urwjULtt*t ta uprava Ljubljana Kopitarjeva *. Telefon B-U-JIM U Močna aa ročni na I) Ul - Cek rač Ljubljana lil Ud u naročnin« IB 10.8»« ia tDtursta likljnčae u ■topetvo la Jglaa* lt Italije ta Inoiomstvai UPI g. A U liano SLOVENEC FEBRUAR 1041 27 TOKKK Silovitost bitke ob Roeri narašča Ogorčeni poulični boji v Breslan in Glogau. Močni deli dveh sovjetskih armad sta bili premagani v šestdnevni napadalni bitki v Samlandu. Zveza s trdnjavo Konigsberg zopet vzpostavljena. Ogorčeni boji na področju pri Gochu. Novi uspehi naših najnovejših podmornic. K le v a. Na področju okoli Gocha so naše čete, vztrajajoč do skrajnega žrtvovanja samih sebe obdržale svoje glavno bojno polje proti sovražnikove t DNB Ftlhrerjor glavni stan, 28. lebr. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Kakor smo te javili, so oddelki vojske in orožja na jugu vzhodnega bojišča v silnem napadu razbili Ali pa odbili na vzhodno obalo sovražnika, ki je preko Orana prodiral proti zapadu. Boljševiki so izgubili v teh bojih 700 hjetnikov in preko 4000 mrtvih. Uničenih in zaplenjenih je bilo 90 oklepnikov 0 804 topov. Podoli gorskih dolin slovaškega firzgehlrga so pričeli Sovjeti s moč-limi silami z napadom ler dosegli ttkromnn napredovanje južno in vzhodno (>d Al t solila. Na dosedanjih žariščih obrambnega boja v Schlesien so se izjalovili tudi Včeraj sovražni prebijalni poskusi severno ou ^olium. jui.no oti U o 1 d . h e r g a in pri Laubanu oh žilavem odporu naših oklepnikov in grenadirjev. Na zapadni obali L a u s i t z e r N o I s-s e so lastni napadi kljnb močni obrambi razbili sovražni predmostji. Na mestnih robovih Forsla in Ouhena so se v obrambnem ognja zlomili številni boljševiški napadi. Posadki Breslaua in O 1 o g a u a sta se branili t ogorčenih pouličnih bojih, tako da sovrainik ni dosegel omemb vrednih uspehov. Z bojišča ob reki Oder in is Westpreusso-ua pororn,o o brezuspešnih sovjetskih ogledniškib sunkih. Med N e u s t e 11 i-n o m in K o n i 1z o ni je sunil sovrainik s pehoto in oklepniki na ozkem področju skozi naše zaščitne črto ter napredoval proti severozapndu. V T u c h e I e r H o i d e in zapadno od spodnje W e i c h-e e I so se razbili močni sovražni napadi. Na južnem bojišču v Ostpreusse-n« so se obdržali lastni položaji v težkem obrambnem boju. V Samlandu so oddelki vojske pod vodstvom generala pohote Gollnick * uspešno podporo letalstva in enot vojne mornarice v šestdnevni napadalni bitki premagali močne dele dveh sovjetskih armad, vrgli sovražnika ▼ odločnih, zamaha pelnjh napadih proti severovzhodu ter zopet vpostavili prekinjene pomorske, eestne in železniške zvezo s trdnjavo Konigsberg. Boljševiške krvne izgnbe znašajo več tlsoi. Dovedenih je bilo 550 ujetnikov, uničenih ali zaplenjenih pa 59 oklepnikov, 490 topov, 110 granatnih metalcev, kakor številno ročno orožje. Tudi včoraj sa s« izjalovili sovražni prebijalni poskusi jugovzhodno od Libau •b stanovitnosti naših odličnih Kur 1 and-divizij. Na z a p a d o sta razbila topništvo ia ogenj metalcev močne sovražne pripravljalne položaje jugovzhodno od Fiihrer starim strankinim tovarišem Fiihrerjev nagovor za 25. obletnico objave strankinega programa mu navalu ter "uničile 23 sovražnih oklepnikov. Bitka ob reki Roer je narasla v svoji silovitosti. Med Linnichom in Dure n o m in posebno na področju pri Jillichn so vrgli Amerikanci občutne oklepniške sile v bitko. Naši oddelki so zaustavili sovražnika pred našim drngini položajem ali pa ga odbili v Protinapadih nazaj. Na področja pri Glichn so izgubili Amerikanci 13 oklepnikov. Nemška bojna letala so napadla z dobrim uspehom sovražni preskrbovalni promet ter prizadejala sovražniku občutne izgube. Vzhodno od Neuerbnrga Ln Eifela je prekoračil sovražnik na nekaterih mestih z osredotočenimi silami odsek P r ii m. Na obeh straneh Saarburga so stopile na obeh straneh nove sile v borbo. Tukaj so v teku ogorčeni boji za več bunkerskih skupin. PosadVa Gironde - Nord javlja o trajajočem topniškem ognju, deloma težkega kalibra in živahnem sovražnem delovanju ogledniških čet Najmanjše podmornice so potopile pred angleško obalo iz prometa T h o m s e - Schelde neko sovražno ■5000 tonsko ladjo, naloženo s četami, nek večji rušilec kakor tudi dve spremljevalni vozili. V j u ž n i 11 a I i j i se je vršila tndi včeraj borba nn Monte d e 1 a T o r -razza jugozapadno od Porrete. Britanski izvidniški snnki na odseka S e n j o so se izjalovili v ognju našega protisnnka. V zadnjih dneh je občutno oživelo sovražno napadalno delovanje na H r -vaškem na velepodročju Sarajeva. Na več mestih so v teku ogorčeni boji proti močnim tolovajskim silam. Angloameriški strahovalni letalci so odvrgli včerajšnjega dne bombe na Miinchen, Aschaffenburg in L i n z, kakor tndi na kraje v zahodni Nemčiji in ob Bodenseeju. Posebno v Miinchcnu je nastala težka škoda na kulturnih spomenikih. V