3o rt -TO O ._T r* JL GOSPODARSTVO * LETO XVII. ŠTEV. r45l CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 31. JULIJA 1963 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL GEPPA 9 . TEL 36-938 Amerika skuša utrditi dolar Oslabitev dolarja bi prizadela svetovno gospodarstvo • Boj proti odtoku zlata V zadnjem času se zahodni I tisk, strokovni pa tudi politični, mnogo bavi s položajem dolarja in prihaja do zaključka, da ni ta posebno trden. To časopisno razpravljanje je zbudila predvsem najnovejša poslanica predsednika Kennedyja Kongresu o gospodarskem razvoju in ukrepih, ki jih hoče vlada sprejeti za zaščito ameriške valute; med te ukrepe sodi predvsem posebna pristojbina za nakup tujih vrednostnih Papirjev s strani ameriških dr žavljanov. Iz ameriškega vira navajamo v izvlečku naslednje Poročilo o najnovejšem ameriškem gospodarskem razvoju. Kennedyjeva uprava skuša Vplivati na gospodarski razvoj t raznimi izvršnimi pa tudi zakonodajnimi ukrepi, da bi dvignila proizvodnjo in ustvarila večje možnosti za zaposlitev. Ta politika je dala doslej mešane rezultate. Gospodarstvo se je dvignilo iz mrtvila, v katero je zašlo lansko leto. Industrijska proizvodnja je junija dosegla 125.1 odsto v primerjavi s Povprečjem 1957-59. V tem mesecu je povprečna plača tovarniških nameščencev in delavcev dosegla 100 dolarjev na teden, to je pravi vrhunec. Primanjkljaj v državnih financah za leto 1963 je junija znašal 2.6 milijarde manj, kakor so Pričakovali (8.8 milijarde dolarjev). To zboljšanje je nastopilo zaradi zboljšanja splošnih gospodarskih razmer. Toda nezaposlenost je še vedno visoka ter je junija znašala 5.7 odsto, niedtem ko se je lansko leto sukala med 5.3 in 6.1 odsto. DELNICE V ROKAH ŠIRŠIH PLASTI Vladi prizadeva še vedno preglavice primanjkljaj v plačilni bilanci. V zadnjem času Kenne-dyjeva vlada temeljito proučuje gospodarski položaj. Prizadeva si zlasti, kako bi privabila čimveč tujega kapitala in zadržala čimveč ameriškega kapitala doma. Vzporedno s to akcijo se razvija druga, to je vlada skuša vplivati na borzo z vrednostnimi papirji, da bi se prilagodila novemu razvoju, ko čim-več manj premožnih ljudi kupuje delnice; računajo, da ima »koli 10 odsto državljanov del-Mce podjetij; manj premožni 'Judje so se torej naučili kupovati delnice. V tem pogledu nastaja nov položaj. V primeru količkaj močnih pretresov na borzi, bi ti prizadeli toliko širši krog ameriške javnosti. Iz tega bi nastale povsem nove Politične in gospodarske posledice. Sam Kennedy posredno priznava, da se z ukrepom proti odtoku ameriškega kapitala v tujino (z uvedbo posebne pri stojbine) ne da rešiti osrednjo vprašanje; kajti Kennedy je sam naglasil, da je rešitev iz z^stoja v povečanju proizvodnje in v gospodarskem razmahu sploh. Le tako bo možno »manjšati nezaposlenost. PRIMANJKLJAJ V PLAČILNI BILANCI Nedavno so Američani opazili, kako se je pred palačo Rede-talne rezervne banke v New Torku, kjer je nameščen tudi Poseben oddelek finančnega ministrstva, ustavil tovornjak, da bi naložil tono zlata v palicah 'o 28 funtov. To je bilo zlato, ga je kupila Francija od A-'Uerike. Ta dogodek je vprav Slmboličen za gibanje ameriške Plačilne bilance. . V kakšni meri odhaja zlato lz Amerike, oziroma se vrača »cpet domov? če proučimo ta lok v povojnih letih, ugotovijo, da je bil vselej od leta 1949 odtok zlata večji kakor do-jfc, z edino izjemo v letu 1957. bani je primanjkljaj znašal 2.3 Puli jarde dolarjev. Tako je A-jerika prišla do tega, da so bjene zlate zaloge, ki so leta 1949 znašale 24.6 milijarde do jr jev, padle na 15.6 milijarde Golarjev v današnjih dneh. To j najnižja raven od aprila 1. 1939. Nenehno odtekanje zlatih tezerv slabi položaj dolarja kot svetovne valute. Ko bi se imetniki dolarjev v zunanjem svetu nenadoma odločili za prodajo »meriške valute, bi to zadalo hud udarec ne samo ameriškemu, temveč tudi svetovnemu gospodarstvu. Ni LAHKO SKRČITI PRIMANJKLJAJA Ni lahko skrčiti primanjkljaja v ameriški plačilni bilanci. Tega so krivi predvsem veliki broški za vzdrževanje ameriške Vojske v tujini in podeljevanje Vojaške pomoči tujim deželam, Pa tudi podeljevanje čiste gospodarske pomoči. Obe vladi, Eisenhowerjeva in Kennedyje-?a sta se protivili skrčenju teh l2datkov, češ da so potrebni za-r&di državne varnosti. Glede gospodarske pomoči tujini je jeba omeniti, da ne gre za od-Jjpk dolarjev v zunanji svet, ker h-merika podeljuje to pomoč v Plagu. ki ga izdelujejo v Arne:-h-ki. Ameriške vlade skušajo krčiti primanjkljaj po drugi Poti. Tako na primer vračalo hekatere zahodne države svoie holgove Ameriki predčasno. S Jem se je lani priman1kv'! v Plačilni bilanci lahko zmanišal 1.4 milijarde dolarjev. Dru-F način obstaja v tem, da sku- kon Trade expansion act, ki 'e bil sprejet lansko leto. Amerika naj si poišče nove trge v tujini. Ameriška vlada pospešuje tudi razvoj turizma. Sedanji razvoj bo letos dovedel do primanjkljaja 3.3 milijarde dolarjev. Ta primanjkljaj v plačilni bilanci bo samo za 600 milijonov dolarjev nižji kot leta 1960; kakor rečeno, je lanski znašal samo 2.3 milijarde. PREVEČ DOLARJEV ZA TUJE VREDNOSTNE PAPIRJE V svoji poslanici, naslovljeni na Kongres, zahteva predsednik Kennedy odobritev dveh u-krepov: uvedbe posebne pristojbine za nakup tujih vrednostnih papirjev in zvišanje obrestne mere (za kratkoročne kredite) od 3 na 3.5 odsto. Novo pristojbino za nakup tujih vrednostnih papirjev bi morali u-vesti 16. avgusta. Plačevali jo bodo Američani, ki bodo kupovali tuje vrednostne papirje z rokom čez tri leta. Ker so bile obrestne mere v tujini višje, se je kupovanje tujih vrednostnih papirjev v Ameriki zelo' razvilo. V ta namen je iz Amerike leta 1960 odšlo 850 milijonov dolarjev; po sedanjem razvoju pa bi Amerikanci letos Potrošili za nakup tujih vrednostnih papirjev kar 1.5 milijarde dolarjev. Pristojbina za nakup tujih vrednostnih papirjev bo znašala 15 odsto vrednosti kupljenega papirja. Z zvišanjem obrestne mere skuša ameriška vlada privabiti čimveč tujega kapitala, oziroma zadržati čimveč ameriškega kapitala doma. Obrestna mera v tujih državah je navadno višja kakor v Ameriki. Za kratkoročne investicije v tujini bi Američani letos potrošili 1.6 milijarde dolarjev, ko bi se investicije razvijale v sedanjem merilu. S temi ukrepi bi Amerika v bodočih 18 mesecih zmanjšala primanjkljaj v plačilni bilanci za 2 milijardi dolarjev. Glecie teh vladnih ukrepov se mnenja v ameriški javnosti delijo. Sam Kongres se v tem pogledu o-botavlja, do zadevnih sklepov ne bo prišlo pred koncem avgusta ali morda šele v začetku septembra. Hkrati je ameriška vlada predložila v odobritev Kongresu tudi zakonski osnutek o znižanju davkov; v zad njem času pa vlada ne pritiska posebno, da bi Kongres ta pred log tudi sprejel. Zaradi uvedbe pristojbine na nakup tujih vrednostnih papirjev, se vznemirjajo zlasti v Ka madi. Američani so namreč le tos potrošili za nakup kanadskih vrednostnih papirjev 590 milijonov dolarjev, medtem ko so izdatki za nakup vrednostnin papirjev v vseh tujih državah dosegli 880 milijonov dolarjev. MNOGO AMERIŠKIH DELNIC V ROKAH MANJ PEMOŽNIH Danes ima v Ameriki že okoli 17 milijonov državljanov delnice delniških družb. Na borzah preprodajo na leto za okoli 50 milijard dolarjev delnic. Delnice prihajajo čedalje bolj v roke manj premožnih ljudi. Iz dejstva, da prihajajo čim širše plasti državljanov do deiniu h delnic, se lahko razvijejo tudi politična vprašanja; tako bi na primer imel takšen gospodarski zlom, kakor ga je doživela Amerika leta 1929, danes še hujše posledice, ker bi prizadel širše množice. Zato je Kongres naročil odboru za vrednostne papirje in borzo, da prouči novi položaj. Proizvodnja jekla v državah EGS V juniju so države Evropske skupnosti za premog in jeklo proizvedle 5,9 milijona ton jekla (v maju 6,3 milijona, v juniju 1962 pa 5,9 milijona). Zahodna Nemčija je pridobila junija 2 milijona 445.000 ton, Francija 1 milijon 478.000, Italija 850.000, Nizozemska 207.000, Belgija 605.000 in Luksemburg 325.000 ton jekla. Naročila jeklenih plošč so v juniju 1963 znašala 4,2 milijona ton (v maju 4,8, v juniju lani pa 4,3 milijona ton). y prvem polletju 1963 so vsega znašala 26,6 milijona ton, kar pomeni 2,4-od-stotno nazadovanje v primerjavi s prvimi šestimi meseci preteklega leta. <1 fhl im* I IH T 'S0D_ (£30 _______ '"-'O KŽZr O CE?0 Če verjamemo karikaturistu lodonskega lista «Sunday Ti-mes», je De Gaulle zajahal Maocetungovega oslička, ki je zdirjal proti Daljnemu vzhodu, ne meneč se za kažipote, ki kažejo na zapad, to je k sporazumom o prepovedi jedrskih poskusov in razorožitve. Sodeč po poročilih iz Pariza in zlasti po pisanju De Gaullovega lista «La Natione», ni zadeva tako preprosta. De Gaulle je že večkrat pokazal, da misli z lastno glavo. «Nation» pravi, da je De Gaulle že davno zagovarjal spo razum s Sovjetsko zvezo, ko je javno napovedal razkol med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Francija se sicer ne bo pridružila sporazumu med Ameriko, Anglijo in Sovjetsko zvezo o prekinitvi jedrskih poskusov, zahteva pa ustrezno mesto pri bodočih pogajanjih za ureditev spornih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. To