PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, sreda, 25. lull]a19A5 ■ leto 1. štev. 62 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- liri 25. julij 85. julija 19J/S. je prenehal JMiji uradno fašistični režim. milic italijanskih protifašistič-* ljudskih množic, ki je prišel vraža zlasti v razsežnem ,(!?• new gibanju Severne (stavka v Milanu, Turi-ifcu ®enov^ na en' strani, si-to zmage zavezniškega orol-'vkrcanje na Siciliji in zla-®“Iočine ofenzive Rdeče ar- truJi na drugi strani so pre-jmtOli tisti del italijanske reak-3 se je do tedaj posluže-JZfttemo za obrambo svojih . 'ljudskih koristi, da je fa-brni °dklenkalo in je za o-moo istih protiljudskih ko-j* Potrebno vsaj navidezno j. e*f,' * fašizmom in igrati na •fsnilfco demokratično karto. „uJt° fe tretji Viktor E mast izbral maršala Badoglia m *°upoI likvidacijo fašizma v to n da 88 mu b0 posrečilo s rešiti interese italijan-in zvaliti na fa-^ t>«o skupno odgovornost dvajsetletno terori-mng/® italijanskih ljudskih S k*® in slovanske manjšine. do polovičarsko, kompromis-dj "Vijo italijansko ljudstvo tel« . zadovoljno in to ker se likvidacija fa-dj institucijah in osebah i taka niH se ni mogla vršiti h l• ^točnostjo in doslednost-do’oe , bi bilo pričakovati od dorru e> ki bi morala popol-?rekiniti s sramotno in jo. r fašistično preteklost-ktui^kratične množice itali-TO* i9a nar°da so bile opehar-n« „ uspehe svoje dolgolet-oborn’ borbe » za uspehe Ifcji en® borbe vseh zavezni-teoo prodov. Na odločno zah-n6&a ljudstva po ra-SoJJj. demokraciji italijanske-Ijefattčnega in socialnega živ-°hedfle Badoglio odgovoril z 8. iZpini stanjem, kar je do polof .rnbra ustvarilo ugoden Prot^s^M nacistično Nemčijo ^..Zavezniškim armadam v iJ. ^m pa je bila ustvarjena za razmah narodno-^6odilnega gibanja in parti-borbe v tistih predelih °k!t’ k* ie Nemčiji uspelo IW?f* v svojih krempljih. tali)tp*k° gibanje Severne I-ta sJ.far jc najmočneje razvi-litih kratičnost Širokih Ijud-’hšvll>lrio!ic *n ki danes pred-ioJ( 18 nedvomno edino moi-f'tev„ Pravilno in pravično re-:iua vprašanj mirnega so-le, jped narodi, še nima do da-Mitixe9a vpliva v italijanskem Keni življenju, ki mu po-Ta,uPravičeno pripada. \ar°, /e P° zaslugi italijanske *n * ni° povezane Sfaarne klike, vprašanje formalizacije italijanskega Prto v, življenja še danes od-lJUb temu, da imajo v ei(„ . vlado, ki ji predseduje faa8d voditeljev partizan-^ os gibanja Severne Italije, *0dn Y Ja severne nanje, TOhTk bo ostalo vse do tlej, \ v bo vlada le številčni iz-* Han? Ve strank, ki vnašajo čr*r-.......................... politično življenje V bo PredfaSisti kjer je iz im-S osvajalskih razlo- ^**em razpihoval nacio-\ n?° tn uničeval sloven- mi največji dokaz de-St0n n°sti narodno - osvgbo-lS ;noibanja v teh krajih in \ati,rn',ivo proti vsakršnemu \j*u. fašizma. Vsak poskus Ni,,/® snotne italijansko-V**« protifašistične skup-Jtfn Politična delitev tukaj» ■Sltif^bivatstva po njegovi Mih,? * Pripadnosti ne mo-lk Jati od resničnih demo-ampak je le v interesu manj prikrite fašistične ?’ ** /* *5-*°vinski datum v ita- SorlT. honec fašističnega .far - ,.^a režima, moramo tli •t<*’ reakcionarno iSho 'iiulifa !e vedno duši JhnTJr socialno sprostitev far k ljudskih množic. S * bo v Italiji uspelo do-faaUati tega reakcio-tfahe falra, bodo še demo- , -ti* w ... 'Ja «aiŽjflobitve antifašistič-hiJa in fa^osvobodilnega gi- hfaL itaii\draoocenrffa vr^°' i ^a o j fasko - slovenskega ! 