pretekli noči so prileteli Britanci nad srednjo Nemčijo. V ogorčenih letalskih bojih je bilo nad zahodnim nemškim področjem sestreljenih 23 letalcev v nizkem poletu. Protiletalsko topništvo letalstva in nočni lovci so sestrelili nadaljnjih 28 letal, večinoma izključno štirimotorne bombnike. Fiihrerjeve smernice za zmagovito nadaljevanje vojne Ffihrerfev glavni stan. 25. febr. Ob priliki 25 obletnice objave strankinega programa je sprejel Fuhrer 24. februarja v svojem glavnem stanu Reichsleiter-j«, Gauleiter je in Verbžndefiihrerje nemške narodnosociallstične stranke, ter jim dal smernice za zmagovito nadaljevanje boja, za obsežno organizacijo vseh odpornih sil ter ea totalne sodelovanje stranke v usodnem boju nemškega naroda. Ffihrerjev glavni stan, 25. febr DNB Gauleiter Hanke v Breslavi in Gauleiter Koch sta prejela od Ffihrerja sledečo brzojavko: »Ob obletnici ustanovitve naše stranke se Vas spomin:am v krogu voditeljev gibanja, kl so zbrani okrog mene v glavnem stanu, z nerazvczljivo povezanostjo. V želji, da bi naše prepričanje v zmago okrepilo Vas in Vaše može, da bi z vero v bodočnost našega naroda vzdržali na vaših težkih mestih do dokončne zmage. Adolt Hitler.« Fiihrerjev glavni stan, 25. febr. DNB Vodja strankine pisarne Reichsleiter Bormann je poslal v imenu voditeljev stranke starim borcem, ki so bili zbrani 24. februarja v Miinchenu sledečo brzojavko: »V Fuhrerjevem glavnem stanu zbrani Reichsleiterji, Gauleiterji in Verb&nde-fiihrerji pozdravljajo tovariše stare borce, ki so zbrani ob 25 obletnici v glavnem mestu giban'a. Z vero v bodočnost nemškega naroda in v zaupaniu v lastne sile smo dosegli nekoč po trdih letih fanatičnega, neomajnega boja oblast Kljub težkim udarcem smo se borili žilavo in zagrizeno, ogroženi z vseh strani, za uresničitev naših narodnih ciliev ter s tem za življenjsko osnovo našega naroda Kot v takratni dobi boja, tako bomo tudi danes v odločilnem boju našega naroda stavili na razpo'ago vse svoje sile in svoja življenja za svobodo narodi ter za dobrobit nsših žen in otrok. Živel Fuhrer! 2ivel Velikonemškl Reichl M. Bormann « Uspeh moskovske gonje v Rcmnniji Dunaj, 25. febr. Radio Moskva označuje demonstracije proti sedanji romunski vladi, ki so dovedle dc krvavih spopadov kot »provokacijsko obnašanje romunskih reakcionarjev«. Kakor poroča Moskva, so se vršile v soboto od zgod-n!lh jutranjih ur v Bukarešti in v nekaterih drugih romunskih mestih velike demonstracije, ki jih je priredila narod-nodemokratska fronta, pri katerih so zahtevali odločen boj proti profašističnim elementom v državni upravi in odstop Radescujeve vlade- Okrog 17 so pričeli romunski vojaški oddelki, ki so stražili zgradbo notranjega ministrstva, streljati na demonstrante Istočasno so streljali na demonstrante Iz zgradbe bukareštan-ske prefekture ln iz cele vrste drugih vladnih zgradb Na pbeh straneh je bilo več oseb ubitih ter ranjenih. Demonstracij so trajal« ves dan. Po nadaljnjih poročilih so s* prav tako vršile velike demonstracije narod-nodemokratske fronte v mestih Craiova, Kronstadt in Caracal, pri čemer so romunski vojaški »ddelki in orožnlštvo streljali sa demonstrante V Craisvi so zasedli demonstranti prefekturo ter po- stavili novega prefekta, ki ga jo Izvolilo prebivalstvo. Na zahtevo zastopnikov zavezniške nadzorne komisije so prenehali streljati na demonstrante. Ženeva, 25 Radio London poroča, da je prišlo v nekem romunskem oboroževalnem podjetju do silnih spopadov med demokrati in komunisti. Ravnatelj podjetja je bil težko ranjen. Polirra :e morala rabiti orožje. Novice v kratkem Berlin. V Mesico Cityju je sedaj pan-ameriška konferenca, kjer nameravajo govoriti o skupnem stališču do Argenti-nre. Dejansko pz je ta mehiška konferenca pod vvasningtonsklm pritiskom v najožji odvisnosti od svetovnopolitičnega položaja. Roosevelt hoče imeti glasove ostalih ameriških držav, da bi mogel z njimi nastopiti proti Stalinu, ki je podelil — da bi imel več glasov — vsem sovjetskim republikam zunanja zastopstva, poleg tega pa ima aa svoji strani glasove zasedenih držav Bolgarije, Romunije, Srbije, Poljsk« ia Finske, Honakovo, 24. febr. V glavnem mestu narodnosoclalističnega pokreta so jo vršilo 24. februarja ob priliki 25 obletnice dneva objave strankinega programa zbo rovanjo, čigar osrednjo točko je pred stavljal Fiihrerjev nagovor, ki ga je pre-čital strankin tovariš Horrnann Esser. Fiihrerjev nagovor njegovim starim strankinim tovarišem Ima naslednje besedilo: Narodni socialisti! Strankini tovariši in tovarišice! Občutek dolžnosti in de'" —' repove-dujeta, da bi zapustil c' v tre- nutku, ko se ponavlja 2v ...a, ko kmo v Monakovem objavili in sprejeli temeljni program našega pokreta. Večer 24. februarja je obeleževalo predvidevanje razvoja, ki je morda šele danes postal s 6vo]im strahotnim pomenom v polnem obsegu jasen številnim ljudem. Ista