pomeni, da so Francozi pripravljeni na pogajanja, nočejo pa se odpovedati jedrskim poskusom. Pravijo, da bo De Gaulle tako dolgo vztrajal pri svojem gledišču, dokler si Francozi ne izdelajo vodikove bombe; potem šele se bo De Gaulle kot enakovreden partner pogajal z Ameriko in drugimi državami. De Gaulle je zaradi prijateljskih odnosov z Zahodno Nemčijo tudi nasproten priznanju V z. Nemčije. V Moskvi so predstavniki Amerike (Harriman), Anglije (Hailsham) in Sovjetske zveze (Gromiko) začasno podpisali dogovor o prekinitvi jedrskih poskusov; uradni podpis sledi. V razpletu povojne diplomatske zgodovine je to velik dogodek, zgodovinski, kakor je dejal Hailsham. Sporazum ni vazen samo zato, ker gre za prekinitev jedrskih eksplozij (v zraku), ki o-grožajo človeštvd, temveč tudi zato, ker pričakujejo, da je to pravzaprav uvod k pogajanjem za rešitev še drugih mednarodnih vprašanj. Tako bi Sovjetska zveza rada sklenila pogodbo med državami Varšavskega sporazuma in Atlantske zveze o nenapadanju. Kennedp se pa noče zameriti Zahodni Nemčiji, zato se še ni spustil v zadevna pogajanja z Rusi. Celovški sejem se je specializiral Od koroškega do «avstrijskega lesnega sejma» Celovec je v teh dneh močno spremenjen. Stari tranjvaj, ki je oživljal ulice s svojim ropotanjem in zaviral živahen promet, je šel v pokoj. Iz mestnih ulic so odkopali tračnice in ulice na novo asfaltirali. V teh dneh, ko se glavno mesto Koroške pripravlja na letošnjo tradicionalno sejemsko Mednarodni sloves vinskega sejma utrjen ša vlada povečati ameriški iz- To je reševanje na daljši r°k in ta namen ima tudi za- Letošnji mednarodni vinski sejem (od 31. avgusta do 8. septembra) bo že IX. po vrsti. Ta specializirani sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme se je že tako vpeljal v domačem in mednarodnem poslovnem svetu, da lahko že govorimo o pravi tradiciji. Za ta uspeh gre zasluga sami organizaciji, ki je uspela dati sejmu res mednarodni značaj. Ta mednarodnost se izraža v sami sestavi ocenjevalne komisije, v katero so vsako leto poklicani priznani strokovnjaki, in to na predlog strokovnih združenj oziroma ministrstva za poljedelstvo države, iz katere prihaja član komisije. Da bi bila zagotovljena čim večja nepristranost pri ocenjevanju, se člani povečini vsako leto menjajo. Komisija sestoji iz 12 članov, med katerimi je letos 8 tujih državljanov, štirje pa so iz Jugoslavije (iz Francije, Bolgarije, Avstrije, Finske, Poljske, Romunije, Madžarske m Zahodne Nemčije). Ocenjevanje se vrši po mednarodno priznanem pravilniku. Ocenjevanje žganih pijač je bilo že zaključeno, vina pa mednarodna komisija še ocenjuje; ocenjevanje sadnih sokov je bilo nalašč odloženo (od 23. do 24. avgusta), da bi se tovarne lahko udeležile sejma s sokovi od sadja letošnjega pridelka. Ko se ocenjevanje zaključi, izda Gospodarsko razstavišče katalog, v katerem so zabeleženi vsi ocenjeni vzorci z natančnimi navedbami glede rezultatov ocene. Očena vina, žganja ali sadnega soka je velikega trgovinskega pomena, saj vsebuje mnenje važne pristojne mednarodne ustanove, kar ;e mednarodna ocenjevalna komisija. Posebno odlikovanje z zlato medaljo odpira odlikovanemu proizvodu vrava v mednarodno trgovino. Treba je izrecno pripomniti, da velja ocena tatno za določen vzorec in določeno količino pr vzvoda, predloženega v oceno ki jo mora tovarna oziroma klet sama prijaviti. Samo to koPčino vina, zganja, oziroma žganih pijač sme tvrdka razpečati pod znam. kc (nalepko), ki jo s pooblastilom Gospodars> s..’a razstavišča in na podlagi mnenja mednarodne komisije prilepi na ste-klenico ocenjene pijače. Zanimanje za mednarodni vinski sejem raste iz 'eta v leto, kakor z . gotovostjo lahko sklepamo po številu predloženih vzorcev. Do konca prejšnjega tedna je prispelo na Go- spodarsko razstavišče že 1.116 vzorcev, od tega 902 vzorca vin (594 inozemskih), 156 žganih pijač in 58 sadnih sokov. Lani je bilo vseh vzorcev precej manj, to je 961. Iz Jugoslavije se je prijavilo doslej 61 proizvajalcev, in sicer s 308 vzorci. Naj omenimo še, da je v mednarodni ocenjevalni komisiji tudi italijanski enolog cav. uff. Stefane Zaccone, član Italijanske akademije za vinogradništvo in vrtnarstvo v Novari. NA SEJMU POSEBEN ODDELEK ZA STROJE Na letošnjem sejmu bo razstavljena tudi oprema za vinogradništvo in kletarstvo. Obiskovalci sejma si bodo lahko ogledali najrazličnejše naprave in stroje za to panogo gospodarstva. Razstavljene bodo stiskalnice, filtri, stabilizatorji, naprave za polnjenje buteljk itd. 'tos razstavljala kolektivno; u- prireditev, je videti tudi na sejemskem prostoru nekaj novega. Jugoslovanskemu paviljonu, ki je bil pred leti zgrajen iz stekla in aluminija, je sledila velika sejemska dvorana, ki jo je zgradila sejemska uprava in služi tudi kot umetno drsališče. Za tem so zgradili še nekaj manjših modemih razstavnih objektov. Letos pa je tvrdka Ave Moebel zgradila lep paviljon v betonu in steklu, ki je s svojimi 8000 kvadratnimi metri najpomembnejša razstavna stavba na sejmišču. Pravijo, da je za graditev paviljona investiran tudi nemški kapital. Na tradicionalni tiskovni konferenci smo izvedeli, da bo letos splošno avstrijskih razstavljavcev sicer nekaj manj kot lani, vendar pa bo povečano število razstavljalcev iz gozdarstva in lesne predelovalne industrije. Prav večja udeležba razstavljalcev lesne stroke, je verjetno tudi vplivala na spremembo v naslovu sejma, ki je odslej na prvem mestu ((Avstrijski lesni sejem» in šele na drugem mestu »Koroški sejemo. Sprememba naslova je glede na spreminjanje strukture razstavljalcev pogojena tudi s pomenom lesnega gospodarstva v avstrijskem gospodarstvu na splošno. Letošnjega sejma v Celovcu (od 8. do 18. avgusta), se bo poleg domačih razstavljalcev u-deležilo precej tujih. Jugoslovanska podjetja bodo tudi le- deležbo organizirata skupno Slovenija in Hrvatska. Jugoslovanski paviljon je po svoji arhitektonski izvedbi in uporabljenem materialu še vedno med najlepšimi. Jugoslovanska podjetja bodo razstavljala predvsem blago, ki ga izvažajo na Koroško v okviru sejemskega sporazuma. Tudi v Celovcu prihaja do izraza tekma med tržaškim in re-škim pristaniščem. Doslej je navadno samo Trst prirejal propagandno razstavo na celovškem velesejmu, letos pa Se je pojavilo tudi reško pristanišče s posebno propagandno stojnico, v kateri skuša srednjeevropskim podjetjem prikazati u-godnost reške luke v prekomorskem blagovnem prometu. Med drugim nam tu osvetljuje razdalje med Reko oziroma Hamburgom ter Gdynjo do POrt Saida; tako se gledalec prepriča, da je za špediterja naj cenejši in naj hitrejši prevoz čez reško pristanišče. V reškem pristanišču so dogradili silos za žito z zmogljivostjo 32.000 ton in nakladalno pripravo z zmogljivostjo 400 ton na uro. Reka se v prometu vedno bolj specializira, posebno za les; saj ima podjetje LUKADRVO tam skladišče 70.000 kv. m. Konkurenčna moč reškega pristanišča se nasproti tržaškemu očitno dviga. Od skupnega števila 865 razstavljalcev je tudi letos skoro (Nadaljevanje na 2. strani) Kako se je Hruščov uveljavil doma Ameriški tednik «Newsweek« je v svojih razmotrivanjih prišel do zaključka, da je sovjet-sko-kitajski ideološki spor, ki Se seveda ne omejuje na gola ideološka vprašanja, temveč se odigrava tudi na političnem področju — gre za politične koristi obeh držav — utrdil notranji položaj predsednika Hm Nasprotnik Hruščova Frol R. Kozlov je sovjetski umik s Kube izkoristil za ofenzivo v pre* zidiju proti Hmščovu in februarja 1963 je prezidij proti volji Hruščova sprejel naslednje sklepe: izdatke v vojaške namene je treba zopet poveča ti in v proračunu skrčiti kredite za kmetijstvo; z Ameriko ni treba skleniti pogodbe o prekinjanju jedrskih poskusov; potrebno je zbližanje s Kitajsko. POGREŠKI KITAJSKIH POLITIKOV V Pekingu so bili prepričani, da pomenijo sklepi prezidij a in še posebno navodilo, naj se Sovjetska zveza zbliža s Kitajsko, politično likvidacijo Hruščova. V tem prepričanju so napravili kitajski politični voditelji usodno napako, ugotavlja ameriški tednik. Zagnali so silno gonjo proti Hruščovu in jo stopnjevali do skrajnosti, hkrati so načeli vprašanje revizije sovjet- sko-kitajske meje. Tako so prenesli ideološki spor na nacionalno področje ter zadeli Ruse na najbolj občutljivem mestu. Tedaj so se sovjetski politični voditelji takoj postavili na stran Hmščova in že aprila je bil položaj tega tako trden, da je lahko izjavil: »Na Zahodu pravijo, da je moj položaj šibak, Bog daj, da bi tak ostal do konca mojega življenja.