2 *u.llajvečja disciplina. Naj se pa Jij z.,Ne besede ne tolmačijo slabo. To ^Vpi1 ana disciplina, temveč vsak se %v' da je “Partizanka” last jugo-Pazij ,ls^eRa ljudstva in zaradi tega vsi iav ? tla snago in red in delo ter za-J* Je organizirana, trpj 0flPrtem morju, 2. junija 1948. j^na morski bolezni. Kljub temu se je D°rje je nemirno. Večina potnikov Volj' za^ei° '■ organiziranjem prostore s„e.^a .d°^n na krovu. Z ozirom na to ^Ijn nekak odbor, kateremu naje tovariš Kurinčič. Kaj kmalu, ko sc je pričelo z delom, se je prišlo na nekatere težkoče, ki se morajo na prihodnji vožnji “Partizanke” preprečiti in bi bilo zato koristno, da se vzame na znanje sledeče: Za olajšanje dela ženske brigade bi bilo potrebno imeti dva ali tri šivalne stroje. Ker skoro vsak potnik, posebno pa potnica, pelje domov tudi šivalni stroj, bi nasvetovali, da se ne da vseh strojev v skladišče, ampak se jih pusli kar zgoraj, da se jih zamore postaviti tja, kjer bi bila nastavljena šivalnica. Čas med vožnjo bi iskoristila ženska brigada tudi za šivanje in pletenje obleke za jugoslovanske otroke. Seveda je potrebno, da si prej oskrbe klopčiče volne in drugo. Glede moških, ki imajo svoje delovno orodje s seboj, bi bilo priporočati, da jih ne denejo v velike kovčege ali zavoje, katere se spravi v ladjino skladišče, ampak v male kovčege ali zabojčke, ki jih imajo pri sebi v kabini, da ga v primeru potrebe lahko med vožnjo uporabljajo. Minimo Gorki % Tov. Rudi Guštin nam piše: Dragi prijatelji! Mnogo prijateljev sem pustil v Buenos Airesu in da bi vsem ugodil bi moral pisati več pisem. Zato pišem le eno za naš Slov. Glas in to naj bo' moje poročilo vsem tovarišem. Pisati bi moral mnogo, da bi vsaj nekoliko povedal o potovanju z našo Partizanko, ker pa vsega ni mogoče bom opisal le ono, ki Vas največ zanima. Oprostiti morate moji netočnosti, da sem dospel prav zadnji trenutek v pristanišče in zelo presenečen, in vsled tega nisem se mogel posloviti od vseh prijateljev. Saj je prav malo manjkalo, da ni “Partizanka” odšla brez mene, kakor se je to zgodilo enemu izmed naših Slovencev. Srečo je imel, da je naslednji dan dospel v Montevideo in so tam lahko vkrcal. To vidite je naša slovenska točnost, a jaz sem se zarekel, da bom v bodočem življenju vedno točen. Ko sem vstopil na ladjo in to ob odhodu, je nastala velika zmešnjava in izgubil sem vso mojo prtljago. Iskal sem in iskal, a ko sem šel pogledat kje je moja kabina, sem tam notri našel vse moje reči v najlepšem redu. Vidite, to pomeni pravi red, katerega se moramo tudi mi naučiti. Takoj ko smo odpotovali, je med nami zavladala največja harmonija, bili smo skoraj sami Slovani in res pra- vi tovariši. Ko smo zapustili Montevideo, smo menjali denar v dinarje, a to le toliko, kolikor se potrebuje za majhne otroške, n. pr. cigarete, pivo, vino in druge take potrebščine. Torej kakor vidite imamo tudi vino na “Partizanki” (pa še kako dobro!), samo je “slano”, ker stane liter 90 Din, t. j. $ 8.—. To^e pa urejeno prav, kakor se je meni dozdevalo. Ako bi bila pijača po nizki ceni, bi imeli med nami marsikakšnega “vinskega bratca”, ker vsak ima v žepu kakšno “flikco” in časa je tudi dovolj, da se je v družbi. MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Arda. Riestra 1115 U. T. 61-0656 Zobozdravnika Dro. Samoiloviti Dr. Felihtt Falicov Sprejemat« od 10—12 in od 15—20 are DON ATO ALVAREZ 2181 Pričeli so sestanki, predavanja in ustanovili smo delovne brigade, ker izdeluje se razna dela in naša “Partizanka” je postala še lepša, ker dokončujemo delo naših prvih povratnikov. Barva se hodnike, verande, rešilne čolne in streha, .laz sem prav tnalo delal, ker mojega mehaniškega dela je zelo malo. Boli me vest, da sem v Argentini 20 let toliko delal in se trudil za druge in zato bom pa sedaj v domovini delal z večjim veseljem. Tudi ženske imajo na ladji mnogo dela, ker šivajo, likajo in tudi kako obleko napravijo za naše 1o.v. od posadke. Vsak večer imamo kino, predstavo. Mornarji imajo svoj pevski zbor in tudi dramatični odsek. Prvo predstavo so pripravili oni. Svetovali so nam, da tudi potniki moramo organizirati prireditev. Meni so dali nalogo organizirati pevski zbor, Zbral sem skupaj okrog 25 naših Slovencev in pričeli smo z vajami. Pomislite si, nehote sem postal pevovodja in -naj mi tov. Sa» mec in drugi oprostijo za mojo prevzetnost. Pri prvem nastopu, t. j. “es-treno”, so bili prisotni kapitan, častniki in ostala posadka. Na sporedu so bile tudi deklamacije S. Gregorčiča, razni prizori in ob koncu je nastopil slovenski pevski mešan zbor pod vodstvom pisca lega pisma. Zapeli smo tri pesmi, prvi dve dobro uglašeno, a tretja je šla kislo, ker nisem dal prave intonacije. No pa vseeno so bili vsi jako zadovoljni, saj smo listi večer dvakrat nastopili, ker dvorana je majhna za potnike, da bi vsi vstopili ob prvem nastopu. Da bi jaz revež prej vedel, da bom pevovodja, bi si preskrbel kake “note” tam v društvu od pesmi, ki so mi znane in tudi glas bi zaprl y kako škatljieo ter ga vzel § seboj. Saj tu imamo dva klavirja toda ne znamo kje udarit, da nam da pravi glas. Sedaj pa že pripravljamo velik pevski zbor, da bomo zapeli par pesmi ob prihodu v našo domovino. Vožnja je zelo lepa, morje mirno, posebno pa sedaj ko se že nahajamo v sredozemskem morju. Jedača je jako dobra in obilna. Split, 18. maja. Dospeli smo sem danes zjutraj. Imel sem že pismo zaprto za oddati ali moram Vam še sporočiti, da smo se ustavili eno noč ob otoku Visu. S čolni so prišli iz bližnje vasi 'vaščani in stopili na ladjo. Prepevali so do ene ure popolnoči in prinesli so s seboj harmoniko, vijolin in druge inštrumente. Lepo so peli slovensko “Hej brigade hitite” in bilo je tako lepo, da ne najdem besed za vam popisati veselje in navdušenje. V Splitu se ustavimo 1 dan in potem odpotujemo v R<>ko. Tu je krasno kopališče, sem se že kopal in čeprav je delovni dan, je tudi mnogo mladine. Za sedaj dovolj. Pošiljam pozdrave tov. Slov. Ljudskega Doma, pevskemu zboru in vsem prijateljem Rudi Guštin HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67-6250 Buenos Aires Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatlsmo y sala de Cirufia Atiened: Lunes - Mišreolea y Viernes Pedir hora por telčfono Defenca 1153 U. T. 34-5319 Tudi naš star znanec Prane Kurinčič nam piše: Povratniki ne bodo nikoli pozabili prizora pri odhodu iz Buenos Airesa. Rano v jutro smo dospeli v Montevideo kjer se je ukrcalo 50 naših povratnikov, na ladjo je prišel č. g. Doktorič, Drufovka in B. Valentinčič s katerim sva se pogovarjala o naši vrnitvi in o vednih težkočah nerazumevanja Uruguajskih Slovencev. O poldne