koalicija nnpomirljlvih sovražnikov Je stala že takrat v boju proti nemškemu narodu. Nenaravna zveza med iz-koriščevalnim kapitalizmom In ljudi uničujočim boljševizmom, ki hoče danes zadušiti 6vet, je bila sovražnik, kateremu smo 24. februarja leta 1920 napovedali boj za ohranitev naroda. Enako kot v teh letih, je bilo tudi že takrat navidezno nasprotje pri skupnem nastopu tako eks-tremnih sil le izraz za enotno voljo skupnega povzročitelja in koristnika. Mednarodno židovstvo se poslužuje že dolgo obeh oblik za uničenje svobode ln socialno sreče narodov. Ko smo so 24. februarja 1920 prvič sešll v Monakovem, smo imeli že Jasno sliko o težnjah in posledicah bojev obeh napadalcev- Kapitalizem ln boljševizem sla naš narod najprej notranje raztrgala ter ga nato razorožila, da tn ga izropala ter na koncu uničila. In vendar jo bil to lo malenkostni poskusni pouk. ako ga primerjamo s tem. kar nam zgodovina danes podeljuje. Nnjpodlejšs zarota in najbolj krvava tiranija hočeta vstati proti svobodi ljudi ter končati za tisočletje evropski kulturni razvoj. Razlika med Nemčijo 1920 in Nemčijo 1945 Toda med Nemčijo lz leta 1920 in NemCi jo iz K 1941 obdaja ogromna razlika. Takrat jo bila popolnoma ohrom-ljen narod, danes pa eo hrani njeno ljudstvo z izrednim fanatizmom. Takrat je imela preživet in razpadajoč družabni red, danes vstaja njena neomajana ljudska skupnost Ako bi imela takratna Nemčija le del sedanje odporne mooi, se ne bi nikdoir zrušila 1 Ako pa bi Imela današnja Nemčija 6amo del takratnih slabosti, že zdavnaj ne bi več živela! Zato bodo smatrali nekoč v zgodovini 24. februar kot veliko preokretnico človeškega razvoja. Takrat so se neznanci brez zvenečih imen, katerim na čelu sem stal sam, obrnili na razkrajajoči eo narod ter mu oznanili program, čigar tea številni ljudje niso razumeli In Čigar stremljenja je pretežna večina odklanjala. Danes pa vemo sledeče: Brez tega programa bi ne doživeli nove nemške socialistične narodne in državne izgraditve. Brez narodnosocialistične izgradnje pa bi no bilo danes ne nemškega Reicha, niti nemSkega naroda! Kajti tudi vsebina držav, to so narodi, niso neminljivi, temveč prihajajo, so, ter spet izganjajo, vse po svoji vrodnosti. Previdnost ne pozna utrnil jen ia s slabotnimi, temveč priznava le pravico do življenja zdravim ln močnim! Dejstvo, da je na-rodnosocialističneimi jvokretu leta 1003 po skoraj 13 letnem boju uspelo, da je take rekoč iz nič na zakonit način dobil v Nemčiji oblast v roko. predstavlja razul-tat žiiavega in fanatičnega boia, ki je včasih tudi že izgledal popolnoma brezupno. Kdor strmi pred čudežem današnjega odpora ali komur Je nerazumljiv, ta naj bi pomislil, da sem Jaz takrat kot neznanec brez imena pričel boj za idejo in s tem boj za oblast proti popolnoma strnjenemu svetu sovražnikov. Kdo izmed kasnejših kritikov bi bil kdaj sposoben, da prične v podobnih pogojih tako delo iz nič ter ga kasneje dokonča? Koliko dela, bojne volje in silnega verovanja vsebujejo ta leta borbo za oblast! Kakšno oviro in udarce smo morali premagati! Samo naša žilavost In naša volja, ki jo rri bilo mogoče z ničemer omajati, sta nn koncu izvojevali to zmago. Čeprav se. zdi komu okvir tedanjega boja majhen, ie bil vendar predmet tega boja In njegov potok enak, kot je današnji: vodno jo Slo za obstoj našega nemškega naroda! In zato je bil ta boj za nas prav tako svet, kot jo danes, kajti od njegovega uspeha Je za-viselo tedaj prav toliko kot sedaj in sedaj prav toliko kot takrat, namreč obsto. ali neobstoj našega plemena. Kdo bi danes še dvomil, da bi brez narodnosocialistične revolucije in njene prenovitve nemškega ljudskega telesa — že popol noma notranjo vzoto — Nemčija sploh še bila sposobna, da se upira današnji kri af? Kdo moro zanikati, da bi tudi nnj-močnejža volja brez materialne oboroži »ve nemškega naroda, kt jo sledila po narodnoeoeialistični revoluciji, mogla klin bovati tej peklenski koaliciji, ki nas da nes ogrožal Le meščanski slaboumnež si lahko utvarja, da bi ne prišlo do poplavo Iz vzhoda, ako bi se ji Nemčija namesto s topovi, oklepniki in letali uprla s parih natimi mednarodnimi pravnimi določili. Nas tehtaj« v »«m stoletju in pred vsem v našem lastnem času, ali »mo do- volj trdni, da se upremo vdoru notranje Azije, kot ga je svet žc večkrat doživel Enako, kot niso moglo pobožne Želje in prošnjo zlomiti navala Ilunov, kot ni bilo mogočo stoletnih vdorov v naš Reich ? Jugovzhoda ubraniti z diplomatskimi umetnijami in kot se mongolski naval ni ustavil pred stnrimi kulturami, tako tudi te nevarnosti nj mogoče odstraniti samo s pravico, temveč le s silo, ki bo stala za to pravico. Prnvica sama izvira iz dolžnosti obrambe življenja, ki nam ga je podelil Stvarnik sveta To je najsvetejša pravica samoobrambe. Njen uspeh pu je odvisen izključno od veličino našega so-delovanja ter pripravljenosti, da