« Kozlov je bil poražen, prezidij je zopet skrčil vojaške postavke v proračunu in Hruščov je bil imenovan za vrhovnega poveljnika sovjetskih čet. Tako je bilo prvič v mirnem času to mesto zaupano političnemu prvaku. ODNOSI MED SOVJETSKIMI ZAVEZNIKI Zaradi spora s Kitajsko si je Hruščov toliko bolj prizadeval, da ohrani enotnost med evropskimi zavezniki. Hruščov se je pogovoril z Ulbrichtom, predstavnikom Vzhodne Nemčije, Vladislavom Gomulko (za Poljsko), z Novotnyjem (za češkoslovaško), Todorom Živkovem (za Bolgarijo) in J. Kadar jem (za Madžarško). Kadar j a so v Moskvi zelo prisrčno sprejeli; Hmščov se je vrnil iz Kijeva, da bi ga lahko sprejel. Zaradi spora s Kitajsko je postal Hm-ščov toliko bolj širokogruden nasproti svojim evropskim zaveznikom, a ti postajajo nasproti Moskvi bolj zahtevni. V tem pogledu je značilen primer Romunije, ki je nasproti Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč postala bolj zahtevna ne glede na želje Moskve. Strokovnj*aki si niso edini glede vprašanja, v kakšni meri je sovjetsko-kitajski spor vplival na predsednika Hruščo-va, da bi se zbližal z Zahodom. Vsekakor želi tudi on pokazati da je politika miroljubnega sožitja koristna, tekma v oboroževanju pa predstavlja veliko breme tudi za ruski narod. Hruščov skuša izpolniti obljubo, da bo ljudstvo doseglo višjo življenjsko raven. Prav zaradi 0-boroževanja so bile odpravljene davčne olajšave. Poleg tega sta se podražila meso in maslo. Vprašanje je tudi, koliko Hruščov popušča nasproti Zahodu. Gotovo je eno, da hoče namreč bitko brez vojne, sicer pa v stvari ostaja pri svojih načrtih. Zahodna Nemčija je proti sporazumu med Moskvo in Zahodom. če pa bi do njega prišlo, potem naj ga — po nemških načrtih — plačajo tudi Rusi. Sovjetska zveza bi po zahod-nonemškem mnenju morala vsaj deloma popustiti v vprašanju združitve obeh Nemčij. Egipt išče rešitev v industrializaciji Tekma z Izraelom za gospodarski vpliv v Afriki Egipt, oziroma Združena a-rabska republika in Izrael tekmujeta med seboj za nekakšno gospodarsko premoč v Afriki. Obe državi bi si radi zagotovili čim večji vpliv med novimi a-friškimi državami. Egipt naj bi po načrtu vlade postal najmočnejši dobavitelj industrijskih proizvodov za nove afriške dežele. V ta namen je treba z mladimi državami skleniti čim ugodnejše trgovinske in plačilne dogovore, dovoliti jim prednostne carine, pa tudi podeliti kredite, da bi lahko kupovale v Egiptu, ter jim nuditi tudi tehnično pomoč. Gre za širokopotezno egiptovsko politiko, ki upošteva skrajno težak gospodarski in finančni položaj v novih afriških državah. Vsekakor teži Egipt za tem, da zagotovi proizvodom svoje nove industrije trg novih afri ških držav. Tudi tuji strokovnjaki so mnenja, da struktura egiptovskega gospodarstva sili vlado k pospeševanju industrializacije. Prebivalstvo se naglo množi. Ni lahko pridobiti novih obdelovalnih površin, katerih pridelki bi zagotovili prehrano ljudstva. Rešitev je samo v pospešitvi industrializacije. Za to leto je v načrtu izvedba 70 industrijskih načrtov, ki bo stala okoli 32,5 milijona egiptovskih funtov (1 egiptovski funt velja okoli 990 lir). Kakor rečeno, hoče Egipt z izvajanjem teh novih načrtov hkrati zavreti gospodarsko prodiranje Izraela v Afriko. Egiptovskim načrtom nasprotuje tudi pridružitev afriških dežel k Evropski gospodarski skupnosti. Egiptovska politika se u-sklaja s skupino držav Casa-sablanca, ki bi rade ustanovile skupen afriški trg. Da gre res za velikopotezne načrte Egipta med afriškimi deželami, kažejo že krediti, ki jih Egipt podeljuje novim afriškim državam. Izvajanje te kreditne politike se je začelo že pred dvema letoma. Tedaj je republiki Somaliji Egipt pode lil kredit za gospodarski razvoj v višini 4 milijonov egiptovskih funtov, in sicer proti nizkim obrestim 2,5 odst. in proti povračilu v sedmih letih. Pod podobnimi pogoji so bili podeljeni tudi drugi krediti, kakor Maliju in Gvineji po 6 milijonov egiptovskih funtov. Z Nigerijo ima Egipt trgovinsko pogodbo; pogajanja vodi zdaj s Siero Leone, Togom, Slonokoščeno obalo, z Nigerijo in Senegalom. Izvoz iz Egipta se je v" zadnjih treh letih (razen v Sudan) dvignil od 1,19 na čez 3 milijone egiptovskih funtov na leto. Sicer ne bo Egiptu lahko izpodriniti evropske industrije z afriškega trga, ker so egiptov ski industrijski proizvodi draž ji; poleg tega evropske države lahko podeljujejo večje kredite. Tudi egiptovska prevozna mreža ni še dovolj razvita. Izrael je prehitel Z AR? V «Stuttgarter Zeitung* je Hans Joachim Mathias v daljšem članku o prodiranju izraelskega gospodarskega vpliva med nove afriške države prišel do zaključka, da je Izrael v tekmi z Združeno arabsko republiko daleč naprej. Prav zaradi tega je malo verjetno, da bi predsednik Naser segel po preradikalnih sredstvih v odnosih do Izraela. To bi utegnilo vžgati smodnik na Bližnjem vzhodu. Izraelci imajo po mnenju pisca več sreče med črnci oziroma novimi afriškimi državami, ker niso Arabci med črnci priljubljeni. Izraelci uživajo simpatije Afričanov, ker so Židje in črnci dolgo časa veljali za preklete narode na tem svetu. Prav zato se čutijo Afričani močno povezani z Izraelci. Izraelska država, ki se je v petnajstih letih gospodarsko dvignila in izredno okrepila, vzbuja občudovanje med Afričani, ki so prepričani, da bodo Izraelci lahko prav tako uspešno sodelovali pri gospodarski obnovi novih držav. Izraelski strokovnjaki, ki pri. hajajo v nove države z lahkoto najdejo pot do Afričanov. Delajo namreč praktično. Ne spuščajo se v velike načrte ter ne gradijo novih jeklarn in industrijskih podjetij, pač pa učijo Afričane povsem praktične stvari, kako je treba na primer uporabljati orodje, kaj je treba saditi, da bo pridelek večji itd. V Togu sta dva Izraelca na lepo urejeni farmi že po preteku šestih mesecev dosegla štirikrat večji donos koruze kakor domačini. Izraelska pomoč za gospodarski razvoj je pre- Promet v Kopru napreduje Specializacija luke - Potrebna je še železnica Letos se je promet čez koprsko pristanišče naglo razvil ter presegel raven, ki jo je pričakovalo vodstvo pristaniške u-prave. Do 23. junija je prekoračil 287.000 ton ter je bil za 18 tisoč ton večji kakor promet v vsem lanskem letu. Ako se bo promet razvijal s sedanjo intenzivnostjo, bo dosegel letos skoraj 600.000 ton. Po prvotnem ocenjevanju bi promet v vsem letu ne presegel 360.000 ton. Spričo sedanjih pristaniških naprav in obsega luke bi pristanišče težko prevzelo večji promet. Zmogljivost luke je omejena. Danes razpolaga pristanišče v Kopru s približno 29.500 kvadratnih metrov zaprtega skladiščnega prostora in 62.000 kv. metrov odprtih skladišč. Kakor ugotavlja »Ekonomska politika*, predstavlja pomanjkanje povezave z železnico največjo oviro v bodočem razvoju luke; saj je železniška postaja oddaljena nekako 30 km. Prevoz blaga se delno vrši s tovornjaki do železniške postaje v Kozini, ali pa tudi globlje s kamioni. Dnevna zmogljivost tovornjakov ne prekorači 3.000 ton. To je seveda premalo, da bi lahko bili kos naraščajočemu prometu. Povečal se je zlasti tranzitni promet čez Koper, deloma pa se je pomnožil tudi sam uvoz. Ta uspeh so lahko dosegli, ker je koprska luka specializirana, saj je edina v Jugoslaviji o-premljena z napravami za promet s k varljivim blagom. Tako razpolaga s hladilnimi napravami, pa tudi z napravami za dezinfekcijo, z rezervoarji za jedilno olje in podobno opremo. Prav zaradi specializacije so se za Koper pričela zanimati tudi tuja podjetja, ki trgujejo z južnim sadjem ter ga dobavljajo državam srednje Evrope. Koper že prevzema del prometa, ki ga ne zmore Reka; tako odhajajo ladje, ko je reško pristanišče zasedeno, v Koper. Zanimanje za koprsko pristanišče se je še povečalo, odkar so dvignili tarife za pristaniške usluge v Trstu, Naj navedemo še podatke o razvoju prometa čez koprsko pristanišče v letih 1960, 1961, 1962 in za prvih pet mesecev tekočega leta (v tonah): 1960 1961 1962 I.-V..63 Izvoz 24.351 35.878 58.524 21.343 Uvoz 60.134 103.629 172.748 191.542 Tranzit 2.891 1.740 8.104 17.001 Razvoz 35.318 32.511 29.576 10.477 Skupno 122.694 173.758 268.952 240.363 TREBA JE ZGRADITI ŽELEZNICO Slovenski in drugi jugoslovanski listi naglašajo, da je možno razviti koprsko luko e-dino pod pogojem, ako se poveže z zaledjem z železnico. Kakor že rečeno, je zdaj naj bližja postaja oddaljena okoli 30 kilometrov od Kopra. Graditev železnice zagovarjajo tudi »Primorske novice*, ki pripominjajo, da pri izvajanju sedemletnega načrta za obnovo jugoslovanskih železnic ne bi bilo težko prihraniti štirih milijard, kolikor bi stala proga iz Kopra do Prešnice; z njo bi povezali Koper na progo Diva-ča-Pulj. Tržaška resničnost Pod naslovom »Resničnost in bodočnost Trsta* je G. Cerchia-ri objavil v milanskem tedniku «La Rassegna del mercato* članek o razvoju prometa v tržaški luki in o letošnjem tržaškem velesejmu. Pisec ugotavlja, da preživlja promet čez tržaško luko krizo. Tega so krive razne okoliščine. Tako na primer Socialna gibanja slabijo konkurenčno moč tržaškega pristanišča. Trstu močno konkurira Reka. Vsa državna pomoč Trstu ne pomaga proti komunistični propagandi na socialnem področju doma, oziroma na političnem področju v mednarodnih odnosih. Pisec prehaja nato na opisovanje tržaškega velesejma, za katerega kažejo tuje države vedno večje zanimanje. Pri tem našteva Češkoslovaško, Kamerun in Avstrijo, ne omenja pa niti z besedico jugoslovanske udeležbe na tržaškem velesejmu, ki je med tujimi prav gotovo najpomembnejša. Sodelovanje Jugoslavije ne prihaja do izraza samo na velesejmu, temveč Jugoslavija v veliki meri prispeva k razvoju tržaškega gospodarstva tudi v trgovini, da ne b-menjamo jugoslovanskega prispevka na področju tiirižma. Vsega tega pisec ne vidi, ozlto-ma noče videti. Zakaj ne bi obveščali italijanske javnosti o tržaški resničnosti, kakršna