smo se že poslovili od Montevidea, Drugi dan zjutraj je bil sestanek kateremu so prisostvovali vodja sindikata mornarjev, komisar in še druga dva oficirja posadke. Po naročilu iz Bs. Airesa sem bil izvoljen za predsednika potniškega odbora, dela je bilo veliko ali izvršil >sem ga dobro ker podpredsednik, arhitekt II. Jeličič in tajnik Ljubo Merčev, sta mi šla prav dobro na roko. V odboru je bil tudi A. Marušič iz Montevidea, za žene pa Albina Počkar. Ta odbor je bil odgovoren pred posadko da med potjo vlada red. bratstvo, veselje, varnost, prostovoljno delo itd. Takoj tisti dan smo sklicali prostovoljce ki bi hoteli delati par ur dnevno. Ustanovili saio razne brigade za barvanje, čiščenje, mehanične, krojaške in druge. Voziti se v prvem razredu in plačati četrti, stari in mladi, bolni in zdra- vi, z denarjem in brez njega, to se more samo v taki državi kjer vlada ljudska volja kot v Jugoslaviji. Med potniki smo imeli od 7 meseč- l ne Sonje do 85 letnega omladinca. Ko smo sedli prvič k večerji sem j bil razočaran, bila je dobra večerja, jedilno orodje nekatero srebrno ali mene je objela žalost ko sem videl na mizi veliko posodo z vodo, in vina nikjer. Pri “La Superiori” smo rekli: “una mesa sin vino. es un dia sin sol”. Mislite si vi, pri dobji “pašti šuti” pa dva litra vode; že sem mislil da bi šel k zdravniku da mi predpiše vina, pa sem zvedel da vina se lahko dobi, samo če imaš dinarje, pa še kakšnega, črnega dalnlatinea, seveda je precej drago 90 din., zato pa je 5 krat boljše vino kot je pri “Superiori”. Prve 3 dni potovanja je bilo morje precej nemirno zato je dosti od njih čutilo morsko bolezen, dva stara Črnogorca, katera sta že gor prišla bolehna smo pokopali v hladno morje, ostali del potovanja je bilo lepo, na Partizanki so se vršili Tečaji za naš jezik, predavanja, kino, predstave, prireditve mornarjev in potnikov; Slovenci smo ime- li pevski mešan zbor. vodil ga je R. Guštin, Guštinova in Kurinčičeva so deklamirale. Po desetih dneh vožnje brez .videti suhe zemlje smo prišli v St. Vicent, ustavili smo pred pristaniščem, kamor so prišle ladje k Partizanki in ji dobavile petroleja in pitne vode. Blizu 50 čolnov z Črnci nas je obkolilo; nekateri v raztrganih capah, drugi nagi, kateri so skakali v vodo po drobiž katerega so potniki metali v morje, nekateri so prodajali riž in kavo in druge drobnarije, katere so potniki kupovali. Bilo je seveda dražje kot v Bs. Airesu, najraje so imeli argentinske pese. Skozi Gibraltar smo opazovali Špansko in Afrikansko obal, tudi dosti tul-nov in morskih psov je bilo tam videti. Ko smo šli mimo otoka Lipari smo se z žalostjo spominjali naših umrlih mučenikov na tem otoku. 16. junija zjutraj smo prišli v Mesinsko ožino. Večina potnikov se je spomnila fašistične Italije in trpljenja jugoslovanskih narodov radi njih. Jože je zagnal laški potniški list v morje ker radi oddaljenosti na kopno ni mogel rekoč: Vračam vam vse kar je vašega. Ko smo prišli naše morje smo poslali brzojavni pozdrav Maršalu Titu. 17. zjutraj smo že zagledali našo zemljo to je otoke Korčulo, Lastovo in Str. 8 SLOVENSKI GLAS Nfim. (štev.) 13 — 1 a. julija 10*® druge. Malo pred poldne so se nam približali 3 čolni, eden izmed njih vojne mornarice. Približali smo se otoku Visu, kjer se ustavimo in na parnik je prišla številna Komisija, katera je šla takoj na delo in nam uredila vozne listke do doma, isto za prtljago, menjala nam denar, popisala kdor želi na državno razpoloženje itd. Poročevalec lista “Borbe” in zastopnik poročevalec družbe Tanjug sta nas izpraševali o naši vožnji in našem življenju v Argentini. Zvečer so prišli iz bližnje vasi več čolnov, igrali in peli so nam na čast v čolnih čez polnoči; prepevali so hrvaške, slovenske in tudi italijanske pesmi. Zjutraj ob 6.30 uri 18. junija smo prišli v Split, ob prihodu smo zapeli par pesmi, godba v pristanišču je igrala koračnice. Zastopnik ministerstva za dela nas je pozdravil z govorom; v imenu povratnikov mu je odgovoril podpredsednik potniškega odbora, II. Jeličič .Po kosilu smo izstopili, nekateri so šli se kopati, jaz pa kot gorjan sem jo udaril skozi mesto na bližnji hribček “Marijan”, kjer je krasen razgled na Split Spremljal nas je poročnik vojne mornarice, povabil nas je tudi v njegovo hišo na čašo vina in rakije. Malo pred odhodom iz Splita se je ukrealo na Partizanko par sto jugoslovanskih izletnikov, med njimi tudi Slovenci, kateri so se vozili z nami na Reko. Ob krasni obali Istre smo vozili do Reke kamor smo dospeli 19. junija ob 4.20 uri, to je točno 20 dni vožnje. Veliko število-ljudstva nas je čakalo na pomolu, med njimi nekateri prejšnji povratniki: Stanič, Košuta, Ličen in drugi. Zastopnik za Slovenijo pri prej omenjeni komisiji tovariš Kovač, je odredil da se mi Slovenci odpeljemo z vlakom ob 1 iiri popolnoci, ob 10 uri je prišel v pristanišče avtobus kateri nas je z prtljago vred peljal na postajo kjer so nam rezervirali 3 železniške vozove, s katerimi se je vozil še cesar Franc Jožef, med potjo je začel padati dež in kdor je imel pri roki dežnik mu je prav prišel. V št. Petru na Krasu smo se pozdravili ker so izstopili vsi oni, ki so šli na Vipavsko in Kras,‘Kranjci in Tolminci smo nadaljevali pot do Ljubljane l^amor smo dospeli ob 7 uri zjutraj, ob 11.30 smo se Tolminci odpeljali proti Sv. Luciji. Dež j^ padal kot iz škafa ali sedaj ni bilo treba dežnikov ker železniški vozovi so bili skoraj novi. Na postaji so nas čakali vaščani med njimi J. Kutin, nekateri so se odpeljali z avtobusom, drugi z avtomobili. Mene sta čakala brat Ivan in Stanko z avtomobilom in ob 5.30 uri smo bili doma, kjer so me čakali oče, mati, sestre itd. Tega snidenja ni mogoče popisati, zato končam. 24. junija 1948, Idrsko pri Kobaridu. , Franc Kurinčič Gospod Hladnih nam pridobiva novih naročnihov Vsekakor se bo to marsikateremu čudno zdelo, pa je vendar resnica. Pričelo se je takrat, ko je iz “Duhovnega Življenja” izginilo, vse kar poznamo za krščansko moralo in za časnikarsko dostojnost ter se je g. Hladniku zdelo, da se z veliko lažjo več doseže kakor z majhno. Ako bi še živel pok. urednik g. Kastelic, bi se gotovo zjokal, ko bi videl kako sijajno je napredovala njegova revija. Beograd so osvobodili partizani s pomočjo Rdeče armade in g. Hladnik jim je takrat zapel Te Deum. Toda takrat še ni bil obžarjen z žarki resnice in pravice kakor je danes, ko ima za svetovalce razne Nacete, Starete in dru^o “pobožno” begunsko klapo, ki jim je bila “svoboda” pod kljukastim križem ljubša kakor pravica pod partizansko zvezdo. Tem sledi in veruje g. Janez bolj kakor v Sv. pismo, Toda g. Janez se je temeljito zmotil. Nekoč je njegova revija prišla v marsikatero slovensko hišo in tudi g. Janez ja bil pri marsikateri slovenski družini zelo dobro sprejet, čeprav je bil za kako pisanje pokaran, “polič” ni manjkal in bilo je prijateljstvo. Sedaj je pa vse minilo. Vrata se mu pred nosom zapirajo in celo najbližnji prijatelji so ga zapustili. Večletni naročniki D. ž. postajajo danes naročniki Slovenskega Glasa. Teh je vedno več. “Deset let sem čital D. Ž. — nam piše Prekmurec — sedaj sem. ga pa zavrnil, pa mi ga vrag še vedno pošilja. Prosim pošljite mi S. G.”