si naprtimo vsako žrtev, ki naj ohrani to življenjo zn bodočnost. Pri tem pa ne delamo nič drugega, kar so morala delati germanska in latinska plemena v časti preseljevanja narodov, nič drugega, kar J« doletelo našo prednike v dolgih letih turških vojn in kar je končno le še zadržalo mongolski naval, da ni naše eoltne prav tako spremenil v puščavo. A ti lova moč se nI zlomila na seji društva narodov, temveč v bitki na katalunskih poljanah, pa tudi azijatskega boljševizma ne bodo odbili v kaki ženevski besediščniel ali s kako konvencijo, temveč se bo to zgodilo Izključno z zmagovalno voljo našega odpora ter s silo našega orožja I S skrajnim fanatizmom do zmage Kako težak j« danes ta boj, vemo vsi. Toda vse, knr izgubljamo donos. nI šo v niknki primeri s tem, kar bi izgubili, ako so ne bi boj uspešno bližat koncu Kaj je boljševizem, doživljajo sedaj posamezna vvdročjn na vzhodu našega Reicha na astnl koži. Tamkaj se dogajajo z našimi ženskami, otroki in moškimi najstrahotnejše stvari, kar si jih sploh morejo izmisliti človeški možgani. To židovsko-boljševiško uničenje narodov ter delovanje njihovih zapadnoevropskih in ameri šklh pomočnikov stavljajo za-to eno samo povelje: S skrajnim fanatizmom in zagrizeno vzdržnostjo moramo vreči v tx»j tudi poslednjo silo, ki jo Je usmiljeni Bog podelil človeštvu v težkih časih za obrambo njegovega življenja. Kar bo pri tem sla bega, bo odpadlo, ker mora in bo prešlo. Tnko kot Je nekoč boljševiški val najpre; zmanevriral v kot bojazljivo meščanske kompromlsarske stranke ter jih nato po šo tx»lj ojn-čila svojo voljo, dn napravi vse do skrajnosti, oko bo služila vojakom na bo j . za zgled, da bodo uporabili zanjo vso svoje življenje, potem se bo ob nas razbil ves svet! Ako !>osta bojišče in domovina še nadalje skupno odločena, da uničila vsakogar, ki bi si tudi lo upal, da odpove pred ukazom ohranitve, ki bi postni nli strahopeten ali pa celo sabotiral boj, po-tem bosta skupno preprečila, da bi bil narod uničen. Potem mora stati ob koncu tega spora nemška zmaga! Mt pn doživljamo pri tem ponosno srečo: ko se jo končala svetovna vojna, smo videli pred nami kot najslabše pokvarjeno mladino. Ko so bo la vojna končala, bomo položili zmago v roko mlademu rodu, kl bo prekaljen v tisočerih mukah in ognjih najboljši, knr jih jo imela Nemčija. Mestu in deželi ho zgled za številno bodoče rodove. Tudi to je delo narodnosoriaHMično vzgoje ln s tem posledica one bojne napovedi, ki jo pred 25 leti izšla iz Mona-kovega. Za resnično Ijndsko državo Mojo lastno življenjo ima pri tem le ono vrednost, ki jo predstavlja za narod. Ja>z delam neprestano za obnovo in ojs-čenjo naših bojišč za napad in obrambo, za izdelavo starnfia in novega orožja, skrbim za njegovo uporabo, utrditev našega otipom ter, nko je potrebno, enako kot v prejšnjih časih tudi za odstranitev vseh škodljivcev, ki se ali niso priključili ohrn-nltv« našega naroda, ali pa so so ji oelo hoteli upirati. Moji ljubi stranKinl tovariši, te dni sem čltal v angleških listih, da nameravajo uničiti moj Berghof Skoraj ml je žal, da so to že zdavnaj ni zirodilo, kajti moja lastnina ni več vredna, kot lastnina mojih sonarodnjakov- Srečnn bom, ako bom v kolikor Je to človeku mogoče, do poslednjega prenašal vse, kar morajo drugi prenašati. Edino znakov slabosti svojega naroda n« bi mogel prenesti. Zato sem najbolj srečen in ponosen ob prepričanju, tla je pokazal nemški narod v svoji največji stiski svoj najtrši slučaj. Naj bi v teh tednih jn mesecih pomislil vsak posamezen Nemec, da jo dolžan staviti v službo skupne ohranitve zn bodoča tisočletja vso. kar more. Kotnur gre slabo, tn ve in mora vedeti, da so mnogi Nomci izgubili ž« več kot on sam. Življenje, ki nam Je ostalo, mora služili eni sami zapovedi, namreč obnovi tega, kar so nnd nami zagrešili mednarodni židovski zločinci in židovski pomočniki. Zato so borimo tudi danes, enako kot pred 25 leti, kot skupnost za popravo krivic, storjenih našemu narodu, zn ublažitev trpljenj, ki nam jih znova zadajajo, n odstranitev stisk, v katere so nas spravili ter škod, ki »o nam jih povzročili. Zato mora biti naša neomaiana volja, dn bomo s poslednjim dihom mislili še na Nemčijo, da bodo mož za možem, žena za ženo. v mestih in na deželi, pa vse do mladino živeli le z« eno snmo nalogo, da namreč žrtvujejo vse, da bi osvobodili naš narod iz te stiske ter ga zope>t po tej vojni obnovili v njegovi kulturi, njegovih mestih ter v njegovem narodnosocialisličnem skupnem življenju. Predvsem pa ne smejo dopustiti, da bi ga še kda) kdo spravil s pot izgradnje resnične ljudske drŽave, ki bo daleč proč od vsake ideologije in razredov, dvigajoča se nnd posamezne družbene plasti prežeta s prepričaniem, da leže večne vrednote naroda v najboljših sinovih In hčerah, ki jih jo trebn neglede nn rojstvo in izvor, tnko kot jih jo ustvaril usmiljeni Uog ter nam jih dal, poiskati, vzgojiti in uporabiti. Moji strankini tovariši! Pred 25 leli sem napovedal zmago pokreta! Danes prerokujem — kot vedno prežet z vero v naA narod — na koncu zmago nemškega Reicha. Glavni stan, 24. februarja 1045. Adolf Hitler.