v resnici je? prosta, toda učinkovita ter doseže pogosto večji uspeh kakor pomoč zahodnega kapitala, ki ne najde osebnega stika z zaostalimi Afričani. Izrael lahko izkoristi tudi svoje prijateljske odnose z E-tiopijo. Kakor Izraelci tako tudi Etiopci živijo v strahu, da jih bodo arabski narodi obkolili ter potisnili od obale Rdečega morja, ob katerem tečejo važne mednarodne prometne žile med Evropo, Afriko in A-zijo. v- e ^ Se smo ljudje Prav gotovo je lepše potovati kakor potovanje opisovati. Za pot. če ni seveda poslovna, se odločiš, da bi se rešil iz mestne prepeke, pravcatega a-sfaltnega kotla, kakor je tržaški, ali pa da se iztreseš iz krempljev vsakdanjih skrbi in duševnega napora na delu. In mislite, da je lahko sukati pero ob 35 stopinjah? Nisem se odpravil na pot, da bi prav zaradi nje segel po peresu. Toda, kar sem doživel med Postojno ih Planino, moram zapisati. Bilo je to nekaj nenavadnega za današnje čase. Ali pa morda zgrešeno sodimo o današnjih razmerah in današnjih ljudeh? Dohiteli smo avtobus, ki je zapeljal s ceste na trato ih ob katerem so stali potniki. Očitno je bil avtobus v okvari, ll-stavil je tudi šofer našega avtobusa in skozi okno nagovoril šoferja ob cesti; *Ali naj ti pomagam?» Tikal ga je torej, tako ju je enak poklic stanovsko in socialno združeval. Drugi šofer se je obotavljal, češ da so že poklicali drugi avtobus od podjetja. A naš šofer je vztrajal in se obrnil proti potnikom na trati: *Kar gor, gotovo imate vsi vozovnice, sedite bolj zadaj!* V našem avtobusu je bilo dovolj prostora za vse. Tako smo vsi srečno prispeli v Ljubljano, sicer s četrturno zamudo na račun okvare omenjenega avtobusa, ki je vozil iz Sežane. Za kroniko moram zapisati natančno, da bodo pozneje zgodovinarji lahko objektivno presojali današnje čase ter filozofi in sociologi spogruntali* dušo današnjega človeka in današnje družbe — povsem natančno: zgodilo se je to v letu Gospodovem 1963, v torek, 23. julija okoli 9.15 ure. Naš šofer, ki je tudi sicer nasproti potnikom zelo uslužen, je vozil avtobus podjetja SAT iz Trsta, torej lz druge države. Pa pravijo, da smo danes drug proti drugemu kakor volk proti volku, prava tbeštija* proti ebeštiji*, da si ne pomagamo v nesreči, da ne vemo več, kaj je človeška solidarnost. Očitno se pogosto mo. tirno, ali pa so ljudje s človeškim srcem samo še izjema? Mislim{ da ne. Da si javnost ustvarja zgrešeno sodbo, da vidijo ljudje okoli sebe same zveri in hudičr, smo krivi v veliki meri mi sami. Za nas so bolj zanimive zveri in hudiči, kakor ljudje in angeli. Ljudi, ki žrtvujejo in na tihem izčrpavajo svoje telesne in duševni sile, kakor matere za otroke, učiteljice za učence, bolniške sestre za bolnike, učenjaki za blaginjo vsega človeštva; navadno ne vidimo ali vsaj ne cenimo dovolj. Zanje ne ve naš tisk ne naša javnost. Prijatelj, ki je bil v Ljubljani prav tisti dan, ko je prispela vest o potresni katastrofi v Skoplju, mi je pripovedoval, kako globoko sočustvovanje je vzbudilo poročilo o nesreči v Skoplju v središču Slovenije in kako je ljudi hipoma spreletela ena sama misel; *Poma-gati bo treba čim hitreje m čim bolj!* Na mah je utihnilo tisto zabavljanje — pravzaprav zabavljajo samo tisti, ki znajo na tiho brenkljati za javnost — proti Jugu, proti manj razvitim krajem, ki da jim bogatejši dajejo preveč. In ko bodo jutri človekoljubne ustanove v Trstu in drugod po Italiji pozvale državljane, naj prispevajo za ponesrečence v Skoplju, se bodo ti prav tako odzvali, ne glede na to, da gre za nesrečo v drugi deželi, kakor ni naš šofer gledal, kateremu narodu pripadajo potniki avtobusa v okvari. človek je torej le ostal človek. Njegova človekoljubnost nikakor ne izbira vselej iz strahu: danes tebi, jutri lahko meni. —Ib— MALO LET BREZ SKRBI Zgodovinarji so lahko zanesljivo preiskali zgodoviho človeštva 3640 let nazaj. Pri tem so ugotovili, da je bilo med tem časom samo 292 let brez vojne. SEGNI PRI PAVLU VI. V sredo, 24. julija je predsednik italijanske republike Antonio Segni obiskal papeža Pavla VI. To se je zgodilo 33. dan po izvolitvi novega papeža. Razgovor med predsednikom in papežem je trajal 35 minut. Papež je v svojem nagovoru pozval italijanski narod, naj ohrani krščanske moralne pridobitve. JU2NOTIROLSKO VPRAŠANJE ZOPET NA DNEVNEM FEDU. Italijanska vlada je daia ra Dunaju pobudo, da bi se pogajanja glede položaja Nemcev na Južnem Tirolskem obnovila. Avstrijska vlada je o tem vprašanju sicer že razpravljala, vendar se še ni odločila za datum novega sestanka med zunanjimi ministri Av strije in Italije. Na Dunaju so mnenja da bi do sestanka prišlo v Salzburgu. Bolje bi bilo, tako pišejo avstrijski listi, da bi se ta nekoliko odložil, dokler ne bi rimnka komisija, ki pripravlja nredloge, končno se-stavila svojega poročila; poleg tega pa je tudi sedanja vlada samo poslovna. Zadeva je postala zopet pereča zaradi novih atentatov, na drugi strani pa zaradi napovedanega zasedanja Organizacije združetrh narodov. Vsekakor ne namera vajo Avstrijci ponovno sprožiti vprašanja pred Organizacijo združenih narodov, pač na hočejo poprej priti v stik' z Rimom. MEDNARODNA TRGOVINA Pred Gorenjskim sejmom Tudi letos priredijo v Kranju Gorenjski sejem (od 2. do 13. avgusta). Kranj je eno izmed najvažnejših industrijskih središč v Sloveniji. Zato je tudi ta sejem že davno prekoračil meje krajevnega sejma; saj so razstavljala na njem ne samo podjetja iz vse Slovenije, temveč tudi iz drugih jugoslovanskih industrijskih krajev. Promet na sejmu, kjer si obiskovalec lahko takoj nabavi blago, doseže vsako leto izredno visoko raven. Poleg raznih industrijskih Izdelkov so vsako leto močno zastopani proizvodi lesne industrije. Še o kontingentih za tržaški velesejem trollata) za izključno industrijske namene. Iz Argentine, Urugvaja in Brazilije smejo uvoziti 225.000 stotov mesa, iz držav članic EGS in PTOMA 18 tisoč 750 stotov, iz Romunije pa 6.250 stotov. Poleg tega je ministrstvo podaljšalo do 31. julija letos rok za uvoz 22.000 stotov zmrznjene govedine (ta kontingent je bil določen že za januar 1963) iz držav, ki so o-značene na seznamu A/Import (razen držav članic EGS in PTOMA ter Argentine, Urugvaja in Brazilije). Slabša konjunktura za izvoz mramorja Stavke vznemirjajo brodarje Dne 19. julija se je v Genovi začela 36-urna stavka pristaniških delavcev, medtem ko so po drugih pristaniščih ob zgornji . obali Tirenskega morja (od Minister za zunanjo trgovino ] pristanišč Civitavecchia do Im je ob priliki tržaškega velesej- ■ peria) stavkali samo 24 ur Dei-ma odobril izven že določenega no stavkovno gibanje je zajelo kontingent* še nvn* ™ nknii tudi TrsZ, kjer so pristanisk. delavci stavkali iz protesta pro- kontingenta še uvoz za okoli 900 milijonov lir, ki je takole razdeljen (v milijonih): 252 za Češkoslovaško (razno blago), 150 za Poljsko (za živino), 130 za ZSSR (za konje iji konopljo), 126 za Madžarsko (meso in razno blago), okoli 100 (predvidenih) za Jugoslavijo (vina in ži- ti temu, da ni trgovinska zbornica sprejela njihovih predstav-nikov v komisijo, ki pripravlja osnutek za ustanovitev Pristaniške ustanove. V Genovi so stavke pristani ških delavcev v zadnjem času TRIJE NOVI ATENTATI. V nedeljo so neznanci izvrši,: tri atentate skoraj ob isti uri na treh različnih točkah. Ti atentati so podobni prejšnjim, in jih pripisujejo tajni organizaciji za Južno Tirolsko. Na železniški progi Milan-Chiasso se je ob tretji uri zjutraj med postajama Como in Camerlata razpočila bomba, ki je poškodovala električni opornik, še pred deseto uro je bilo možne obnoviti promet. Drugi atentat, je bil izvršen tudi na električni opornik prav tako ob tretji uri zjutraj, in sicer na sim-plonski progi med postajama Preglio in Varzo. Promet so lahko obnovili že ob 73U. Treuja bomba se je razpočila v okolici Vidma, nekakih 200 metrov od železniške postaje Bivio Vat. Tudi tu je bil poškodovan električni opornik. vila), 62 ZDA, 60 Romunija zelo pogoste; tako so delavci od (razno blago), 25 Japonska (optični predmeti, foto, kino, radio), 4 Danska (mleko v prahu), 2 Avstrija (izbrana vina), 2 Portugalska in Španija (iz- brana posebna vina), 2 države EGS in 50 druge države. (Ag. POLITIKA «APARTHEIDAa PRED OZN. Afriške države so srede maja zgubili že 33 odst. delovnih ur. Na drugi strani so stavke močno prizadele promet v luki. Zaradi tega je zdru ženje brodarjev (confere-nces) sklenilo uvesti dodatek v višini 25 do 35 odst. k prevoznini na vse prevoze blaga v Genovo in iz pristanišča. Do velike stavke pristaniških delavcev v Geno-Ministrstvo za trgovino s tu-; j® prišlo, ker so oblasti po-jino je sklenilo povečati za 100 ’ omastile družbo Italsider, k: odstotkov kontingent za uvoz pripada državnemu holdingu masla, ki je določen na zadev- ™I, da natovarja oziroma raznih pooblastilih, podeljenih v j rovarja blago ob lastnem po-času od 12. aprila do 14. maja I u X Corniglianu z lastnimi letos. Prejšnji kontingent je i delavci. Sindikalne organizaci-znašal 36.000 stotov, zdaj pa so -j? 50 proti temu in zahtevajo, «Italia»). POVEČAN KONTINGENT ZA UVOZ MASLA 5» !i4~n,:?Se;v,LS: g®- Dejavnost mramorne industrije se ne omejuje le na črpanje že poznanih