................ Na desetine takih pisem bi lahko našteli, pa saj je to brez pomena. Veseli nas le dejstvo ko vidimo, da je Slovenec tudi v izseljeništvu res človek, ki zna misliti s svojo glavo. Sicer pa je g. Janez sam priznal, da mu Slovenci obračajo hrbet. Toda on tolmači vse to po svoje. Nekje piše: “radi dogodkov zadnjih let, je mnogo zaslepljenih rojakov obrnilo hrbet naši reviji. Ker smo se zavzemali za vas, (za tiste, ki so prejemali orožje od nemških gestapovcev, da so klali lastne brate), katere so drugi razglašali za izdajalce in zločince (sic) zato so se številni naročniki od- RESTAURACIJA PRI ŠKODNIKU Kroglišče in Keglišče Jožef Škodnik Anasco 2652 U. T. 59-8995 ŽELEZOBETONSKO PODJETJE FR#Ne URŠie Mercedes 1764 T. A. 69 - 1567 / Buenos Aires RESTAURANT MIRO MERKUŽA LORIA 472 \ TISKARNA Rudolf Hvec SARMIENTO 40 * Cn««ron T. A. 757 (Santos Lugaros) 1101 FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construcci6n Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 60-5381 tegnili. Vemo sicer, da ne toliko radi prepričanja, kolikor radi nasilnega pritiskanja rdečih agentov. . . ” G. Hladnik sam dobro ve, in tudi tisti, ki so mu hrbet obrnili, dobro vedo, da jim ni nihče nikoli grozil, kajti povedali smo že nekoč, da nimamo ne časa ne sredstev, da bi obiskovali niti najbližje naše naročnike in druge rojake. In kar se pa “rdečih agentov” tiče, že celo vrabci vedo, da je sedaj vse rdeče kar ni belo. Kakor se piše v julijski štev. I). Ž., celo učni tečaji, šport, pouk, zabava, humanitarne ustanove in delavske brigade, vse je sedaj komunizem. Nekoč smo čitali, da je nemški gaulajter vsakokrat prijel za samokres, samo da je slišal besedo kultura. Gospod Janez ni še povedal vzroka čemu na Paternalu samo enkrat na mesec mašuje. Morda so tudi to povzročili rdeči agenti? Ne, prav gotovo ne. Tisti paternalski Slovenci, ki so prej zahajali v cerkev, niso danes nič manj pobožni kakor so bili prej, le g. Illadni-nika ne marajo več in vzroki k temu, so danes marsikateremu že jasni. Tudi so to posledice njegovega brezglavega pisanja in zato ni nič čudnega, če se pošteni in treznomisleči Slovenci naročajo na Slovenski Glas. <5e bi uprava S. G. ponovno organizirala kampa- njo za novo naročnike, bi prvo nagrad0 prav gotovo dobil g. Janez. Torej £• "a' nez le korajžno tako naprej. Še nekaj bi ga radi opomnili, nanii’el v neki št. S. G. smo mu v enem člfink*1 očitali politiko, pa nam je odgovoril, ua naj se člankar drugič podpiše. V.S. «• so članki, ki jih pišejo dopisniki P®?' pisani, oni pa, ki ne nosijo podpisa J1, piše uredništvo. In ob tej prilik' vprašali, čemu pa se v D. Ž. neki Hladnik ne podpisuje več? Kajti, laK. verjamemo, da urednik D. Ž. ne P1®9 člankov “V dneh grozote ”, temveč, jih še vedno piše Nace, ki se je v tisti “dneh grozote” res “junaško” bor proti “rdečiur” partizanom, medtem je njegov brat g. Janez pel Te za zmago O. P. in Rdeče armade, samo mimogrede. HERRERIA DE O B R A ' HUMAR y MAKUC JfS. A v. Central 3720 Calle No. 2 3729 J. T. 741-4520 Dr. Francisco ]ose Cespa DENTISTA CIBUJANO Consultas de 15 a 2 0 hs. Coronel B. Lista 5000 X. A. 50 - 5783 Franc Može, . Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIK^ VILLA A. GIARDINO Est. Tho ^Ra naroda in do človeške družbe čin r''n Prei(l° vzgoja do težje in ob-v jivejše točke. Trebft je graditi "'ajno z zgledom ter z besedo in se e naveličati. Skupno doživljanje ve-)ain žalosti v družinski skupnosti > v otroku sledove, na katere je j>] m,,goče uspešno graditi pravilne in °noke odnose med človekom in nje-bližnjim. |..^>'ona vseh lastnosti, na kateri teme-v» I8e Je poštenje, ki priznava „^omu svoje, ki ne krati bližnjemu j ^stnine, ne dobrega imena. Poštenje I t^smrtno. Smrt more upepelili naše v °.. čas razje materialne stvaritve člo-a duhovne stavbe in lepote po-ne moreta uničiti ne smrt in ne (,!?.■ Priuči sc ga otrok žs v domači Ro!’ z.ato niatere pazite, kaj delate in (|).V?.rfte doma. Nepošteni pogovori v kanskem krogu, dvojno lice ki ga jajfer^° doma in v javnosti, razne zvi-tfi.e in spletke, s katerimi se morda Vn P°našamo, vplivajo na otroke, da gl 0 Pošteni le takrat ko jih bo kdo la]- nadziral, drugače pa bodo de-^ tako, kot bo njim prijalo. Stremijo za tem, da očistimo plevel iz svoje tj- |“aiij(lsti in da vzgojimo rod pošte-ovj ki bo pravičen v najglobljem liajV.U’ četudi ga nihče ne bo gledal ali 2*ral, saj'le to je pravo poštenje. V ^110° *n s°dbah o svojih bližnjih bo-*a ° P°časni in hladni, zlasti kadar gre nasprotnike. Bodimo globoko ^ani, da resnica zmaguje, vse Pa se razprši prej ali slej kot iija Pred soncem. In če bi od pošte-imeli druge koristi, kaj ni naj-Mh*!0 ^°’ mirn0 zaspiš v zavesti, da jitnj6 trP* ra<^ tebe. Kdor pa s svo-Wj. godbami ali z dejanjem nalaga jj je',eil3e svojemu bližnjemu, prevzema vioam vso težo odgovornosti. Križar se gotovo maščuje, včasih že lt0 .»malu, včasih pa tudi šele čez leta, ;mo nii svoja kriva dejanja’morda Pozabili. . Vz^oji poštenja ne moremo tudi 0 *noralne poštenosti, ki je drago- cena odlika vsakega posameznika in je zdravje in rast človeške družbe. Moralno nepokvarjena mladina je v pravem pomenu besede prosta in svobodna, njena mladost je sončna, polna nedopovedljive radosti, lepote in sreče. Njeno spoznanje je vse globlje, dviga se iznad močvar pohotnosti in hudobije k lepšemu hotenju in k plemenitim vzorom. Drage matere, z zgledom in besedo skrbite za to srečo svojih otrok, ki je vredna vseh naših prizadevanj in je podlaga zdravega življenja človeške družbe. Tesno povezano s poštenjem oziroma del njega samega je nadalje priznanje svoje narodnosti pred vsakomur, ne samo doma med štirimi stenami. Tu odpade vsak obzir in vsako polovičarstvo. Kdor resnično ljubi svoj materin jezik in svoj narod, ga ne bo zatajil v nobenih okoliščinah in pred nikomur. Matere, ljubite svoj jezik in domače, slovenske šege ter vzgojite in utrdite to ljubezen tudi pri svojih otrocih ! Glede sedanjega položaja in razmejitve pa ne bodite preveč malodušne in plašne in ne obupajte! S svojim malodušjem bi same dajale sovražniku