« Stockholm. Irski dramatik Bernartl Shaw je izrekel neka) pikrih pripomb k jaltskomu komunikeju v šk itskcm tedniku »Forvvard« Pravi da je ta iz'ava »najnesramnejša in najnevarnejša pravljica, ki je kdaj koli zabavala kup političnih otrok«. O poljskem vprašanju jc ugotovil: »Lubli-i je udaril London, Washington je to gledal ler ni vedel, kaj naj reče Do-.!e| smo imeli že več Lublinov in več Londonov in to tudi v bodoče nc bo drugače Stalin se bo vedno zavzel za Lublin in Itar Stalin reče, je za n'egove zaveznike doslej glas usode.« Lepa obsodba angloameriškc podvrženosti Sovje'oml Stockholm. Londonski »Daily Mail« piše, da ima turška vojna napoved sedaj lo omejen Btrateški poirer :n da jc »več kot zakasnela politična šahovska poteza«. Stockhom, 26 febr. Kakor juvllja »Associated Prc-ss« U Moskve, je ubila neka nemška granata v bojih v vzhodni Prusiji jxit električnega toka ae Izdajajo, če Je ta potrebno, t upravnimi ukrepi Šefa pokrajinske uprave. Clon 1 Vae do eedaj upravnim potom Mane omejitve oziroma oCajSave v po-troinji električnega toka oetanojo do »v. potrebno apremombe po tej odredbi v veljavi. Cleu S. Ta odredba »topi v veljavo t da-lurtnjim dnem ln ee objavi v Službenem ]i«tu Šefa pokrajinske uprava. Uporaba elektromotorjev do skupno S k. a. Z odredbo Šefa pokraj(n«Ue uprave ■njojo obrtni motorji do skupnega učinka 5 KS (3.6 KW) do nadaljne odredbe obratovati podnevi od S zjutraj do 18 zvečer. Oni obrtni obrati, ki imajo posebna dovolila, so bili odrejeni samo za nočno delo, morajo obratovati samo ponoči, kakor J>m Jo bilo to odobreno, kar za nje odredba dnevnega obratovanja ne velja. Vprašanje uveljavljeni« novih mezdnih ureditev Vrhovni komisar je namreč odločil, da »e la objavljene mezdne nredltve, in sicer za Industrijo In obrt predelave lesa. »a opekar ne. za mlinsko obrate in tovarne jedilnega olja. za kovinsko in električno industri.o in obrt ter za obrate naravnega kamna, uveljavijo s 1. septembrom 1944 za nameščenec, aa delavce ln vajence pa a prvim mezdnim Sednorn v septembru 1. 1. V kolikor bi se ugotovilo. da bi posamezna podjetja ne zmogla prenesti Izplačila za nazaj, Je ncmSkt svetovalec pri pokrajin«! upravi sporazumen s ti'in, da se v poedlnii primerih od tega termina odstopi s tem, dn lio izdal končnoveljavno odločitev v poedi jnem konkretnem primeru po predlogu Zveze NAROČNIKI »NAŠE KNJIGE« Dvignite prvo knjigo tekočega polletja Mechow: Zgodnje poletje LJUDSKA KNJIGARNA - LJUBLJANA Pred Skotijo f. delodajalcev In Pokrajinske delavske zveze. Mezdne ureditve. k< so pripravljene za objavo, ln aioer za kemično Industrij«, tiskarsko ln kn igoveSko s.roko, oblačilno industrijo ln obrt, rudarstvo, etavbno si • prometno stroko, papirno fesnona7.no Industrijo In obrt, živilsko Industrijo In obrt, cementno Industrijo iu obrt za fino keramično industrijo, za Izdelovanje surovih konzerv In za predilnice svile, stopijo za nameščence v veljavo a 1. januarjem 114$, za delavce In vajence pa s prvim mezdnim tednom v januarju t. 1. . Ostale mezdne urodltve, kl Jih bo dostavil nemSkl svetovalen Pokrajinski upravi, bodo stopile v veljavo s prvim mesecem, ki sledi dnevu, katerega jo bila izdana nova mezdna ureditev. Operno gledalliče Torek. IT februarja ob 17.» dramska predstava: »Poslednji mož« Red C. Sreda. 28. februar, a ob 17 oporna predstava: »TannhHuser« Rod A. Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Piilzerja Julija. Bolniška nakazila za marec Bolnikom, kl ao po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodartk« raoloni runih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada dolll bolniška nakazila sa mesec marec vaako dopoldne od 8—12 v pritličju TurjaAke palače v Križankah, Gosposka U, po naslednjem razporedu: Od 1.—». marca bolnikom, M Imajo pravico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v četrtek 1. marca bolniki A—C, v petok 2-marca D—G, v soboto 3. marca H—J, v pone. deljok 5. marca K in L, v torek 6. marca M—O, v sredo 7. marca P in R, v četrtek 8. marca 8 tn 8, v petek 9. marca T—2. Od II.—iS. marca drndm bolnikom, tako da pridejo na vrsiio v soboto 10. maroa A—C. v ponedeljek 12. marca I)—G, v torek 13. marca H—J. v srodo 14. marca K in L, v čotrtek 15. marca M—O, v petek 16. marca P ln R, v soboto 17. marca S—T, v torek 20. marca pa bolniki od U—2. Od 21.-2,S. maroa bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke a mtsiuomu nzikatu predložiti od 1.