11 Istri vaškem Primor-v stalni nevarnosti. le mnoso resnesa dela Za danes se napoveduje službena izjava o delu konference velikih trek London, 24. Reuter. — Dopisnik britanske radijske družbe poroča, da Je potsdamska konferenca dovršila ie »mnogo resnega dela*. Tako je Izjavilo odposlanstvo na konferenci, ki je danes objavilo, da njihovo delo napreduje. To kratko poročilo o njihovih naporih Je vse, kar nam Je trenutno na razpolago, pravi proročevalec, vendar smo lahko prepričani, da so vsi delegati v zadnjem tednu izredno intenzivno delali. Poročevalec dostavlja: «Ce smemo sklepati po vedenju ministrskega predsednika pri danainji paradi zmage, so bili doseženi že dobri in stvari uspehi*. London, 24. Reuter. — Izjava velikih treh — prva ki bo začudenemu svetu odkrila tajne odločitve — bo morda Jutri izdana. V Berlinu imajo občutek, da se konferenca bliža koncu in da Jo bodo veliki trije Jutri odgodili za kakšen dan. poročevalcev, skromna novica, da so se včeraj zopet sestali veliki trije in da njih razgovori »dobro napredujejo*. Slavnostna veterja pri Churchillu Berlin, 24. Reuter. — Današnja uradna izjava pravi: Ko so bili današnji uradni posli zaključeni, Je predsednik Churchill povabil k sebi Trumana, Stalina in člane rus-., kih, ameriSklh in britanskih zastopstev. Sprejel jih je v svoji hiši, ki Ji pravijo «Downing Street Potsdam*. Predsednik Churchill je s svojo hčerko pričakal 'predsednika Tru- mana in generalisima Stalina na vratih svoje hiše. Kmalu nato so se veliki trije pojavili na nekaj trenutkov pred glavnim vhodom. Med gosti so bili trije zunanji ministri, britanski laburistični voditelj Attlee, admiral Leahy, trije načelniki štabov: maršal Zukov, feld. maršal Montgomery in feldmaršal Aleksander, Maitland Wllson, sir Edward Brindges, general sir Hastings Ismail in lord Moran. Godalni orkester britanskega letalstva pod taktirko letalskega poveljnika 0’Donnella je igrala komade, za katere so prosili predsednik Truman in generalisimus Stalin. VWWVW^VW^WftS ■AV.VVAVASV.V.V.VAV Francov zadnji poiskus New York, 24. Tass, — «Ohris*ian i se zaveda, da so njegovi dnevi šte-Zdi se, da bodo izdali »začasno iz- | Science Monitor* piss, da predstav- ti, in skuša rešiti, kar Je mogoče, javo* in bodo konferenco nadalje- i lja Francova izjava o-obnovi mo-1 Francu ne smemo dovoliti, da bi vali pozneje ali pa predložili nujne ' narhije skupaj z »zakonom o pra-zadeve, ki se tičejo Nemčije, zavez. J vicah*, ki so zelo omejene, kate-nlški nadzorstveni komisiji. Pod- rega je sprejela lutkovna vlada v laga za to mišljenje Je dejstvo, da bo v četrtek objavljen izzid britanskih splošnih volitev in da pričakujejo, da bo ministrski predsednik Churchill odpotoval iz Potsdama v London zato, da bo prisostvoval ob-javi končnega lzzida. e Na drugi strani se zdi malo ve-Jetno, da bi predsednik Truman in generalisimus Stalin mogla sama nadaljevati razgovore, dokler se Churchill ne bi vrnil zaradi vodilne vloge, ki jo, kakor mislijo, igra Churchill pri razpravah. Pozno ponoči so objavili, da je Churchill povabil na večerjo predsednika Trumana, generalisima Stalina in člane ruskega, britanskega in ameriškega zastopstva. Večerja Je bila v »njegovem predsedniškem uradu v Potsdamu*, po. tem ko so »bili zaključeni uradni posli dneva*. Vendar ni bilo nadaljnjega glasu o prejšnji izjavi, da bo to .zadnji izmed uradnih banketov*. Neprodirne uradna tajnost, v katero