orožje, s katerim bi nas on potem ugonabljal. Kakor je življenje posameznikovo često polno krivulj in motenj, preden dospe do za-željenega smotra, tako gre tudi življenje narodov oziroma narodnostnih sku-I pin mnogokrat po čudnih vzpetinah in I prepadih, preden mu zasine težko pričakovana svoboda. Naše poslanstvo je pa sedaj prav v teh okoliščinah edino to: ostati trden in zvdst svojemu jeziku in svojemu narodu, četudi bi nas kratkovidni begali z najrazličnejšimi gesli. Le tesno duhovno strnjeni gremo naproti vžlikim ciljem. Ne izgovarjajmo se na čas, na razmere, na mejo, ker nimamo vsi istih potov in usoda je prav nas izbrala da tu vztrajamo in sc borimo, da prav tu na braniku pokažemo in dokažemo, koliko smo zavedni in da smo zreli in vredni lepše usode. — Iz poštenja izhajajo še druge lastnosti, na katerih temelji človeška družba, in ki blaže in spreminjajo težke usode posameznikov ter prinašajo sonce v potrta in ranjena srca. Grška junakinja Antigone je ob neki priliki krasno izpovedala svoje poslanstvo, ko je dejala: “No za sovraštvo, za ljubezen jaz živim”. Tudi ve dftige matere, imate to lepo nalogo da sipljete ljubezen v svoji družini in preko nje na okolico in družbo, ki vas obdaja. Ta vaša ljubezen, sočutje do bližnjega se prijemlje dan za dnem vaših otrok ki že v rani mladosti spoznavajo, da nimamo dolžnosti le do ' družine, ampak da sega področje našega duhovnega uveljavljanja preko nje na človeško družbo ki je kot velika družina, objemajoč srečne in nesrečne, bogate in revne, zdrave in bolne člane. Pomoči potrebniin smo dolžni člani te družine pomagati po svojih močeh. Toda ljudje so tako darežljivi z nasveti in besedami, a tako malo z dejanji, zato je poleg veselih in srečnih toliko bednih, zapuščenih, bolnih in nesrečnih. Če smo pošteni, pridemo sami do zaključka, da ni pravilno in pravično, da imajo nekateri vse, drugi poleg njih pa stradajo in nimajo niti toliko, da bi se skromno preživljali, četudi težko delajo ali bi vsaj radi delali. Družabni red, ki temelji na taki ureditvi, je stavba, zidana na pesek, ki jo bodo viharji zdravih sil prej ali slej porušili do tal in iz razvalin krivic in izkoriščanj dvignili nove družbene zakone, ki so se rodili v solzah in trpljenju, v znoju in krvi trpečih in ponižanih. Drage matere, pomagajte dejansko in s srcem, kjer morete in privzgojite tudi otro- kom dejansko ljubezen do bližnjega. Prosjakov in betežnih ne podite iz biš in ne godrnjajte, ko zapro vrata, če ste jim kaj darovali. Otroci naj vidijo, da | radi in s sočutjem pomagate. Usoda nesrečnih prosjakov je pač bridka, njih kruh pa silno grenak in še vedno drži reklo, da je mnogo slajše dajati kot pa sprejemati. Ob takih primerih imate najlepšo priliko, da odpirate otrokom srce za trpečega brata, ki tava skozi življenje ne vedoč, kje bo jutri jedel ali spal. Premotrimo življenje v domači vasi in skrbimo, da ne bodo bolni stari in betežni v revščini ginevali zbog naše sebičnosti in brezčutnosti! Potrkajmo tudi na vrata uradov in organizacij, če je treba, da pomoremo pomoči potrebnim. V družini morate, matere, poleg že naštetih lastnosti, privzgojiti otrokom tudi smisel za skupnost za skupno korist in težnje. Vaša beseda je najučinkovitejša in otrok jo sprejema brez predsodkov. Delo za skupnost nas poveže v žiVto občestvo, ki ustvarja dobrine, katere uživamo vsi, in daje življenju lepši in globlji smisel. Na vasi je Beneški Slovenci živijo pod Italijo že 1 od leta 1866 in s tem letom se je pričela ! kalvarija potujčevanja tega najzapad-nejšega koščka slovenske zemlje. Potujčevanje se je stopnjevalo od leta do leta v liberalni Italiji in doseglo svoj višek pod fašizmom. S tem svojim delovanjem so na brutalen način poskušali definitivno odtrgati slovenskemu narodu del njegovega živega telesa. Liberalna Italija je propadla, propadel je fašizem in vstala je republika, ki.je plod odporniškega gibanja najza-vednejSega dela italijanskega naroda. Toda raznarodovanje v Slovenski Benečiji ni prenehalo, ker so oblast v republiki obdržali tisti krogi, ki so podpirali fašizem in nimajo ničesar skupnega z osvobodilno borbo italijanskega demokratičnega ljudstva. Razumljivo je, da ti ljudje nočejo ničesar slišati o manjšinskih pravicah Slovencev v Benečiji in nadaljujejo s staro politiko nasilja. Z vsemi silami in z istimi eksponenti dokazujejo, da beneški Slovenci niso več Slovenci, zatrjujoč pri tem, da je faza potujčevanja popolnoma uspela in da je zaključena. Pri tem so'prepričani, da sklepe pariške mirovne pogodbe ni treba uveljaviti v Beneški Sloveniji, ker jih ljudstvo ne zahteva. V svojem sovraštvu do Slovencev in njihovih pravic so šli celo tako daleč, da so izsilili od županov beneških občin spomenico proti slovenskim šolam in jeziku, organizirali ustrahovanje Slovencev s trikolorističnimi tolpami in vsem drugim aparatom. 'Na nedavni proslavi 70-letniee učiteljišča v Št. Petru, ki igra glavno vlogo pri potujčevanju naših Benečanov, so gospodje javno izjavili* da ne bodo dovolili tujih šol. Pri tem so seveda mislili na slovenske šole. Toda na ves ta krik so beneški Slovenci preko svojih delegatov iz 17 vasi (Sv. Jurij, Ščiglav, Brišče, Skrutovo, Čedad, št. Lenart, Grmek,“Ažla, Laze, Pod vršič, Mjersa, Sovodnje, Ošuje, Log, Klodič, Podbon^see, Rezije) v nedeljo 30. maja v Čedadu prvič po dolgih letih jasno in glasno povedali svojim raznarodovalcem in vsemu svetu, da so tu, da živijo in se zavedajo, da so Slovenci, da raznarodovalnima v Št. Petru, liberalna’Italija in fašizem niso dosegli zaželenega uspeha, ker jih je kot druge narode prebudil osvobodilni pokret in vzdramil pri njih močno na- dosti takih prilik. Treba je popraviti pot, urediti vodnjak, pomagati pri raznih prireditvah itd. Ne glejmo le nase, na sebične koristi, temveč prispevajmo radi svoj delež skupnosti. Od dela za skupnost bomo nehote prešli na duhovne narodne težnje in ne bo nam težko razumeti, kaj veli dolžnost. Usoda naše slovenske manjšine in njena vzgoja je v vaših rokah, drage matere. Ostanite ve in vaši slovenski domovi žarišča narodne zavednosti in središča duhovne rasti našega naroda, da se bodo lahko še naprej glasili slovenskemu domu slavospevi, ki jih je napisal o njem naš goriški slavček, ko j? dejal: Pravljice, zgodbe praviš davne, ti v rekih čuvaš pramodrost. l*radede nam opevaš slavne in src radost in njih bridkost. Ti šege stare si ohranil, deduje jih po oči sin: le ti naš jezik si ohranil, da ni zatrl nam ga tujčin. rodno zavest, ki ni nikoli prenehala tleti, samo si ni upala na dan zaradi brutalnega nasilja oblastnikov. 