—20. v mesecu. Upravičeno!, kl po predloženem zdrav nISkem spričevalu dobo prvič uradniško bol nISko nnknzilo, npl so 7. njim 7gln*e na Pro. vodu. Novi trg l-II soba 12, zaradi potrditve trgovca. BolulSki odsek opozarja, da bo delil bolniška nakazila strogo po :em razporedu. Ce upravičenci zaradi nepričakovanega prekinjenega uradovanja no hi priSli na vrsto, naj pridejo v urad naslednji dan od 8 do 11. Znova opozarjamo vae one upravičence, ki imajo na bolniškem na>kazilu označeno diagnozo Stev. 8 in 9, naj prlncuo s seboj v Nejčetu Teliču v spomin! Nej»ričakovano in boleče kakor vsaka nesreča je na Pepelnico, dne 14. t. m., ves Rakek pretresla žalostna novica, da je padci domobranec Telič Ncjc. ki je vseskozi odločno stal na okopih naše domovine in jo z nezlomljivo voljo branil pred vsemi sovražniki. Nejc je bil še mlad, komaj lansko leto maturant, lz zavedne slovenske hiše je bil, zato je že od vsesra početka nase revolucije obsojal zločinstva komunistov. Pred dvema letoma so mu domači komunisti iz Ložke doline ubili drago mater. Po tem grozodejstvu se je kljub zelo mirnemu značaju odločil, da z orožjem v roki preganja morilce svoje matere in tisoče v drugih jpoštenih Slovencev. Šel je mimo osebnega ugodja! Izpolnil i'' samo svojo najsvetlejšo dolžnost pred Bogom in narodom! Dragi Nejc! Vsem, ki smo Te poznali in si nama bil tako drag, je danes hudo. Posebno Tvojemu očetu in bratu in sestri. Tolaži nas pa zgled Tvojega junaštva. V nadaljnji borbi zoper komunizem na slovenskih tleh nas krepi blagoslov Tvoje velike žrtve, ki si j< dal za Bogn in domovino! Počivaj v miru Gospodovem v ljubi domači zemlji, naš dragi Nejc! Ložani. Izplačevanje pristojbin pri Pokrajinskem vojaškem uradu VojaSkl urad pokrajinske uprave (Poljan, ska c četa 2) objavlja Izplačevanje pristojbin dosedanjim upravičencem po sledečem redu: 1. Začasno pokojnino za meseo marec 1945 aktivnim častnikom. vo aSkim uradnikom in podčastnikom bivSe jugoslovanske vojske od 2.-5. marca 1945 na dosedanji način. 2. Prcži"nino za meseo mireo 1943 svojcem vojnih ujetnikov aktivne in rezervne jugoslovanske vojske. In sicer od 8.-7. marca. S. Podporo za mesec marec 1*45 svojcem civilnih internirancev. in sicer: od 26.-28. marca za upravičence lz Ljubljane, od 29-do 31. marca za one izven Ljubljane. 4. Vzdrievalnino za meseo mareo 1945 svojcem Slovencev, kl elužljo v nomSki voj akl od 26.—31. marca. 5. 1'osmrtnlno do kraja lota 1944 vdovam padlih pripadnikov vaSkih straž, čim isto prejmejo uradniki odlok o prunanl posmrt nlni. Pristojbin« ae izplačujejo v gornjih dnevih samo dopoldne od 8—12. Od 20.-26. marca b« stranke no bodo sprejemale niti nove proš. nje rcSevale. Upravičenci morajo prodložlti sledečo listino: a) osebno Izkaznico; b) poŠto svojega člana z žigom vsaj mo- za marec aeea decembra 1914. Ako lake poŠte nima, potrdilo pristojno policijske oiražnice oz. pristojnega občinskega urada oz. uradno potrdilo RK ali komande koncemfcraoijskoga taborišča; . . , c) pismeno pooblastilo, ako pristojbino dviga druga oseba z vpisano Številko osebno izkaznico upravičenca; č) podporno kn Ižlco Pokrajinskega pod pornega odbora v Ljubljani, kdor srprejoma podporo pri socialnih ustanovah. Pripominja sn, da se bodo pristojbine Izplačevalo edino proti predložitvi vseh naprej citiranih dokumentov. Opombe: 6 Ako poodinc osebe razpolagajo z nepremičninami in zornljo v povrSini, katera zadostna za pr iivljanje vseh svojcev oz. imajo take dohodke, ila presegajo odrejeni količnik, kl je kot maksimalni predpisan pri tuka Snjem uradu, se jim bo preživnina oz. podpora ukinila. 7. Družinam Interniranih, konfiniranlh, priprtih nI i v vojnem ujetništvu se nahaja-jočib razvrščenih in ncrazvrSčenih uslužbencev države, pokrajine ali drugih Javnih 4n pomožnih ustanov, no pripadnjo nikakrfine pristojbino pri tukajšnjem uradu. Pokrajinski vojaSkl urad. urad živilsko nakaznico h meoeo mareo z neodresanlml odrezkl u 100 gr. trdih ma. Sčob, val otil upravičenci, ki Imajo označeno diagnozo It 18. pa aa sladkor in odrozke za 1000-3000 gr kruha. Posebno opozorilo vsem trgovcem, zadrugam, pekom, g os ti n. akl m obratom ln mlekarnam. Opozarjamo vse zgoraj navedene obrate, da oddajo prijavo vsega racioniranega blaga, kl ga imajo na zalogi 28. februarja opoldne. Izpolnjene obrazce naj poSljejo na Prevod, Gosposka ulica 12.1, soba It. 11, med uradnimi urami in licer do I. marca. Ker moramo v treh dneh zaključiti vse prijava trgovoev. ponovno opozarjamo vse prizadete, da ae strogo drže določenega datuma pri oddaji prijav. Odrezki gostinskih obratov Po gostinskih obratih nabrane odrezke živilskih nakaznie bo mestni preskrbovalni urad prevzemal samo 2. ln S marca od 8—12 v I. nadstropju nekdanje Mahrove hlSo pa Krekovem trgu 10. Tam bodo ti obrati dobili rudi nakazila na oddane odrezke, tako da pridejo na vrato «. maroa obrati od A—C 7. maroa C in D, 8. maroa B 'n F. 9. marca G in H, 10. maroa I in J. 12 marca K, 13 marca L, 14 marca M—O 15. marca P ln R, 16. maroa 8 ln S, 17. marca T in U, 20. maroa V—2. Nakazilo moke za februar Razdeljevalcd raeioniranth živil v Ljubljani, nai dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4-II, nakazila za moko za delitev v februarju po naslednjem redu: v torek. 