Be je zavila konferenca v Potsdamu, je postala tako velika, da js edina vest, ki jo je mogel dobiti nepotrpežljiv roj častnikarskih preteklem tednu, zakasnel in obupen poiskus, da bi rešili s pomočjo monarhistov sebe in falango. Pisec članka Menefee naglaša, da manjka Francu vsakršne ljudske podpore in da se vzdržuje na oblasti edinole s policijsko silo. Ce bi smelo ljudstvo svobodno voliti, bi pretežna večina glasovala proti Francu. Ko govori o obtožbah, da Franco podpira gospodarsko prevladovanje naoistov v Španiji, Menefee naglaša, da take obtožbe popolnoma odgovarjajo resnici. Pisec podčrtava, da je po poročilih ameriških dopisnikov veliko število naoistov zbežalo ■ v Španijo. Iz uradnega Wa«h!ngtonekega vira potrjujejo poročilo, da so nacisti popolnoma opremili moderne jeklarne In druge tovarne v Španiji. Tudi številni ameriški radijski poročevalci se bavijo s Francovimi manevri. Radijski poročevalec Jacoba pravi: »Frartoo in Francovi pomagači so vojn.1 zločinci. Zato Je treba z njimi ravnati kot z vojnimi zločinci, španska industrija dela pod nemškim vodstvom in zato ogroža mir. Franco Ob pričetku Petainovega procesa Silno oblolovalno pričevanja Reynanda In Dasču Reinerze na mnogih mesflh urili člani te organizacije v sabotažnih akcijah. Odkrita so bila skladišča orožja, hrame in zdravil. List naglasa, da češko ljudstvo ne bo več trpelo nacistične strahovlade. »Vsak pristaš te strahovlade bo uničen. Skrbno bomo pazili, da v obmejnih pokrajinah nič ne bo ogrožalo naše varnosti*. List zahteva čimprejšnji izgon fašistično mislečih Nemcev iz Češkoslovaške. Spomenik pedlim rdecearmejcem v Olomoucu Praga, 24. Tass. — »Rude pravo* poroča, da so v Olomucu odkrili spomenik padlim rdečearmej-cem kot trajen dokaz ljubezni in udanostl veliki vzhodni zaveznici in sestri. Navzoča sta bila ministrski predsednik Fierlinger in minister za notranje zadeve Nosek. V svojem govoru je FieTlinger dejal: »Plačujemo dolini delež onim, ki so osvooodili Olomouc in ga vrnili Češkoslovaški. Sovjetska zveza, ki so jo vodili veliki ideali edinosti in enakosti državljanov ter idal bratstva, Je prestala v vojni najtežjo preizkušnjo. Kljub temu ni nikoli obupavala, se ni vdala in ni klonila pred prehitro triumfirajočim sovražnikom. Sedaj žanje sovjetsko ljudstvo v polni meri zaslužene sadove svojega trdega dela. Z globoko hvaieznostjo se. spominjamo modre politike generalisima Stalina, ki Je vodil Sovjetsko zvezo, podpiral naš pogum in nase zaupanje ter nam sedaj nesebično pomaga ta daje nov pomen in novo obliko ideji slovanstva*. V svojem govoru je minister Nosek dejal, da bo spomenik junakom Rdeče armade vedno spominjal češkoslovaško ljudstvo, da sta prinesli Sovjetska zveza ln Rdeča armada svobodo Češkoslovaški ter Ji dali možnost, da obnovi svojo republiko. Socialna obnova iolkoslovaCko Pariz, 24. Reuter. — Praški župan Vaclav Vacek, ki se mudi v Parizu, je Izjavil, da so od dneva osvoboditve Prage razdeliti med češke kmete že 6,050.000 jutrov zemlje. Površina odgovarja skoraj vsemu belgijskemu ozemlju. Ta zemlja je pripadala Nemcem, ki so prebivali vzdolž češke meje, Podržavili so češke industrije in tovarne že proizvajajo motoma vozila in električni material. Rudniki, denarni zavodi in zavarovalne družbe še pridejo v sezname podjetij, ki naj se podržavijo. Angleški rudarji za po-driavijanje rudnikov London, 2f. ZVN. — Izvrini odbor britanskih rudarskih sindikatov je na