'Zastopniki beneških Slovencev so v nedeljo v Čedadu povedali prav tako sedanjim zatiralcem, da bo ves njihov trud zaman in da naj odstopijo od svojih namenov. Prebujeni beneški Slovenci so na zgodovinskem sestanku v Čedadu odkrito in odločno‘izjavili, da zahtevajo z novim šolskim letom ustanovitev slovenskih osnovnih šol in večernih tečajev, kjer se bodo učili v lepi slovenski besedi ljubiti svoj narod, jezik, običaje in pesem. Izrazili so željo, d^i bi se čimprej ustanovili slovenski pevski zbori, ki bi pomagali kulturno dvigati ljudstvo, ki je bilo toliko desetletij zapuščeno, a ni klonilo in se je s svojo pesmijo lajšalo obupno življenje. Delegati so razpravljali tudi o perečih gospodarskih vprašanjih kot je n. pr. napeljava vode in elektrike, popravilo cest in ponovno obratovanje nekaterih tovarn, ki so prej prehranjevale številne družine. To bi olajšalo brezposelnost, ki je v Benečiji zelo velika. Razpravljali so razen tega o socialni pomoči ter o drugih važnih vprašanjih Benečije. Člani izvršilnega odbora iz Gorice, ki so prisostvovali sestanku, so z zadovoljstvom sprejeli sklepe beneških Slovencev in jim zagotovili vso moralno pomoč, ker so jo ravno Benečani najbolj potrebni. Sestanek delegatov beneških Slovencev v Čedadu je v resnici zgodovinskega pomena in mejnik med staro dobo in novim življenjem. Odslej se bo borba Benečanov za narodne pravice nadaljevala organizirano in odločno. Benečani nočejo biti več sužnji in predmet potujčevanja. To naj vzame na znanje sedanja italijanska vlada in naj pristopi k uveljavljenju sklepov pariške mirovne pogodbe. (Po “Soči”) 0iuaa (Sopcic c fiiio HORMIGON ARMADO Coronel Dominguez 244 T. A. 652 - 0244 VILLA MADERO Zgodovinski sestanek Beneških Slovencev v v Čedadu - Velese j m v Zagrebu - ponos delovnih množic Je pokazal ogromni napredek v vseh panogsh' gospodarstva, posebno p‘a v V industrializaciji nase domovine (od 8. do 16. maja 1848) Zagrebški mednarodni VELESEJM je ustanova, ki je bila v navadi že pred drugo svetovno vojno. Ravno zaradi tega nas zanimajo sedanji velesejmi, ker nam podajajo resnično sliko skupnega ljudskega prizadevanja za dosego boljšega življenja vsega naroda, v nasprotju z onimi izpred vojne, pri katerih so imeli koristi le prekupčevalci, ki so najprej kupili naše surovine, jih prepeljali v inozemstvo in jih potem postavili na naš trg kot svoj izdelek, katerega smo mi morali drago plačevati. Dobiček pa so imeli tuji trgovci, dočim je sedaj dobiček obča ljudska last. Ker na tem velesejmu ni.razstavljal noben privatnik, ampak samo državni sektor (težja industrija) in raznovrstne zadruge, si lahko predstavljamo, komu gre dobiček, ki je prišel iz sklenjenih kupčij; na primer med industrijsko zadrugo in poljedelsko zadrugo, ali med prvo in zadrugami iz drugih držav itd. Torej več kakor navaden sejm je to razstava raznovrstnih izdelkov, ki jih razstavljajo razne zadruge, da dajo drugim zadrugam priliko, da si jih ogledajo in kupijo, s katerimi bodo lahko več in z manjšim trudom izdelovali spet svoje izdelke. Posebne važnosti so stroji za moderno obdelovanje zemlje, ker naša domovina je v tem oziru precej zaostala in bo lahko napredovala samo, če bo imela dobrih in primernih strojev na razpolago, za kar pa ne skrbi samo glavna vlada v Beogradu, ampak tudi vse ostale, posebno pa delavstvo samo, ker se zaveda, da brez dobrostoječega po- FRANC BEVK: ljedelstva ni mogoče pričakovati splošnega razvoja in napredka. I)a se izognemo predolgemu komentarju, naj navedemo nekaj podatkov, ki jih je prineslo argentinsko časopisje pod raznimi naslovi in katerih eden pravi: Presenetljiv napredek Jugoslovanske industrije na velesejmu v Zagrebu kar že kot naslov članka pove, da je tujina smatrala Novo Jugoslavijo kot polkolonialno'državo, kot je bila prej, ter ni verjela v moč ljudske volje, ki si je skozi kri in trpljenje priborila politično svobodo in si hoče z vsemi svojimi silami priboriti tudi gospodarsko neodvisnost. Članek pravi: Naraščajoča trgovina med Vzhodom in Zahodom je dvignila proizvod v jugoslovanski industriji v zvezi s petletnim planom, kar je predstavljalo na sejmu najvidnejšo točko. Na sejmu so bile zastopane vse države iz vzhodne Evrope, katere so pokazale velik poliet svoje povojne industrije in proizvodnje. Obiskovalce so presenetili posebno proizvodi jugoslovanske industrije, od | katerili večina so se prej uvažali. Nekatere'bodo celo izvažali, kar je vsekakor jasen dokaz zmogljivosti narodne trgovine. Ti proizvodi so; v prvi vrsti poljedelski stroji, lesni izdelki, •razni kožni in usnjeni izdelki, prehrambeni izdelki itd. do spalnih železniških voz pa do težkih industrijskih strojev, kateri pridejo iz novih tovarn vliti iz domače tvarine. Razni marmorji, jeklo, železo svinec, premog, kristali itd. Električne industrije pred vojno Jugoslavija ni poznala. Sedaj pa se v Jugoslaviji izdelujejo elektromotorji vseh vrst, od najmanjšega pa do največjega. Izdelujejo turbine (Perlot-turbina za 1500 IIP), izdelana v Litostroju. Razni transformatorji, telefoni in telefonske naprave, druge električne naprave, potrebne po raznih tovarnah, za kuhinje in druge domače potrebe. Vse te izdelke in še mnogo drugih, ki se sedaj izdelujejo v naših tovarnah, smo prej uvažali in zanje plačevali težko prisluženi ljudski denar. Sedaj so tuji trgovci in izkoriščevalci odpravljeni in vse kar ima naša zemlja v svojih nedrih je za domačega delavca in kmeta. Poleg že omenjenih izdelkov naj omenimo še valjčne parne stroje za izdelavo cest, ki se izdelujejo v serijah, železniške parne stroje za ozki tir, tudi v serijah, razni fotografični in radijski material in sploh vse za življenje potrebne izdelke, ki smo jih prej uvažali. TRGOVINA JESTVn PRI e E n N I C U ‘irK.aplan oJUacftn. Gedecmae’ (Nadaljevanje) Mrzlo ga je spreletelo po životu. V mislih se je bil žie stokrat do konca odločil, a je zmeraj znova omahnil; visel je kot v precepu. “Bogu, kar je božjega...” Sama sončna luč, a na dnu so strašile sence. Še v mislih mu je bilo težko priznati, da se plaši posledic. Trenutku šibkosti, ko ga je bilo strah preganjanja in sc mu je zasmililo ubogo, staro telo. Da, ako bi bili vsi eno kot pred leti, a niso. Kaj mu je rekel don Jeremija? ‘-‘Ali bi ne vedel imenovati nobenega imena?” Preletel je v duhu vse vasi v šentlenartski,, nadiški in terski dolini. Da, dve, tri imena, Žal, dve,-tri imena! Dovolj, da potegnejo omahljivce za seboj ... Še ta teden bo morda v marsikateri cerkvi za vedno utihnila slovenska beseda. Ali bo res? Vzdihnil je, se oslonil na mizo in zamižal... V duhu si je naslikal prizor v cerkvi. Stopi na prižnico in spregovori: “Cari cristiani!” Verniki ostrine, zastane jim sapa, ne