kamnolomov, ampak često zajema tudi raziskovanje novih področij, kar predstavlja znatno tveganje in le malokdaj zajamči na-doknadenje zamujenega časa, zlasti pa denarnih investicij ter nihanja proizvodnih vrednosti. Ta industrija skoraj ni občutila splošne mehanizacije, ki je značilna za večino gospodarskih panog v Italiji in nasploh. Ostala je pravzaprav na stopnji rokodelstva im je kdaj pa kdaj celo še na slabšem; saj se je rokodelstvo posebno v zadnjih časih marsikje povzpelo na visok položaj v okviru državnega gospodarstva. Tudi kvalificiranih kamnosekov je začelo polagoma primanjkovati, zlasti zato, ker se jim nudijo na drugih industrijskih področjih boljši materialni in finančni pogoji. Določitev primerne razvojne politike v zaščito mramorne industrije ne - predstavlja posebnih težav, ker je ta industrija tradicionalna in torej — kot smo že omenili — kaj malo mehanizirana; zadostovalo bi že samo posredovanje javnih oblastev, ki naj bi tej industriji zajamčila redno nadaljevanje njene dejavnosti z določitvijo nekaterih davčnih in drugih olajšav. V primerjavi z drugimi industrijskimi sektorji, na katerih so v zadnjih letih zabeležili močan napredek — zlasti na gradbenem področju — je mra-morna industrija znatno zaostala. Njena proizvodna konjunktura se iz leta v leto slabša in to vzporedno s krčenjem kvalificirane delovne sile. V Carrari, kjer je najboljši mra-mor in ga je tudi največ, se je število kamnolomov od leta 1955 do danes skrčilo od 335 na 280; kvalificiranih kamnosekov je bilo tedaj 3760, a danes jih je le še 3400. Tudi položaj iz- Davčni dohodki v juniju Državna blagajna je v juniju zabeležila 446.041 milijonov davčnih dohodkov. Redni dohodki in davki so znašali 110.651 milijonov ; davki in pristoj bine pri poslovnih operacijah 155.874 milijonov; carina in posredni davki 107.234 milijonov; monopoli za tobak, sol, vžigalice in cigaretne ovojčke 59.800 milijonov; loterije in podobno 6.983 milijonov. Izredni dohodki premoženjski in dohodninski davki so vrgli 5.499 milijonov. V primerjavi z mesecem majem letos so se davčni dohodki dvignili za 14 milijard in 551 milijonov, največja sprememba je nastala na področju monopolov, kjer so dohodki prešli od 45 milijard 259 milijonov na 59 milijard in 800 milijonov lir. Spor med Italijo in Francijo zaradi hladilnikov Evropska gospodarska skupnost je ugodila Franciji Svojčas smo že poročali o pro. izvodnji hladilnikov v državah članicah Skupnega evropskega tržišča. V Italiji se proizvodnja hladilnikov nenehno krepi. Italijanski proizvajalci izvažajo hladilnike v velikih množinah, in to pretežno v Francijo. Francozi jih radi kupujejo, ker so cenejši, pa tudi glede kakovosti ne zaostajajo za domačimi. Francoskim proizvajalcem to ne gre v račun, saj je prodaja italijanskih hladilnikov na francoskem trgu povzročila pravo zmešnjavo. Francoska vlada se je obrnila na izvršno komisijo Evropskega skupnega trži- Italija uvaža manj papirja Dolož?iaVto ! Poteklem06letu0 STpa’ le znamu A/Impcrt (razen držav Pol°žaj; to pravico hočejo nr članic EGS in PTOMA), iz Ro- stamskl delavci raztegniti tudi munije, Poljske, Madžarske, Promet na genovskem leta-Bolgarije in češkoslovaške. Lscu. Italijansko vino in sadje na nemškem trgu Kakor poroča «Vita Nuovav je katoliška organizacija ACL1 pozvala krščanske sindikata, nai ne sodelujejo pri stavkah v Trstu, češ da ima ta povsen I polit čen značaj, ker da ne gre | za socialne pravice delavstva. Italija je glavni izvoznik vina, sadja in povrtnine v Zahodno Nemčijo. Leta 1962 je Zah. Nemčija uvozila iz Italije za 560 milijonov mark sadja. spravile politiko južno-atnškd Ipredvsem jabolk (leta 1961: 501 vlade, ki ji načeluje dr. Ver vvoerd, pred Varnostni svet Organizacije združenih narodov Afriške države so na sestanku nevezanih držav v Adis ADebi obsodile politiko «aparthdiba>> to je delitve državljanov v dve kategoriji, v bele in črn; Zagrozile s0 Južni A trik:, z gospodarskim bojkotom. Po vesteh iz Londona sta Amerika m angleška vlada sicer naspim ni politiki dr. Vervvoerda, toda pred Organizacijo združenih na-iouov ne bos«,a poup; - aL-iSkin držav, ako bodo te zahtevale izvajanje gospouaisK3sv dojko ta. Dr. Verwoerd vztraja pri svojem gledišču, venuar se zdi, da bo v New York odposlal južnoafriško odposlanstvo, med tem ko prvotno ni imel tega namena. Afriške države zahtevajo izključitev Južni Afrike iz OZN, ako ta ne menja svoje politike nasproti črncem. Jugoslavija je v znak protesta proti politiki «apartheida» zaprla svoj generalni konzulat v Johannesburgu. in leta 1960; 395 milijonov mark). Uvoz zelenjave Iz Italije je dosegel lani 162 milijonov nemških mark, to pomeni precej več kot prejšnja leta. Pri izvozu pomaranč in limon je Italija na nemškem trgu zadela na močno konkurenco Špani; i in Izraela. Napreduje tudi izvoz sadnih sokov in kon-servirane zelenjave. Tudi izvoz vina je lani precej napredoval, in sicer je Italija izvozila lani 1,574.110 hektolitrov v vrednosti 85 milijonov mark. To :e vsekakor u-speh, ako upoštevamo, da konkurirajo na zahodnenemškem trgu druga vina italijanskemu. NOVI KONTINGENTI ZA UVOZ ZMRZNJENE GOVEDINE Ministrstvo za trgovino s tujino je dovolilo domačim opera, terjem uvoz 250.000 stotov zmrznjene govedine (dogana eon- 306.117 ton. To pomeni, da je razpečavanje mramorja ugodnejše na domačem trgu; zato bi bilo treba mramor primerno uskladiti z industrijo gradbenega materiala. V KAMNOLOMIH NA TRŽAŠKEM Se; TRAJA KONJUNKTURA Proizvodnja mramorja na Tržaškem je od leta 1938 do danes zadovoljivo napredovala. Leta 1938 je znašala 6000 ton, NOVE LADJE TRŽAŠKEGA LLOVDA Združene jadranske ladjedelnice (GRDA) so prejele od tr- j v letih 193l"in"l962*pa"že"l5"600 zaskega Lloyda naročilo za 4 ; odnosno 15.350 ton. Najbolj po-trgovske ladje. Fred nedavnim ; vprašujejo po nabrežinskem je odplula na redno progo pr- j jtiramorju, katerega razpečajo va ladja «Palatino», 5. avgusta [skoraj 10.000 ton na leto; sledi pa oupiuje na prvo potovanje , mu (po povpraševanju) repen-proti Daljnemu vzhodu lO.OuO- j ski mramor s 4030 tonami let-tonska trgovinska ladja «Vimi-jno, na druge vrste mramorja nale», ki bo razvijala 16,5 vo- pa odpade 1545 ton na leto. V ziov ,nakar bosta v enomesečnih presledkih zapluli na to progo še ostali dve ladji «Esqui-lino» in «Quirinale». PROGA BARI—DUBROVNIK. V našem mestu so se sestali predstavniki urada za promet za Hrvatsko in predstavniki mest Bari in Ancone. Dogovorili so se za vzpostavitev pomorskih zvez Bari-Dubrovnik in Ancona-Zadar; vzdrževale ju bodo velike ladje, na katerih bo prostora za nekako 1000 osen in približno 100 vozil. Vožnja na progah Bari-Dubrovnik in Ancona-Zadar bo trajala 6 oziroma 5 ur. Menda bo prvi brod zaplul v začetku prihodnjega leta. zadnjih letih je zlasti napredoval repenski mramor: v letu 1938 je njegova proizvodnja znašala 600 ton, a danes ga pro izvedejo čez 4000 ton letno. Krči se povpraševanje po rdečih in rumenih stalaktitih (kapnikih). V tržaških kamnolomih stalno izboljšujejo opremo, kar seveda ugodno vpliva na proizvodnjo. V načrtu je postavitev sodobnejših mehanskih naprav, s katerimi naj bi proizvodnja napredovala še hitreje, a potrošnja bi se skrčila. Izvoz tržaškega mramorja je kar zadovoljiv. Uvažajo ga v največji meri Zahodna Nemčija, Švica, Avstrija in prekomorske dežele. V drugi polovici junija so se v Milanu sestali člani Italijanskega združenja industrij cev za papir, lepenko in celulozo. Predsednik združenja Nodati je v svojem poročilu poudaril, da se je v preteklem letu proizvodnja papirja v - primerjavi z letom 1961 povečala za 10,38 odsto, medtem ko je proizvodnja lepenke napredovala za 8,70 odsto. Na vsem področju papirne industrije so tako zabeležili 10.15 odstoten napredek. Dejal je, da se proizvodna zmogljivost stalno krepi, morda celo prehitro glede na razmeroma ustaljene potrebe domačega trga. Pri tem gre zlasti za časopisni papir. Do leta 1965 se bo namreč zmogljivost italijanskih papirnic verjetno dvignila za celih 50 odsto v primerjavi s sedanjo zmogljivostjo. V preteklem letu je Italija u-vozila 254.477 ton papirja (240 tisoč 107 ton v letu 1961). Vrednost uvoženih količin je lani dosegla 34,4 milijarde lir, leto poprej pa 30,2 miliiarde; napredek znaša torej 13,80 odsto. Skr-ču se je uvoz uasopisnega papirja, in sicer od 36.108 ton v letu 1961 na 17.471 ton v preteklem letu. Papirnice so lani izvozile 38.555 ton papirja, kar pomeni 0,70 odsto več kakor leto poprej, ko je bilo izvoženih 38.285 ton. Vrednost izvoženega papirja je dosegla 12,2' milijarde lir nroti 11.8 milijarde lir v letu 1961, to je 3,50 oasto več. Po zadnjih podatkih zavoda za statistike veljajo za cene na debelo sledeči indeksi (1938 = 1): 1960. 99.7; 1961. 105,7; 1962. 