shodu »Trade Unions* službeno zahteval, naj bi ae zavzeli za po-državljenje premogovnikov v Veliki Britaniji. Izvršni odbor je nadalje sklenil, da bo posredoval pri lastnikih rudnikov in ministrstvu za gorivo ln elektriko, da bi delavci delah samo po pet dni na teden in sedem ur dnevno. IZ JUGOSLAVIJE Razširjenje AVNOJ-a Pomnoien bo sa 120 poslancev - Na treljem zasodanju bodo pripravili novi uradnlikl zakon, zakon o agrarni reformi in urodll zakonsko pravo Beograd, 24. Julij. Tanjug. Po obvestilih, ki Jih je dobil sodelavec »Politike*, bo AVNOJ razširjen a 120 novimi poslanci. Narodno predstavnikovo Jugoslavije bo n« ta način delno dopolnjeno s člani starega parlamenta, ki je bil izvoljen 11. decembra 1938, delno pa s predstavniki raznih potičnth strank in skupin, ki doslej niso bile zadostno zastopane v Protifašističnem svetu narodne osvoboditve Jugoslavije. Glede novih zakonov, s katerimi se bo bavil AVNOJ, na svojem treljem zasedanju, se poroča, da načrt novega uradniškega zakona popolnoma ukinja vse dpsedonje kategorije in skupine, kakor tudi avto-matičo napredovanje državnih uradnikov. Kot merilo za oceno državnih uslužbencev, njihovo napredovanje in nagrajanje upošteva načrt samo stvarno sposobnost uradnikov v zvezi s stvarnimi ta drugimi kvalifikacijami. Novi zakon o agrarni reformi bo popolnoma likvidiral zadnje o-stanke fevdalnih odnosov v naši državi; zemlja bo dodeljena kmetom brez zemlje, borcem po zakonu o demobilizaciji ta kmetom z zelo majhnimi posestvi, kjer Je nemogoče živeti od poljedelskega dela. Zvezna vlada je tudi pripravila predlog zakona o porokah, ki ga bo obdelal AVNOJ. Cvllna poroka bo po tem načrtu obvezna za vse državljane, pušča pa vsakemu svobodo, da se poroči tudi cerkveno. Civilna poroka je osnovana na popolni demokraciji to popolnoma lze. načuje v vsakem pogledu ženo in moža. 21akon»ki stan je postavljen po novem zakonu na najbolj zdrave in sodobne temelje. Vojska za ljudstvo Kaj se dogaja na Koroškem Celovec, 24. Tanjug. — Dr. Ka-dras, generalni vikar krške škofije na Koroškem, je izjavil angleškemu poveljniku v Celovcu, da so Slovenci na Koroškem uživali popolno svobodo. Proti tej lažnjlvi trditvi ml Slovenci ogorčeno protestiramo. Poudarjamo, da ni bil dr. Kadras nikoli naklonjen Slovencem. Nasprotno, ko Je Hitler zasedel Avstrijo, je dr. Kadras poslal okrožni vladi v Celovcu spisek slovenskih duhovnikov ln na podlagi te liste je pokrajinska uprava v Celovcu zahtevala od škofijskega urada, da odstrani slovenske duhovnike iz slovenskih župnišč, kar se je tudi zgodilo. Istočasno so na njih mesta postavili nemške duhovnike iz Reicha in to v čisto slovenske župnije, kjer so prepovedali uporabo slovenskega jezika in slovensko petje v cerkvi. Na tak način je najvlšjl organ cerkve na /AW»S%V»NW»V»WAVAV»SW. Poziv poljskim borcem v tujini Nev*- York, 24. Tass. V preteklih dneh so številne ameriške makedonske organizacije v Združenih državah Amerike priredile masovne mitinge v protest proti delova-nju^gršklh fašistov v balkanskih deželah. Na mitingih eo bile podane zahteve naj se neha s strahovlado atenskih reakcionarjev 15, Julija Je «griko-om»rlškl svet*, čigar tajnik Je Manderlenakls, pozval konferenco velikih treh, da na demokratičen način režija grško kri-zo ter da ievedejo krimsko odločitev, ki se tičejo ustanovitve demokratične grške vlade. Ta svet Je vztrajal, da se takoj odredi med-savoznlška komisija, ki bi nadzorovala