morejo verjeti; nenadoma jim mrzlo kot led seže do srca... Kaj bodo storili? Tega nihče ne more vedeti... To ve samo Bog. .. Odvil je svetilko in stopil k stojalu za knjige. “Pridige cerkvenega leta in za razne prilike” v italijanščini. V modrikasto platno vezano knjigo je vzel v roke in listal, po nji. Za svoje go- vore nikoli ni brskal po tujih virih; glavno misel je po ves teden nosil v glavi, sama od sebe se mu je beseda nizala na besedo. Evangelij tistega tedna: “Jezus ozdravi gluhonemega”. Nasmeh mu je skrivil ustnice. Ali bo res govoril gluhonemim? Kako naj jim z beraštvom besed, ki jih znajo, pove tisto, kar se že dvatisoč let oznanja v tisoč in tisoč besedah? In on — ali bi znal? Pač! Nerodno, jecljajoče, kakor godec, ki tuje godalo vzame v roke. Oko mu je obstalo na mastnem napisu. “La Patria.” Domovina! Bral je, preskakoval vrstice, odstavke sproti prevajal. “Kaj je narod? Posvečena družina; zemlja, na kateri smo rojeni; domača gruda, ki nam jo je Bog odmeril v svoji Previdnosti... ” Sedel je, položil knjigo na'mizo in se oslonil. “Domovina ni samo zemlja, na kateri prebivamo, je mnogo več; kri je, ki se nam pretaka po žilah in ki nam je Bog ni dal, da bi jo po nepotrebnem zapravljali... Kadar tedaj ljubimo domovino, ne ljubimo samo sončnih pobočij, zelenih gozdov, oljčnih gajev, ampak predvsem kri, ki se nam pretaka po žilah... ki prebivamo na tem izvoljenem kosu zemlje. .. ” “Ki prebivamo ria tem izvoljenem kosu zemlje”, je ponovil in bral dalje. Nekaj posebnega je bil rudarski paviljon, kjer je lepo pokazano, kako se je nekdaj dela' lo v rudnikih, brez zadosthega zavarovanja pred zasulom, dočim je sedaj de' laveč popolnoma zavarovan proti ta' kini nesrečam. Tu se je lepo videlo-kako se materi zemlji izvleče premogi zlato, živo srebro, baker, cink in drflg rude, ki jih Jugoslavija hrani v zadostnem. številu za domače potrebe in ka' tere lahko tudi izvaža. Prehrambena industrija je potom svojih zadrug pokazala, k;^u> je treba skrbeti, da ima ljudstvo vedo0, dovolj zdrave in sveže hrane. Make' donska zadruga “Mičurin” je razstavila razne konzerve, povrtnino in sad/-kompote, marmelade, paradižnikov so*-sušeno povrtnino, papriko, skisano P°' vrtnino, sušeno in soljeno sadje itd. Zadruga “Tikves” je razstavila ’’aZ' ne vinske sokove in destilate, brezalk^ TRGOVINA JESTVIN PETEK CUČIc' C. Ramon Lista 5651 - U. T. 64-1509 fE*<*h.ior 1500 . U. T. 757-301, Saeni pen* G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje "Huerta Grande" 1 SIERRAS DE CORDOBA Med gorami v višini 1000 m. ODPRT CELO LETO, CCCTOC MfcT,«: lAllILS Spccijiilist notranjih bolezni Ordinira vsak dan od IG do 20 ure SAN MARTIN 955 . 1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829 TRGOVINA J E S T V I^ Srečho Turel ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4 Iji >r Prevozno Podjetje ” G O R J C * 3.o j k i<'rane Villarroel 1476 U. T. 54-5l7? Recreo “Europa” Pripraven za nedeljah* izlete v Tigr6, Prevoz a postajo Ti« f* FCCA- do f*e' crea in s-tntnli Lastnika BRATA ROVTAH Tigre FCCA. — V, A. 749 - 589 Rio Čara] t^chav “ Duhovnik mora biti luč sveta in sol zemlje... Njegova volja mora biti podvržena škofovi in je dolžan ubogati...” Obšla ga je neizmerna izmučenost, glava mu je legla na levico, ki je bila iztegnjena po mizi. Mučil se je, da bi jo zopet dvignil, a mu je obležala... “Luč sveta in sol zemlje... Njegova volja mora biti podvržena škofovi. .. ” Zaspal je... Prebudilo ga je sonce, ki je posijalo v izbo. Bilo mu je, kakor da je napol prespal vse hude misli in žgoče skrbi; le telo mu je bilo omotično, težko, kakor da se mu strup pretaka po žilah. Potreboval je moči. Dolgo se je umival iji potapljal obraz v mrzlo vodo. To ga je osvežilo. Ko je s knjigami v roki stopil iz kaplanije, je za trenutek postal in se ozrl po soncu. Vse okrog samo zelenje iti zlato. Občutek nedelje, spleten iz sončnih žarkov in petja zvonov, Tjakr-šnega je poznal že. iz mladosti. Pomudil se je ob njem, kakor da bi se hotel ogreti v njegovi dobrotni toploti. V zvoniku je zaškrtnilo in udarilo uro, tedaj se je zdrznil in odšel proti cerkvi. Cerkovnik ga je naglo oblačil; že bi bil moral stopiti pred oltar. Čedermacu se ni mudilo. Dvakrat se je zmotil v molitvi, začel je od kraja. Maševal je počasi, trudil se je, da bi bil zbran, a so ga vedno huje motile misli. Napeto je poslušal, kaj se godi za njegovim hrbtom. Strežnika sta odgovarjala ropotajoče, brez misli; bilo je prvič, da je to opazil. Orgle so bučale pod obo- kom. ujele melodijo pesmi in jo vla^f, s seboj, “Pred Tabo na kolen«1. Obrni] se je, gledal v kamnitni tlafc v ‘ iJ » UUUMl**- lip' vendar mu je plavala pred očmi strl.,e na skupina obrazov od obhajilne ® prav do cerkvenih vrat. Pogled 11111 . splezal po oltarju, čez pozlačena vra g tabernaklja, na bela angela, ki st® sklenjenimi rokami klečala ob stra” Sveti Boštjan, čigar golo, okrvavi]^ telo je s puščicami prebodeno privezano na okleščeno drevo. Rok je kazal višnjevkasto rano nad lenom, ob nogah mu je čepel PeS j,* gledal z vdanim pogledom. Vse s sive, kakor da se jim je že zdavnaj , luščila barva in kažejo golo sir0111. koiu11: tvo. Sredi oltarja sveti Jurij na ge ki s sulico zabada zmaja v žrelo 111 s celim obrazom ozira po cerkvi. du Martinu se je zdelo, da gle(j® to prvič; kakor da so mu novi ob<'u^ spremenili tudi pogled na stvari m življenje.^ , ,,a Med očenašem, ki ga je moli evangeliju, mu je glas trepetal; je goreče, še nikoli tako, iz dna ^ Nato se je z rokama uprl na P^1 \j §o in pogledal po vernikih. Vsi pogjjjptf bili uprti vanj. Postalo mu je yrS. jasno, da je novica dosegla tudi ^ ^ nik. Saj niso .mogli verjeti. Oči ^ jim žgoče zabadale v kaplanov neprespani obraz. Ali je resnica • j,j Ti pogledi so ga čudno zmedli-se bil tudi do kraja odločil, hi v omahnil v svojem sklepu. Razlog so bili iz bojazni in jih je pojlP1’^, v|a-zumom, so se mu v hipu zrušili. ^ dovali so ga zgolj občutki, obz °tia vina, likerje itd. Zadruga “Vi-«ko” razna vina iz vseh krajev naše Mnovine, ter razna grozdja. Posebno pornost za vina so pokazali Poljaki, v'carji in Avstrijci, ki so sklenili tudi "8Jveč kupčij. Zadruga “Vočar” (uvozno in izvoz- 0 Podjetje) je razstavila razne vrste "Mnine in sadja, jagode, črešnje in J8nje, potem čebulo, Česnik, kolerabo, rkvice, grah in razne paprike, vse v javnem in konzerviranem stanju. Na-. 'Je so bili razstavljeni razni mlečni .