105,6. V 10 letih, se pravi v razdobju meti leti 1953 in 1962, so se cene povišale za 4,6 točke, v preteklem letu pa so zabeležili skrčenje za 1.1 točke v primerjavi z letom 1961. Gospodarska politika v zahodnoevropskih deželah teži za vedno večjo sprostitvijo trgovske izmenjave in za postopno omejevanje carinske zaščite. Italijanska papirna industrija take Sprostitve ne bo prenesla brez večje škode. Grozi pa ji še večja nevarnost: Najbogatejše dežele, torej dežele, katerih gospodarska proizvodnja je neprimerno večja od italijanske, nameravajo doseči silen proizvodni razmah, ki mu bo sledil primerno okrepljen množični izvoz; v zvezi s tem krožijo glasovi, da nameravajo zlasti skandinavske dežele po konjunkturni sprostitvi znatno omejiti izvoz celuloze in prvin sploh v Italijo; s GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE NAPOVEDUJEJO NOVA PO GAJANJA VZHOD-ZAHOD. Lord Hailsham, ki je predstavljal Veliko Britanijo na pogajanjih v Moskvi, je ob povratku v London izjavil, da so se predstavniki zahodnih držav in Sovjetske zveze domenili, da se bodo pozneje ponovno pričeli pogajati s ZSSR o drugih vprašanjih, ki zadevajo odnose med Vzhodom in Zahodom. Na dnevnem redu je še mnogo vprašanj. Hruščov je že začrtal nekaj zadevnih smernic. V prvem tednu avgusta odide v Moskvo tudi ameriški minister Home. Hkrati z ministrom Homeom prispe v Moskvo tudi ameriški zunanji minister Rusk, in sicer na podpis pogodbe o prekinitvi jedrskih poskusov. Ob tej priložnosti se bodo skušali domeniti tudi o bodočih pogajanjih, do katerih naj bi prišlo v jeseni. Vprašanje je ali naj se skliče vrhunski sestanek ali samo konferenca zunanjih ministrov ZBLI ŽANJE MED AMERIKO IN BOLGARIJO. Dopisnik «New York Timesa* iz Sofije poroča, da bo ameriški minister za kmetijstvo Freeman na svojem potovanju po vzhodnih državah obiskal tudi Sofijo. Odnosi med ZDA in Bolgarijo se naglo zboljšujejo, odkar je na oblasti Todor Živkov, pristaš politike predsednika Hruščeva. V začetku julija je bila med o-bema državama podpisana pogodba o povračilu škode, ki jo je utrpelo med vojno ameriško imet j j v Bolgariji, Bolgarska vlada je sprejela ameriške pogoje brez ugovora. Odnosi so že tako dobri, da se je kosila na ameriškem poslaništvu, ki ga je priredila poslanica ga. Evgenija Anderson, udeležil tud! podpredsednik vlade Stanko Todo-rov, ki je najvišji predstavnik Bolgarije v Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč. Bolgarija teži za tem, da bi razvila čim živahnejšo trgovino z Združenimi ameriškimi državami. V I. polletju znaten napredek Dvig proizvodnje . Cene se dvigajo Ljubljana, julija 1963 Znani so podatki o gospodarskem razvoju v Jugoslaviji v prvi polovici leta. Temeljne značilnosti razvoja v tem času šo zlasti: zelo visoka industrijska proizvodnja, ki presega tisto, kar je bilo predvideno po letošnjem gospodarskem planu, dalje dobra letina v kmetijstvu, napredna dela v gradbeništvu in to na vseh področjih, popolno izkoriščanje prometnih sredstev, ki celo ne zadoščajo za vse potrebe in nastaja zaradi češčega pomanjkanja zlasti vagonov znatna škoda: saj morajo n.pr. v pristaniščih čakati ladje na razkladanje, ker ni vagonov, nastal je dalje zastoj v premogovnikih, ker ni vagonov in grozi nevarnost za jesen, da ne bo možno prepeljati vseh kmetijskih pridelkov, posebno sladkorne pese do tovarn slad; korja zaradi predelave, ker ni vagonov in podobno. Nadalje je značilno za prvo polovico letošnjega leta, da se ugodno razvija trgovina, da je industrija razmeroma dobro in enakomerno preskrbljena s surovinami, da kaže izvoz znaten napredek in končno so vsaj dosedanji rezultati inozemskega turizma zelo ugodni. Strokovnjaki predvidevajo, da v prihodnjih mesecih v tem ugodnem razvoju ne moremo priča-kovari bistvenih sprememb ali morda poslabšanj posebno še, ker je tudi urejeno vprašanje letnih dopustov v proizvodnji, tako da proizvodnja ne bi trpela. Podrobnosti bi nam pokazale, da sicer obstajajo nekateri problemi, ki terjajo še rešitev, da pa ne zadevajo celote, temveč v glavnem posamezna podjetja. Nekoliko širše je morda vprašanje poslabšanja akumu-lativnosti proizvodnje, ki nastaja zaradi naraščanja raznih stroškov in podobno. Računati pa moramo, da se bo ta položaj zboljšal, ker so v pripravi predpisi, ki naj bi uredili v prvi vrsti sistem dajatev, ki jih morajo odvajati gospodarske organizacije za skupne potrebe družbe. Glede stroškov pa je odvisno tudi od njih samih, da jih bodo zniževale in ne nasprotno. Kolikor je to možno bo rešeno s splošnimi ukrepi, kot je z znižanjem bančnih in drugih obresti in stroškov, najemnin in podobno. če pogledamo nekatere podatke moramo ugotoviti, da je letošnji obseg proizvodnje v prvi polovici leta za 14 odsto višji kot lani v istem času, pri tem pa se je število zaposlenih dvignilo le za 2.6 odsto. S tem smo dosegli nadaljnji napredek pro. izvidnosti za veu kot 11 odsto; prav vprašanje proizvodnosti je bilo in je eno izmed perečih vprašanj naše gospodarske rasti. Kot vedno, kaže največji napredek elektroindustrija, pri kateri se je proizvodnja v prvih petih mesecih letos dvignila na 127 (za 27 odsto). Ker je ta industrijska veja za slovensko go-spodarstvo važna, je njen napredek toliko bolj pomemben. Naglo narašča tudi proizvodnja kemične industrije (119), lesne (109), papirne (107), tekstilne (109) in drugih. Ne smemo n mo napredka industrije nafte, ki je bila do sedaj zelo slaba, ki pa je letos v prvih pet .i mesecih stopila na prvo n esto, to je z indeksom 135. Tak uspeh posledica obratovanja novih - *wflv tovarne metanola in degazolinaže. ZUNANJA TRGOVINA SLOVENIJE V tej zvezi bi omenili nekatere značilnosti izvoza oziroma uvoza z območja Slovenije. Zunanjetrgovinska dejavnost se vedno bolj usmerja proti vzhodu, to velja v prvi vrsti glede uvoza. Uvoz iz vzhodnoevropskih držav se namreč nenehoma dviga. Taka preusmeritev je razumljiva spričo zapiranja zahoda v bloke in carinske pregrade. Podobno velja tudi za izvoz iz Slovenije, kar je tudi razumljivo, če se hoče z ustvarjenimi sredstvi pokriti uvoz s teh območij. Značilno je tudi, da je bilo z vzhodnimi država mi sklenjenih več kooperacijskih pogodb na področju industrijske proizvodnje. PRIPRAVE ZA SKRAJŠANI DELOVNI ČAS Nova ustava je uzakonila načelo 42-urnega tednika, s čimer naj bi se skrajšal sedanji delavnik od 8 na 7 ur. S sprejemom ustave to načelo sicer še ni bilo uveljavljeno v praksi, ker predvideva ustava izdajo posebnega zakona in je zato potrebno prehod na skrajšani delavnik temeljito pripraviti. Posebne komisije sedaj ob sodelovanju zbornic pripravljajo vse potrebno, da bi se navedeno načelo ustave čimprej uresničilo. Mnogo problemov je treba načelno in posamič rešiti prej. Med take probleme sodi problem organizacije podjet.j, organizacije proizvodnega procesa in vrste ■ vzporednih služb, kot je prometa in podobno, že prvi poskusi so namreč pokazali, kako važen je n.pr. prevoz delavcev na delovna mesta z že- leznico, ki ima svoje vozne rede prilagojene sedanjim potrebam in podobno. Poleg tega je važno, da bi se s skrajšanem delavnikom ne zmanjšali rezultati, temveč nasprotno naj bi se ti z boljšim izkoriščanjem družbenih dajatev, poslovnih zlasti notranjih rezerv še povečali. Tako naj bi bil prehod na navedeni sistem ekonomsko opravičen in ugoden ukrep. Po tovarnah ji gospodarskih organizacijah sploh, danes o tem vprašanju mnogo razpravljajo in iščejo najboljšo rešitev, često bo ta rešitev taka, da bodo delali delavci in uslužbenci le pet dni v tednu, toda tako, da bodo v tem času delali skupno 42 ur. GIBANJE CEN IN DOHODKI Indeks cen je v zadnjih mesecih nekoliko padel, kar je razumljivo spričo ugodne ji dobre letine. Sicer kažejo cene nekaterih živil, posebno mesa in mesnih izdelkov ter nekaterih mlečnih izdelkov, kot sta maslo in sir, težnjo za dviganjem, kar pa se skuša preprečiti z ustreznimi ukrepi. Med drugim se pripravlja prepoved izvoza nekaterih vrst živine. Značilno je, da se indeks industrijskih izdelkov ne dviga in da je že dolgo na isti višini. Nekatera industrijska podjetja sicer skušajo priti do dovoljenja, da bi lahko zvišala cene tem ali onim izdelkom, jim pa to urad za cene ne dovoli. Raven indeksa cen je sicer višja kot lani v tem času, dvignili pa so se tudi osebni dohodki in to za približno 5 odsto. Povprečni zaslužek znaša na zaposlenega sedaj nekaj nad 32 tisoč (-in mesečno. Podatki kažejo, da je večina zaposlenih prejemala mesečne dohodke med 30.000 in 40.000 din, in to 25.1 odsto vseh zaposlenih. Z dohodki okoli 10.000 din mesečno, kar je obenem minimum, je le 1 odsto zaposlenih, dočim jih prejema nad 100.000 že 17 odsto zaposlenih. — z j — tem bodo gotovo več zaslužile, italijanski industriji pa bodo zadale hud udarec, ker ji bo začelo po eni strani primanjkovati prvin, po drugi pa bo glede končnih proizvodov dobila hudega konkurenta. Zato si italijanski strokovnjaki belijo glavo, kako naj bi zavarovali papirno industrijo. V državah EGS sc jc poraba mesa povečala Zavod za statistiko Evropske skupnosti je poizvedoval o preskrbi in proizvodnji mesa v času med sezonama 1955-56 in 1960-1961. Poraba mesa na glavo se je v vseh državah Skupnosti povečala, in sicer v absolutnem merilu najbolj v Nemčiji, medtem ko so v Italiji zabeležili največji napredek v relativni vrednosti. Poraba mesa na glavo v državah članicah EST se je sukala takole (v kilogramih): 1958-59 1959-60 1960-61 Z. Nemčija 55,8 57,4 59,6 Francija 68,5 72,1 76,1 Italija 25,4 27,7 28,6 Nizozemska 39,8 42,6 44,5 U.E.B.L. 56,0 56,8 53,9 E.G.S. 49.4 51,7 53,9 Čeprav ni bilo povečanje porabe na glavo enako pri vseh vrstah mesa, ni