27. t m. začetnic A — Kl. v sredo, 38. t. m. Ko — 0 ln v čotrtek, 1 marca P —2. Da ne bo nepotrebnega čakanja, naj vsak razdeljevaleo polzve v skladišču, kdaj bo mogel dvigniti moko. V počastitev spomina go. Anieo Aveee jo darovala družina Majdlčeva namesto venca na grob za Vincenoljevo konferenco sv. Cirilo tn Metoda 200 lir. Bog plačaj I Kinematografi KINO UNION - Odličen olrkulki film »Velenastop« — Leni Marenbach, Rudolf Prack; — Predstave ob 16. ln 19. lel 22-it KINO MATICA - .Verdi« • Maria Cehotsri, Be njamlno Gigll. Predstave ob 10. in 19. Tel. JJ-41 KINO SIOOA »Natakarica Ana« ■ PredMsvr ob 16 ia 1>. Tel. 27-30 MALI OGLASI I Prodamo j ZAJKLO. Angora, Žlemensko, prodam. sloSka c. 48. Srčnik OGLEDALO, veliko ~ rokoko slog, prodam, lstotam umivalnik s marmornato ploščo in brušenim ogledalom. Naslov v upravi »SI.« pod It. 1231. J Službe I | <»ta o | PEKOVSKI pomočnik Čeli za|>oslitve. Nastop takoj. Naslov v upr. »Sl.« pod St. 1306. I Službe I 1 dob« 1 DELAVCA srednje starosti, pridnega, lahko z dežele, begunca -sprejme pekarna Do. linar, Smartinska c. 3. j Kupimo | Elektra-MOTOROEK pol do 1 ks.. 220 voltov, po možnosti na dve fazi. kupim takoj. Lovrenčlč-Plpar, Dobrunje. _ ŠLIKE nnSih stareiSib in mlajSih mojstrov knpim. Pridem na dom. Naslove pustiti v upr. »Slov.« pod »Slike« St. 1317.__ KOLO. damsko in mo. •ko kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Zamenjava« St._1343. OTR. VOZIČEK, glo-bok ali Športni, knpim. Ponunbe na upr. »SI.« pod »Denar ali živila« il. 1343. ŠIV. STROJ, rabljen, kupim. Ponudbe npr. »SI.« pod »Resen kn pee«_ St. 1344. RJUHE, kapne. blszl nc in razno drugo perilo knpi H. PrivSek, GradiSče T._ STEKLENICE *«eb vrat. oletenke. Ilvllj. ska odpadke, pločevinaste toda. vsako vrsten papir, razne kovine, rabno In ne. rabno lelezo tn tehnične predmete stal no kanuje ter plača • Melalla« Gosposv 16 t«l 52.88. naspr Delavskega doma. (k | Objave 1 FRIZERSKI damskl salon Kosec, Miklošičeva 18, sporoča o. ■trankam. da na novo obratuje ter so vljudno priporoča. |Zamen|amp| KULTURNI OBZORNIK Pod vernim krovom Mohorjeva družba je letos poslala 6vojiin udom drugo knjigo slovenskih ljudskih običajev skozi cerkveno leto pod naslovom: »Pod vcrniin krovom«. Knjigo piše dr. P. Metod Turnšek, ci-sterijanec, ki si je svoje ime pridobil že kot urednik nekdanjih Živih vrelcev. s svojo disertacijo iz liturgije sv. krsta, predvsem pa s priredbo prvega popolnega slovenskega Misala, maš-nega obreanika, ki ga je založil lani njegov red ter s tem postavil krono slovenskim liturgičnim prizadevanjem zadnjega desetletja. Tesno s cerkvenim obredjem so zvezani tudi verski običaji slovenskega ljudstva, ki so resda marsikdaj samo podaljšani pogonski običaji ob poganskih svetkih (začetek pomladi, zime itd.), pa so tekom življenja našega kmeta skozi tisočletja dobili pri nas že čisto krščansko vsebino ter tako spremljajo cerkveno leto. Tnko je litureični pisatelj organsko prešel v narodopisnega ter nam zdaj s pomočjo svojih sodelavcev, ki jih navaja na koncu v seznamih, ustvarja delo, ki ni samo prikazen enodnevnico, temveč pomembna knjiga zadnjih let s trajno znanstveno vrednostjo kot zbirka gradiva o naših običajih, le z večjo vrednostjo pa kot knjiga narodno vzgojnega pomena. Zlasti važna sa današnji čas: buditi hoče v nas in naših potomcih ljubezen do ljudskih običajev, ki izumirajo s civilizatorsko kulturo internacionalizma ter v nas oživeti tisto vero, ki je v naših prednikih še živo oblikovala njihovo vsakdanje življenje, urejeno po postajuh cerkvenega leta. Mohorjeva družba realizira izredno lepo misel s to knjigo in moramo biti zanjo založbi samo hvaležni, pa tudi pisatelju, ki nam s tako marljivostjo in preglednostjo beleži in ohranja spomine no stara izročila ter jih širi nazaj med najširše naše vrste po tej najbolj ljudski knjižni založbi. Lani je prvi zvezek obsegal ljudske običaje od adventa od predposta. Letošnji zvezek vsebuje drugo tretjino: od predposta do konca velikonočnega tedna. Gradivo deli pisatelj najprej v običaje, ki se vrše med nami v času predposta ter imajo izrazito tpustni« značaj, to je veseljaški značaj, ki je še starega poganskega izvora ob prelomu zime v pomlad, s katerim so začenjali novo leto. Natančno opisuje pustne navade po vseh delih nase domovine, ki je »Kurenta« že zdavnaj poskristjanila ter ga sprejela celo — v nebo kot »svetnika«. Tu dobimo tudi pojasnila, kako tolmačiti te pustne Še-me, kokot«, brne, korante, pa tudi obredja oranja in sejanja, otresanja sadnega drevja, vlačenjs ploha, poko« pavanja pusta itd. Pisatelj nam name- če celo vrsto gradiva iz vseh krajev, kar je dobro organiziral po svojih sodelavcih, obenem jih