^elki, med njimi sir in maslo v raz-1,111 oblikah. Zadruga “Sadje” (Slovenija) je razila 1!) vrst jabolk, ki so povzročila ■ llco pozornost. Razne ribolovske za- med njimi “Riba” in “Centro-JP’’, so razstavile raznovrstne ribe, ®'jke in rake, sveže in konzervirane, prehrambena industrija je pokazala, *«o bogata je Jugoslavija na prirod-J1 darovih, kateri, ako so prav upo- ■ Mjeni, dajejo vsej državi zadosti kul? in se od nekaterih' lahko velike _°‘io.ine tudi izvozijo, kot na primer r(iine, tyne in druge ribe, kakor tudi 'aPfiko, čebulo, česen, grah itd. Lesna industrija .Gozdovi so največje bogastvo Jugo-jSvije in čeprav so si lačni italijanski ■'Smžki oku]>atorji prizadevali na : * načine, da to bogastvo odpeljejo, se toliko ostalo, da se lahko naša na jY° prerojena lesna industrija razvi-lri izpopolnjuje. Na odprtem prosto-velesejma so razne zadruge iz Slonje, Bosne, Hercegovine in Srbije ^Stavile velike količine pol-izdelkov, 1 so pred vojno šli v inozemstvo in prišli predelani nazaj v Jugo-j.ayij°, za kar je bilo treba plačati tu- krasil jih je križev 8 slovenskimi napisi. ‘ ‘ Kdaj izgine ^sramota?” Besede, ki se jim je bil tu* leti nasmehnil, a zdaj so nenado-^ dobile grozoten pomen. Skozi stran-ton °^na sijalo sonce in se v širokih ^ toenih razlivalo preko ladje; v njih Repeta li oblaki srebrnega prahu. je bilo le nekaj trenutkov, kra^a minuta, ko se je motil s Hj 1 Pogledi. Izgubil je bil čut za čas, da ga ni zdramilo nestrpno po-^ -levanje. Moral je začeti. Z občut-V> kak°r da se je vrgel v prepad, so .besede same po sebi prišle z jezika. ^ --ari cristiani!” Je v je Ogovorjeno. Za trenutek mu *ay Z^° g^as> kakor da se je neizmerno ^ sam nad seboj. Nazaj ni mogel, 'v v tem trenutku tudi ne hotel. HaZ,a,dnje”- Pomislil, “ je kar prav tift ’ Kakor da je bilo zanj zdaj važ-h?l*n'o eno: “Kaj porečejo verniki?” ,•] Porečejo ? ‘‘■ai nostra Patria, benche origina-^fe,lente vorrebbe dire la casa del pa-^tfil^ sPesso indichi soltanto la terra le> pure oggidi e adoperata a signi- ■ Calderon 3088 - Devoto - Buenos Aires! T. A. 50 - 6228 ficare il consorzio civile di un popolo e la sua stabile dimora...” Besede so mu bile jecljajoče, negotove, kakor stopinje otroka, ki je pravkar shodil. In vendar je to komaj opazil, ni se poslušal, ostro je opazoval le obraze ljudi. Nič več tiste lačne napetosti kot prej, a razen presenečenja za hip nobeno drugo čustvo ni našlo prostora v njihovih dušah. Ozirali so se drug po drugem in se na dolgo spogledovali. Čedermac je narahlo zatisnil veke, kakor da se boji tega, kar še pride. Kaj? Tega ni vedel. Ni več videl posameznih obrazov, glave cele soseske so se strnile, kakor množiea na poble-deli podobi. “Or la patria cosi intesa”, je nadaljeval s trdnim glasom, “per noi cat-tolici e un aureo anello che coniunge la famiglia all‘umanita. Derivando la patria dalla famiglia. . . ” Besede so se mu zmedle, zopet je široko odprl oči. Medtem se je bila na obrazih poslušalcev izvršila sprememba. Moški so še zmeraj strmeli vanj, a ženske so bolščale predse: obojim je cela lestvica občutkov igrala na obrazih. Opazil je vse odtenke čustev, kar jih le more "izraziti človeška duša. od prepadenosti do globoke užaljenosti in upora. Zdelo se mu je, da bo kateri izmed njih zdaj pa zdaj dvignil glas, ki se bo divje, grozeče razlegnil p0d obokom. Oos‘e dunque la patria? Non e altra cosa che la famiglia ingrandita. e il territorio dove siamo nati, il suolo che Iddio ci ha preparato neda grandezza secolare dei suoi disegni, nel misterio z raznimi preciznimi stroji in urami. A. Škrbec. Avstrija, Francija, Belgija, Sv. tržaško ozemlje, Velika Britanija in Nem- Eranr Melinc lesejm. Tudi Poljska, Madžarska in Bulgarija ter Albanija niso zaostale. Že po teh besedah, katere smo vzeli, Paz Soldan 4844 U. T. 59-13.56 Buenos Aires MEHANIČNA DELAVNICA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640 RESTAVRANT IVAN LEBAN Iiope de Vetra 2931 STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084 Fco. Bel r6 5270 — T. A. 50-0000 FIAMBREBIA — Puesto No. H Mercacdo ‘‘Las Magdalenas’ F. HRADILAK KADiC Izdelovanje novih aparatov t»r vsakovrstna popravila izvrSuja JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4650 della sua provvidenza... ” Ni pazil na besede, ki jih je govoril, gluho so mu odmevale v ušesih. Strastno, vedno strastneje ga je zanimalo le, kako jih sprejemajo verniki. Ali jih razumejo? Sprva so ga napeto poslušali, toda napetost je popuščala od trenutka do trenutka, od stavka do stavka, kakor da so se zavedali jalovosti svojega prizadevanja. Pogled mu je znova ušel proti vratom. Kovač Rakar ga je gledal s posmehom; zdelo se mu je, da mu neizgovorjene besede bere na ustnicah. “Ali ga slišite? Za svojo bisago bi se prodal tudi hudiču.” Kakor da mu je to naglas zakričal, mu je čudno stopilo v srce, ga užalilo in zbegalo. Govor se mu je za trenutek pretrgal, le s težavo ga je zopet navezal. V zadnjih klopeh je sedela stara Breškonka. pobožna ženica, ki je z vsem srcem visela na Bogu in ni zadnja leta nobene maše zamudila. Opazil je bil, kako so ga njene rujave oči gledale začudeno, a obenem plaho in sočutno. Potem je uprla oči v klpp, sklenila roke in tiho zase molila. Njegova pridiga je bila zanjo le nerazločen tok besed, ki jih ni razumela. Vela lica so ji drhtela, trepetale so ji ustnice, kakor da stežka premaguje bridkost, ki jo "je stiskala za grlo. “La patria non e solo il suolo che ci ha visto nascere; e ancoca molto di piu; e il sangue che scorre nelle nostre vene; esiste una segreta armonia vo-luta da Dio, e non e dato all‘uomo di romperla a suo capriccio... ” In ves čas ni nehal gledati v starko, ni mogel odvrniti pogleda od nje. Da bi ga bila razumela, bi ji bila morda kri zaplala v bleda lica. Zdela se mu je zdaj edino veljavno merilo za njegovo početje. Ni mu ušlo, kako so ji tenke ustnice iznenada zadrhtele, a iz oči so se ji udrle zadrževane solze in ji polzele čez zgubana lica. Poleg nje je sedela njena nečakinja, napol bebasta Mjutka. Dolgoraslo, bledično dekle z gožo, podolgovatega, pegastega obraza. Gledala je, kakor de se venomer nečemu čudi. Ves čas je nategovala vrat in preko tetine glave strmela v kaplana. Razen topega strmenja in odkrite radosti nad nepričakovano novostjo, ki prevzema v isti meri b«bce in otroke, niso izražale njene oči nobenega določenega občutka. Toda ko se je ozrla po teti in zagledala solze, se je zdelo, da se je nenadoma prebudila' njena dremajoča duša. Ni mogla videti tujega smeha, da bi se ne bila tudi ona na ves glas smejala; ni zagledala solz, da bi se tudi ona ne bila razjokala. Nenadoma se ji je krčevito skremžil obraz, zajokala je z visokim, piskajočim, nečloveškim glasom, da se je strahotno razlegnilo po cerkvi. Če bi se bilo to zgodilo kadarkoli, bi se bili ljudje spogledovali in se nasmihali; stara Breškonka bi se