bilo bistvenih sprememb, ako. izvzamemo posebno zvišanje pri porabi perutnine. šča z zahtevo, naj s primernimi ukrepi zaščiti francoski trg. Izvršna komisija EST je res pooblastila Francijo, naj uvede posebno pristojbino na nakup domačih hladilnikov in na nakup posameznih kosov hladilnikov italijanske izdelave. Italijanska vlada smatra to dejanje za diskriminacijo, zato je vložila priziv na isto izvršno komisijo EST. Ko je ta proučila italijanski priziv je le potrdila svoj prvotni sklep in ga utemeljila s trditvijo, da tu ni govora o kaki diskriminaciji, ampak le o povsem logičnem varnostnem ukrepu v korist francoskega trga. Celovški sejem (Nadaljevanje s 1. strani) polovico inozemskih. Med njimi je 180 samostojnih in 168 kolektivnih razstavijalcev. Med inozemskimi razstavljala je še vedno največ.ie število zahodne« nemških podjetij (74), katerimi na drugem mestu sledi 61 podj jetij, ki so vključena v jugo-; slovansko kolektivno razstavo. | Italijanski riž in ESI Na zasedanju ministrov za poljedelstvo šestih držav članic Skupnega evropskega tržišča, je italijansko odposlanstvo predlagalo, naj bi ostalih pet držav članic uvažalo italijanski riž, ne pa azijskega ali severnoameriškega kakor doslej. Predlogu so se uprle Belgija, Nizozemska in Nemčija, kajti v teh državah posluje kakih dvajset podjetij, ki predelujejo izključno azijski ter severnoameriški riž. Proti sporazumu je tudi Francija, katere proizvodnja riža že krije domače potrebe. Italija je edina članica EGS, ki proizvaja riž tudi za izvoz. Zato je resno zaskrbljena spričo nasprotovanja omenjenih treh držav. Italijanski gospodarstvenik; vidijo v tem jasen manever izven-evropskih držav, ki hočejo za vsako ceno prodreti na trge Skupnega evropskega tržišča Italijanski strokovnjaki trdijo, da predstavlja belgijsko, nizozemsko in nemško zadržanje — spričo pičle razlike 3 odsto med ceno na notranjem trgu in ceno za uvoz riža iz tujine — neke vrste zaščitno dejanje nasproti industrijskim podjetjem, ki so v rokah Američanov; njihovo prodiranje na evropske trge je tembolj učinkovito zaradi silnega dumpinga (do 60 odsto razlike med cenami riža na evropskem in cenami na ameriškem trgu), ki ga izvajajo ameriški proizvajalci na škodo evropskih, zlasti italijanskih proizvajalcev riža. Odkar se koroški sejem razvija v smeri specializacije nf lesno stroko, si lesna podjetja prizadevajo, da bi prikazala vse dejavnosti v zvezi s to dragoceno surovino. Tako najde lahko vsak strokovnjak iz te stroke na razstavi najnovejše ob-1 delovalne stroje za žagarsko ih papirno in sploh lesno prede-l lovalno industrijo. Tudi obe avstrijski velepodjetji lesonit-nih plošč FASER in FUNDER skušata izpodriniti predvsem gradbeništvu pločevino in emajlirane plošče. Skratka vsa dolga pot od drevesne sadike do dre-’ vesa in lesnih odpadkov, vsa| pot te surovine do končnega izdelka je na sejmu do zadnjih podrobnosti opisana. Po tiskovni konferenci je sej jemska uprava organizirala tudi ogled tovarne LEITGEB <1 Kuehnsdorfu. Novinarji so si z zanimanjem ogledali obrate* tega lesnega kombinata, ki je* po svoji zmogljivosti drugi Avstriji. Podjetje ima pole«, žagarskega oorata tudi velike obrate za impregniran j e električ; nih in telefonskih drogov, Id jih okoli 40 odsto tudi izvaža Predvsem je pomembna moderna avtomatizirana proizvodnja lesovinitskih emajliranih in k* širanih plošč. V avtomatiziranem obratu, k* dnevno proizvaja okoli 5000 M-m emajliranih lesovinskih plošč, delajo samo štirje delavci; š obratu kaširanih plošč (lepljenje plastičnih folij na lesovin-] sko podlago), ki služijo med; drugim za oblogo kuhinj in ko-; palnic, pa delajo pri popolnima avtomatiziranih strojih sam° trije delavci. Primer moderne proizvodnje v tej tovarni kaže. da zahteva vključevanje Avstrije v Evropsko gospodarske skupnost (v zvezi s tem tudi zniževanje carin, ki bodo predvidoma sredi prihodnjega lete popolnoma odpravljene) vse ved-jo proizvodnost, da bi bili av-. strijski proizvajalci kos zunanji konkurenci. M. S. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon ži. 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKREO IMPEXPORT UVOZ - IZVOZ . ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 leiei. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hosco 2U • Tel. 50010 Telegr-: lmpexnort - Trieste U VAZA: VSAKOVRSTEN LES . CEMENT IN GRAD. beni material . meso in živino IZVAJA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL . KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu JflOBILI HIAliALOSSO T R S T . T RIE S T E, ul. XX X Ottobre vogal ul. Torrehianva, lelef. 35-740 Pohištva dnevne sobe oprema iVia/dtre za urade • vozički - posteljice permafles Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7 V KRANJU od 2. do 13. avgusta 1963 Izkoristite obisk sejma za ogled prelepe Gorenjske-Vsak dan ples in druge zabave - Folklora -Večerni programi KRANJ IN GORENJSKE LEPOTE vas vabijo S.2 S3 523S 2 %-£ 3 ~ 5PSy~2 < S5%2 2 □ 5 S'2.32.3 3 3 P'2 S (P 3. "S 5 1 30 a. a 3 5 & 2. 22 -32 »3« S. S Z: sr Ar < 5V e- »zrzrg-® ° 9 3*3.2 2 S ir w sr*-« S sto-S. » V tr < d sr^- s o. s? ir- » a-a ero a aro-« a .*? 2 »» s, H & c? se, kateri izmed obeh razlogov zapostavljanja je važnejši? Ali neodgovarjajoča tehnična sestava proračuna, ali zaostala miselnost dosedanjih upravnikom občine? Odgovor na to vprašanje prav gotovo ni težak, če pomislimo, da je tehnična sestava proračuna odvisna od idejne usmeritve sestav-ljalcev. Ti pa živijo še vedno v privzgojenem pojmovanju, da je treba Slovencem odrekati tu di najosnovnejše pravice iz strahu, L bi jim sicer morali prepustiti sorazmerni delež pri u-pravljanju javnih ustanov. To bi se tudi nuj j zgodilo, če bi jim v skladu z razvojem časa, morali dejansko priznati enakopravnost prav na vseh nod-ročjih, predvsem na gospodai-skem in jezikovnem. GLAS SLOVENSKIH SVETOVALCEV O obeh glavnih ovirah za pravičnejše ravnanje s someščani slovenske narodnosti sta spregovorila v obči.isk-mi svetu med razpravo o proračunu svetovalca Hreščak in Simčič. Prvi je jasno očrtal privzgojeno zavestno miselnost italijanskih svetovalcev glede na odnose do slovenske manjšine, drugi na je grajal pomanjkljivosti ob- činskega proračuna za potrebe slovenske šole ter se zavzel za praktično izvedbo dvojezičnosti vsaj v okviru občinskih izpostav v pretežno slovenskih predelili mesta. Oba govornika sta zelo spretno in temeljito razložila dejanski položaj. Pri glasovanju je Hreščak glasoval proti, Simčič pa za odobritev proračuna. Svo-je stališče je opravičil Simčič v svoji glasovalni izjavi, v kateri je dejal, da sta župan m občinski odbor sprejela njegove predloge o namestitvi uradnikov, ki obvladajo slovenščino, na občinskih izpostavah v Sv. Križu, na Proseku, na Opčinah, v Rojanu, Skednju ;n Bazovici ter v ulici Maurenzi, nadalje predlog o otvoritvi dveh slovenskih ot.oških vrtcev (ene. ga v središču mesta, drugega na Lonjerski cesti) in končno predlog o takojšnji izvedbi nujnih del na slovenskih šolah. POLITIČNE OBLJUBE Prav gotovo bi bila izvedba teh obljub važen korak na poti k enakopravnosti slovenskih meščanov z italijanskimi. Kljub temu moramo 'naglasiti, da so te obljube bolj političnega kot načelnega značaja, župan in občinski odbor jih je dal, ko je bil v stiski z glasovi, zato nimajo ustrezne postavke v pro-J upnika. računu in občinskih pravilnikih. In ker proračuna občinski svet, kakor smo omenili v začetku, ni odobril, tudi dane obljube verjetno ne držijo več. To je nov dokaz, da si moramo Slovenci izbojevati tak občinski proračun, ki bo ustrezal dejanskemu sorazmerju sil obeh narodnosti, ne pa da bodo naše jezikovne in gospodarske potrebe odvisne od političnih obljub trenutne večine v občinskem svetu ali odboru. FAŠISTIČNA ZAKONODAJA V sedanjem pravno-finanč-nem položaju občinske uprave butne vsaka slovenska zahteva ob navidezno zakonito stanje, ki ga je ustvaril zgodovinsko-politični razvoj, to je dolgoletno zapostavljanje Slovencev v Italiji pod fašizmom. Ta položaj ima svoj izvor v jašistični zakonodaji, ki je v glavnem se vedno v veljavi glede krajevnih ustanov. Zato je tudi uprava tržaške občine še vedno vklenjena v zakone s fašistično ideologijo, če k temu prištejemo še kronični primanjkljaj občinskega proračuna, ki ga vsa povojna leta pokrije vladni komisariat (prej Zavezniška vojaška uprava), nam to dejstvo jasno nakazuje veliko odvisnost občinskih financ do glavnega KAKO DOSEČI RAVNOVESJE? Tako prihaja na razpravah o občinskem proračunu do različnih protislovij. Ena skupina svetovalcev bi želela uravnovesiti občinski proračun s povišanjem davkov, da bi se osvobodila odvisnosti državnega prispevka; druga predlaga znižanje občinskega osebja, za katerega gre večina občinskih dohodkov; spet tretja skupina no-če slišati o povišanju davkov ter hoče ohraniti tako državni prispevek kot vse osebje. V ta protislovja namenov in misli prihajamo Slovenci z upravičenimi zahtevami gospodarske in jezikovne narave. A že od leta 1949, ko je bil izvoljen prvi občinski svet, nas odpravljajo le z obljubami. Tako bo verjetno tudi sedaj. Ko pa se niti pisane ustavne določbe in mednarodni dogovori v celoti ne spoštujejo in izvajajo. Zato so štirinajstletne obljube le odraz tre-n-.tne zagate. SLOVENCI IN POKRAJINSKI PRORAČUN Kar velja za občinski proračun velja še v večji meri za pokrajinski proračun. Tu je prizadeto celotno področje, kjer | bivajo Slovenci na Tržaškem. j Zapostavljanje Slovencev je v I rju popolne enakopravnosti 1 pokrajinski upravi prav tako I meščanov in deželanov. pereče v gospodarskem in jezikovnem pogledu kakor pri tržaški občinski upravi. Tudi tu ni slovenskega osebja v vrhovih uprave, niti v vodstvu pokrajinskih ustanov, pri upravi in nadzorstvu pokrajinskih cest, v kmetijstvu, ki je brez primerne slovenske strokovne šole itd. (Tako so kažipoti na pokrajinskih cestah samo v italijanskem jeziku). Niti v pokrajinskem svetu ni prodrl proračun za 1. 