pa vključi v cerkveno leto ter jim doda tudi nauk, zakaj nnj jih narod še naprej ohranja te navade, kako naj jih tolmači in kaj naj opusti. Tako je lepo v liturgični čas vklenil drugo poglavje »Postili čas«, običaje na pepelnico, molitev »zlatega očenaša«, te poetične molitve našega ljudstva po vseh predelih pokrajine (zanimiv je zapis dr. Grafe-nauerja v ziljskem narečju) ter razne Marijine pobožnosti, ki jih v tem času opravljajo zlasti po Koroškem. V postni čas pade več svetnikov, ki jih spremljajo razni običaji, tako 40 mučencev, sv. Gregorij (v fržiču spuščajo »gregorčke«), na sredpostno sredo »žagajo babao« itd. S tihim tednom se zaključuje postni čas. Cvetna nedelja pa že uvaja velikonočne običaie. Pisatelj najprej kot okvir oriše liturgijo te nedelje ter podčrta motive, ki so postali odločilni za razne ljudske navade, ki so ravno za ta dan zelo številne in različne. Po posameznih pokrajinah razloži in opiše običaje pri blagoslovu butaric, begahic, presneca, prest itd., posebej za vsako pokrajino slovenske zemlje. Višek teh običajev pa pade v Veliki teden, v »sveto tro-dnevje«. ki je veliki četrtek, veliki petek in velika sobota. Kot uvod pa navaja še navado »strašenja Boga«, ki se vi-Si žc na veliko sredo. Lepo so pojasnjeni običaji od takrat, ko gredo Človeško srce je prvo, kar se v materinem telesu prebudi v življenje, in zaaije, kar se v človeku umiri. (Sigrid Undset.) KOLEDAR! Torek, 27. avečana: Gabriel, spoznaval eo; Leandeff, Skof; Izabela, devica; Prok. »p. Lunina sprememba: Sčlp ob 1.7. Sreda, 28. svečana; Roman, opat In uata-novitelj reda; Amtonija Flor., vdova ln opatloa; Ožbalt, Skof LEKARNIŠKA SLUŽBA! Nočno službo Imajo lekarne: mr. SuSnlk. Marijin trg 5; inr. Deu, Goepoevetaka oe-ata 4, ln mr. Bohlno ded.. Rimaka e. IL ZATEMNITEV OD 18.35 DO 6.25. norice JAJCA, (veža, 100 do 150 kg suhih gob tn M kg finega kl-slega zelja zamenjam za ponoSeno moško obleko, ma-draee ln rjuhe. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Jajčka 1857«._ MORSKO TRAVO -predvojna kvaliteta nershljrno zamenjam z* protivrednost Po. nndhe ns upr »Slov.« pod »Morska trava« it 1189. f Poizvedbe f Zlata ZAPESTNICA damska. je bila zgubljena v nedeljo dn« 25. II. od Fi. govoa do SploSne bolniinlce v tramvaju ali pred bolnišnico. Najditelj se naproSa, da jo vrne proti nagradi v upr. »Slovenca«.__ DENARNICA z večjo vsoto denarja se ie naSla v ponedeljek 26. t. m. dopoldne. Zglasiti se je v upravi »Slovenca« pod St. 1S74. 1 Razno T LIMONO v čaju do bro nsdnmeičs limonin ekstrskt Cltrol Stekleničko prinesite • seboj Drogerija Ant Kane, 2idnvska nI. t. zbirka"*" »SVET« 2ENE IN MATERE! NaSa mesečna duhovna obnova bo 27. ln 28. februarja pri UrSulInkab. V torek ob trlčetrt na Stlri bomo skupno molile rožni venee za uspeh velikonočne akelje Ob 4 bo govor ln nato litanlje z blagoslovom. V sredo zjutraj ob 8 bo sv. maSa s kratkim nagovorom in skupnim sv. obhajilom. Pridite ln povabite Se druge s seliojl Pogreb pokojnega g. Viktorja Grmeka bo v sredo ob II lz kapele av. Nikolaja na 2a-lah ln ne v torek kakor Jo bilo v nedeljski osmrtnici javljeno Zaradi podaljšanja pravice kretsnja bodo v premlernib kinematografih Matioi, Slogi In Unlonu od torka, 27. febr., predstave ob delavnikih ob 1( ln 19, ob nedeljah tn praznikih pa ob 15, 17 in 19. Peki, pozor! V torek. TI. februarja, od S—I popoldne pridite v naSo pisarno po novo sezname za oddajo odrezkov Nabavna ln prodajna zadruga pekovskih mojstrov z. z o. j. v Ljubljani. V proslavo av. Reinjega Telesa bo atup-na pobožnost v četrtek, 1. maroa. v urSulin-ski cerkvi. Ob 6.80 bo kratka pridiga v čaat evharlstičnemu Zveličarra ln nato av. maSa z blapnilovem. Pisalne stroje, gramofona, radio aparate. harmonik? In nalivna peresa ter vso rezervne dele stalno kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest. Prešernova 44. Opozarjamo, da je od vltvvSI torka, 27. t. m. dalje začetek predstav v Državnem gledališču ob 17.30 Izjemi sta operi »Tann-hluser« In »Čarobna plSčal«, kl se zaradi obli rnostl dela pričenjata že ob IT. uri. Opozarjamo, da posluje dnevna blagajna v Operi dopoldne že ob 9 do 11 Popoldanske poslovne ure, od II do 18, ao nespremenjene. + Po dolgi in mučni bolezni nas Je za vedno zapustila naSa zlata mama, Novak Marija roj. Skoda sestra, teta, svakinja, gospa Pogreb bo v iredo. 28. februarja ob 4 po. poldne ls hlSe žalosti ZaloSka 135 na poko. paliSče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, BuSak, Flume. Žalujoči mož Jože: sinovi: Tine, Janez, Vinko; hčerke: Pcpea. Ančka, Slavka, Tončka ln družine: Mlčetlč. Jankovlč, Skoda, Dalbosko. + Dotrpel Je naS ljubljeni soprog, oče, sin in brat, gospod JOŽE GRAŠEK privatni uradnik. Pogreb bo v aredo, 28. t. m., ob pol U z Zal. kapelice sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, Kamnik. 26. febr. 1945. _ Žalujoči ostali. a——Bwawawi Jll i