bila dvignila in jo odvedla iz cerkve. Nastalo bi bilo nekaj minut nemirnega prerivanja, a nato bi bila stvar pozabljena. Zdaj pa nihče niti majčkeno malo ni pomislil na to, da joče norica. Kazno je bilo, da jim je šele njen jok do konca raz-bičal občutke. (Nadaljevanje prihodnjič) LA VOZ ESLOVENA KBITADO POR LA SOCIEIMI) YTJGOESliAVA “HOGAR POPULAK ESLOVENO” n y Ad C. HAN T. A £ A H POZABLJIVOST Skoraj bi se reklo, da ga ni človeka, ki bi ne imel kakšnih preglavic in skrbi in celo škodo zaradi pozabljivosti. Dostikrat- je otrok tepen, ker je'pozabil, kaj mu je mati ukazala. Učenec ne zna izvršiti nalago, kor je pozabil, kaj mu je učitelj razlagal; ravno tako tudi delavci in uradniki morajo velikokrat odgovarjati vsled pozabljivosti. Ta naravna napaka dostikrat povzroči veliko škode, in tudi tako, ki se ne da več popraviti ter nosi človek posledice vse življenje. Človek se varuje proti pozabljivosti s tem, da si beleži bolj važne zadeve in opravila, pri čemur pa pozabljivost, kljub temu ni izključena. Dostikrat se prizanese pozabljivcu upoštevajoč, da se je to ali ono dogodilo samo vsled pozabljivosti in ne vsled drugega namena. Imamo pa tudi take, ki to upoštevanje izrabljajo in delajo .stvari, ki škodujejo, namenoma ter se potem izgovarjajo na pozabljivost. Naravni zakoni so, da je človek dolžan biti dobrotniku hvaležen za dobre nasvete, za pomoč v gospodarskih stiskah, v bolezni itd. Takih, ki se vedejo kot da so pozabili na storjene dobrote, najdemo nebroj med nami od nižjih slojev pa do najvišjih državnikov. Kako radi pozabijo državni voditelji in drugi politiki, komu bi morali biti hvaležni, da še sploh obstojajo kot taki in s čigavo pomočjo so se rešili go- tovi narodi poraza. Naj navedem tale dogodek: — Znalo se je takrat, da bo Nemčija gotovo poražena, takoj po odločilni bitki pri Stalingradu in da ne bo več kos ruski sili. Po tej bitki je Rdeči križ razpošiljal pole za nabiranje prostovoljnih prispevkov za nakup zdravil in drugega za ranjence pri Stalingradu. Tudi jaz in tovariš sva šla po okolici in pričela nabirati v to svrho. Slovani so nam takoj povsod priskočili z darovi in podpisovali te pole. Med drugimi sva tudi obiskala -precej imenitnih angleških družin ; povsod smo bili lepo sprejeti in tudi dobili smo za-željeni prispevek za Rdeči križ za ruske stalingrajske ranjence borce. Neka angleška vdova iz družine lordov naju je vprašala ali sva s tovarišem Rusa? Ko sv^ odgovorila, da sva ravno tako Slovana in njih prijatelja, naju je lepo postregla in nama prav radodarno dala lep prispevek in nama priznala, da so Sovjeti rešili ves svet gotovega poraza pred mogočno Nemčijo. Takrat je bilo vidno po vedenju in govoru tudi drugih Angležev, da so vsi razumeli in priznali, da jih je ruska hrabra vojska rešila gotovega poraza. Toda mnogo od teh Angležev in tudi drugih narodnosti se je kmalu opazilo, da so pozabili potom katere moči so se rešili in bili lahko ponosni kot zmagovalci. Tudi njihov bivši prvi minister in večina angleških vodilnih osebnosti pozablja, komu bi morali biti hvaležni, ; da še obstojajo. Prav pogostoma se dogaja ne samo, da ni hvaležen napram onemu, ki ga je v stiskah rešil in mu priskočil na pomoč, da celo govori in deluje na škodo istega jn ga blati olj vsaki priliki. Dosti je sinov in hčera, ki pozabijo na pregovor, ki pravi: Ti očeta do praga, sin tebe čez prag! — Danes, ko se čita in posluša govore državnih voditeljev in drugih oznanjevalcev večnega miru, ki govorijo proti rešiteljici svetovnega poraza, so prerano pozabili, kaj se je nemškemu domiš-ljavcu zgodilo pri odločilni bitki v Stalingradu. Tomaž Kodelja. Ur. A. Kirsehhaitm Ura. Maria Kirschbui ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3271 T. A. 60 Krojačnica Stanislav Mauric * VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK « TRELLES 2642 T. A. 59 - 1232 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Prevision Social. SAN LORENZO 937 R O S A R I O (STA, FE) ,V.V.V.V.VAW.V.*, VWV.v! Restavracij a A. BENULI6 & KRESEVIO Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTENA” Lastniki: KUKANJA in BRATA, GEC 25’ de Mayo 260S CORDOBA EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ P, O ž I Č in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 Krojačnica LE OP O L U 87 S A 'J Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO U PIVARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC Warnes 2113 MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastnik: S« izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela FAS08 LOS ANDES — BIO CEBALLOS C O H D O B A RUDOLF KLARI* INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV JOSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedžčine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NOHTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A- 35 - 6243 Buenos Aires RESTAVRACIJA IN BAR B I L L A R — Vsakovrstna domača prehrana. — LASTNIK: Peter Benčič INDEPENDEj>fCIA 4202 yogal MARMOL BUENOS AIRES Stavbinska Kovač G. ŠTAVAR & K. KALUŽA 7,i 'L Za 'oaan Laprida 2443 Florida, FCC Slovenska Cvetličarna “LOS ALP Mostar An tor LET* Pai g Triunvirato 4223 U. T. 51-1 SLOVENSKA BABICA 1 j;ran Filomena Benes de Bil impe Leop LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos & Queseria y Fiambreria "LA IBERICfl de Cuervo y Fern&ndez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50-* F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Razurco 3425 IJ. T. RAZPRODAJA K R U H ^ TROBEC GUŠTIN Dovažam na d o n> Heredia 477 U. T. 51-7 ment cion< nucv a los econ dete de c 1&2£ isla Slov que son; agri dici pro; por a al mu< Foto - Arto M AIIC O ^ Najpopularnejša iu Dock Sudn PeS „„ R. Pot Facundo Quiro*a 1325 U. T. ‘ stri "" la i UMETNO STAVBENO MIZARSTVC Kovinska Okna in Polkns FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. f- PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij. slaSčic ter raznovrstnega moSkega in ženskeca perila. VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Belrd 5709 I VIL/LA DEVOTO - BUENOS AlRE SPLOŠNO STAVBENO MIZARST^ ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingenieros — F- • T. A. 757 - Santos Lugares - La Paternal BAZAR "DANUBIO D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59^ VUGA ALFONS KONTRATIST STAVBINSI« <1 CEMENTNIH DEL Specialist v cementnih ogrodjih In stopniščih Se pripornča rojakom ESPINOSA 2570 — T, A. 59 - <>' Buenos Aires Un ero los la doi rej de Pa afi do he co: y mi co Ut mi de TU Pl se d< q el lc 11 Z£ v e] RESTAVRACIJA IVANČIČ HUDOLF Afiasco 2( Talleres Graficos CORDOBA Gutenberg 33G0 - 12-VII-19