1963. V obeh primerih sta sedanji manjšinski upravi odložili dokončno sklepanj .- o proračunih na iesen, pričakuj-j, da se bo do takrat razčistil politični položaj v državnem okviru. JASNO PRIZNANJE SLOVENSKIH PRAVIC Odpor oblasti proti uvedbi dvojezičnosti, celo v pretežno slovenskih krajih, ima po našem mnenju svoj izvor v go-spodarsko-socialnih razlogih, to je v strahu, da bi bilo treba zaposliti vsaj nekaj Slovencev in morebiti odpustiti nekaj Italijanov. Zato si je težko misliti, da bi v sedanjem trenutku BREZ PRITISKA OD ZGORAJ odslovili del sedanjega osebja, da bi lahko namestili slovenske strokovnjake, uradnike in nameščence sploh. Do tega priti?" a bo gotovo prišlo, a ko bodo predstavniki Slovencev in strank, ki njihove upravičene zahteve podpirajo, vztrajno, odločno in enotno f občinskem in pokrajinskem sve-ponavljali zahtevo po prizna- RIBE LE NA POKRITI TRŽNICI. Tržaški občinski odborniki so na zadnji seji določili, da se bodo odslej ribe, namenjene domači uporabi, smele prodajati le na pokriti tržnici pri Sv. Andreju. S tem hočejo preprečiti, da bi si trgovci na drobno nabavljali ribe izven tržnice in jih nato prodajali po zvišani ceni; tako se je dogajalo doslej, posledica pa je bila znatna podražitev ribam. Med drugim so odborniki določili tudi, da občina najame pri Tržaški hranilnici posojilo 119.062.414 lir za razna popravljalna dela pri javnih poslopjih, za gradnjo novih poslopij in za nabavo opreme nekaterim šolam. ze; zdravstvena elektronika se uporablja tudi v ginekologiji (porodništvu); pomaga pri določevanju raznih reakcij matere in otroka in v bodoče do možno vplivati na otroka še v materinem telesu. toriotru " UT HINKI BOLJŠE PLAČE V ELEKTROINDUSTRIJI. Tudi SELVEG je prevzela državna ustanova za elektroenergijo (ENEL). Zdaj so tudi obnovili delovno pogodbo uslužbencev, kateri so prešli v novo službo; vsega jih je nekako 250 med delavci in uredniki tako s Tržaškega kot z Goriškega. Po tej pogodbi bodo plače uslužbencev od 20 do 25 odsto višje, deležni pa bodo tudi proizvone nagrade in skrčenja urnika od 46 na 40 ur tedensko. STAVKA USLUŽBENCEV BENCINSKIH ČRPALK Ustanova za vzdrževanje bencinskih črpalk je za 25. in 26. julij letos proglasila 48-urno stavko v znak protesta proti ravnanju petrolejskih družb; te so namreč nenadoma prekinile pogajanja o zvišanju marža u-službencem bencinskih črpalk, ki prejemajo samo 5 lir na vsak prodani liter bencina. Slednji zahtevajo, da se jim marž poviša na 9 lir in sploh, da se popolnoma preuredi pogodba, ki jo imajo s petrolejskimi družbami in ki traja že 15 let. To je bil le prvi del stavke, ki je zajela tržaško, videmsko, goriško in še nekatere druge italijanske pokrajine. Zapora bencinskih črpalk je bila popolna. Kljub temu avtomobilski promet ni zašel v resne težave j kajti vsi tisti, ki imajo prepustnico, so odšli v jugoslovanski obmejni pas, kjer so napolnili bencinski tank. lflf§ itioV/e in o pl milno l HOTEL ADRIA* ANKARAN vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! -ha Carica Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina 4R JUCOLINI JA Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle linee: ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIA PICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) da Rijeka ogni 7 giorni — NORD AMERICA (North of Hatteras) ogni 10 giorni — SUD AMERICA (La Plata) ogni 30 giorni — LEVANTE ogni 7 giorni — IRAN — IRAQ ogni 30 giorni — INDIA — PAKISTAN — BURMA ogni 30 giorni — ESTREMO ORIENTE ogni 30 giorni — GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giorni con 52 modeme e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La «JUGOLINIJA» accetta il crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar' TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — JUCOLINI J A - RIJEKA _____ RIJEKA - Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izvenredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije. 1..... Stran '4 TRZNI P REGLE 'DM&tM/e KMEČKE ZVEZE Italijanski trg Na italijanskem, trgu e novo pšenico so kupčije selo živahne. Blago namreč prihaja redno na trg in tudi količine so večje od predvidenih. Nekoliko težje se prodaja koruza in druge žitarice. Zelenjavni trg je kot vedno v tem letnem času zelo živahen. Kupčije z živino niso posebno ugodne; na trgu je malo goveje živine. Slabe so tudi kupčije s prašiči. Trg s perutnino je zmeren, ugodnejši pa je trg z jajci. Cene maslu so slabe in še vedno težijo navzdol cene siru gtana, v nasprotju z drugimi vrstami sira, pa se držijo krepko. Nove olajšave za destilacijo vina so ugodno vplivale na kupčije. Povečalo se je povpraševanje tudi po navadnem namiznem vinu (do sedaj se je največ prodajalo ustekleničeno vino). Cene oljčnemu olju so se zelo dvignile, kar precej ovira kupčije. 580; goveja živina za rejo in vprego; neodstavljena teleta 50-70 kg težka 550—650, 70—100 kg 330—630, junice 83—90.000 lir Za glavo, voli ža vprego 300-320 lir kg; krave mlekarice 170—210.000 lir glava, navadne krave 130—160.000; prašiči; ne-odstavljeni prašiči 18—25 kg težki 700, suhi prašiči 25—40 kg težki 580, 40—60 kg 500, 60—80 kg 450, debeli prašiči 125—145 kg težki 365, 145—160 kg 370, 160—180 kg 374, čez 180 kg težki 375 lir za kg. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1190, Santos Fancy 18 1290, Viktorija V 18/19 1180; Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1210, Haiti naravna XXX 1225 Kostarika 1380; Arabska in a-friška kava: Gimma 1210, Moka Hodeidak št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1090, AP special 1120, Rob EK/1 3—5 odsto 1090, Rob EK/1 special 1110, Rob EK/3 10—12 odsto 1070; Slonokoščena obala 1060 lir za kg. LES TRST. Navajamo cene za avstrijski rezani les, dostavljen na mejo. Smrekov les: I—II širok 33—35.000 lir kub. meter, 0—IH širok 29.000, 0—IV širok 28.000, m 27.000, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17— 19.500, tramovi »po običaju Trst« 14.500—15.500. Macesnov les: I—II 38.500—40.500, I—lili! 28—29.500, HI 20.000. Borov les: I—II 31—33.000, I—II—III 25—26.000, III 18—20.000 lir kub. meter. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Pomaranče 280—350k, marelice 150—230, fige 80—150, hruške 80—130, grozdje 100—200, češplje 10—20, bele breskve 110—180, rumene extra 140—220, I. 80—150, limone 200—250; pesa 25—50, rdeča pesa 30—70, gorenje krajevnega pridelka 30—48, od drugod 30—48, zelje 30—70, kumarce 30—70, svež fižol 70—150, fižol boby 40—50, čebula 24—40, dišeča zelišča (netto) 300—500, sveže gobe (netto) 1000- -1500, cikorija 50—150, solata 40- 100, endivija 50—110, melancane 20 70, krompir 28—32, zelena pa- prika 40—100, rumena 150—350, paradižniki 30—60, zelena 40— 80, bučice 30—70 lir za kg. KRMA MANTOVA. Pšenična slama v balah 850—900, zelena trava tega mleka 900 lir za kg, maslo iz smetane 860—870, maslo iz sladke smetane 810—820; sir grana iz Cremone svež 530—560, sir grana proizv. 1962—63 680 do 710, proizv. 1960 760—790; 1961—62 810—840, sir Ernmen-thal svež 550—580, uležan 590 do 620, italico svež 440—450, taleggio svež 400—410, sbrinz svež 550—560, uležan 600—630, provolone svež 550—560, uležan 620—660 lir za kg. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunani. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 31.300—31.500, iz koru- 300—350 lir za stot, sestavljena ze 28.300—28.400, tropine 28 000 krma za krave mlekarice 5600— i do 28.200, navadno olje iz ko- polah 14—15.000, navaden sati-niran tiskarski papir 15.500 do 16.750, srednje vrste 18.800 do 19.000, navaden pisarniški papir 17—18.000, srednje vrste 19—21.000, finejši 23—24.000, trikrat klejen papir za tiskovine 22—24.500, «uso mano» 23.600—25.500, registrski papir 19—20.500, pisemski papir srednje vrste 21—22.750, finejši 23 tisoč do 25.750, velina za kopije 41.000—45.000, risarski papir 38.500—40.500, patiniran papir Domača kapljica po naših osmicah Z motorjem sem se peljal pro- je treba predložiti policiji v "\T rt liwrtni Vt 1 lil 1 Trt rt,Tf rtrtl 1 «rt rtMrt- m t“n _ _ t y „ J 1 i . i ti Nabrežini. Kljub svežilnemu vetriču, ki mi je šibal obraz, je bilo peklensko vroče. Zaže-jalo me je. V Nabrežini sem zavozil na glavni trg in se ustavil. Sedel sem za mizico pred barom in naročil steklenico piva. Nekoliko vstran so sedeli trije srednje vrste 26—28.500, r ten fen ske kai taji die kje jtie črs cas he la del Sej I drt dal Lji v bo< Do; tui th e ter