svobodne volitve v Grčiji. Poudarjeno je tudt bilo, da fašistična dejavnost v Grčiji utegne tudi navdihniti fašiste na Balksi-nu k nadaljinji aktivnosti ln da u-tegne uničiti mir ne samo na Balkanu, ampak v Evropi In v svetu. Detroitska skupina »grško-amerl-skega sveta* Je podala skupno izjavo, v kateri pravi, da grška vla- da podpira kvtellngovee, da Je zaprla 16.000 domoljubov, da Je grško gospodarstvo v popolnem razkroju in da prebivalstvo strada. Sprejet Je bil sklep, »da bi bila Orčlja lahko rešena samo v primeru, oko pride do važnih odločitev, če se sestavi vlada, ki ima široko podlago, ki bi izpolnila var-klškl sporazum, ki bi obnovila notranjo, politično ln gospodarsko ustaljenost ta bi čuvala nad narodnimi grškimi pravicami ter bi izvedla' svobodne volitve*. Skupno Izjavo Je podpisal predsednik organizacije Vlastos. Beograd, 24. Tanjug. — Liga mo-kedonsko-amerlškega ljudstva iz držav New Yorka in Wlsconsine Je poslalo maršalu Titu naslednjo brzojavko: »Drogi maršal! Vsi Američani makedonskega porekla so v največji meri vznemirjeni zarodi vesti, ki jih objavljajo listi, namreč da grške EDES-ove desničar-ske tolpe s pomočjo rednih čet uničujejo slovansko preblvalsto Egejske Makedonije ta ropajo vasi ter od- Variava, 24. (Tass). — Po poročilu varšavskega radia ata generala poljske oborožene sile v inozemstvu Modbilski in Paskiewloz Izdala sledeči poziv: »Vojaki, letalci ln mornarji! Vlada narodne sloge je bila sestavljena v Varšavi in priznana od vseh zavezniških držav. Okrutni osvajalci so uničili našo deželo, zato moramo skupno z našim narodom pričeti delo za obnovo domovine. Čeprav smo se mogli boriti za Poljsko kjerkoli, Je mogoče oživiti Poljsko samo v Poljski. Priče emo velike zgodovinske spremembe. Naše meje gredo sedaj ob Odrl ln Nisi. Pričeti moramo obnovo močne demokratične Poljske v tesnem sodelovanju z našimi vphodniml in zahodnimi zavezniki. Poljske oborožene sile morajo za vsako ceno prelomiti s pripadniki tragične politike iz let 1926 in 1939. Prelomiti moramo s tistimi, ki čutijo bolestno sovraštvo do Rusije in ki razširjajo klevete in laži o položaju v domovini. Poljske oborožene sile v Inozemstvu ee morajo združiti s poljskimi oboroženimi silami poljske republike ta se rovanju eo obravnavali nekaj zelo važnih vprašanj. Posebno .pozornost so posvetili problemu repatriacije Poljakov iz tujine. Skupni odbor vseh demokratičnih strank je sprejel resolucijo, v kateri predlaga, naj vlada ustanovi poseben državni urad, ki bo dobil odgovarjajoča pooblastila ta potrebne kredite, da bo lahko organiziral nagel povratek Poljakov iz tujine domov. Zborovalci eo tudi sklenili, da pozovejo Popelovo Koroškem podpiral nasilno germanizacijo Slovencev. Radi take politike visokih cerkvenih krogov na Koroškem je bilo mnogo slovenskih duhovnikov interniranih ta mučenih v Nemčiji. Kproški poslanec ln duhovnik Vinko Poljanec Je bil zastrupljen v ječi. Koroški Slovenci zahtevajo, da se te krivice popravijo, da se nemški duhovniki odstranijo ls slovenskih župnij to da se omogoči povratek pregnanim slovenskim duhovnikom. Nacisti ia nadalja na slovanskih posas vih Ljubljana, 24. Tanjug. —■ Po vesteh iz Koroške se vračajo vsak dan koroški Slovenci, ki so Jih nacistične oblasti pregnale aprila 1942 z njikovlh posestev, iz koncentracijskih taborišč v Nemčiji. Oblasti na Koroškem tem ljudem ne vračajo odvzetih posestev, na katerih še vedno gospodarijo nacistični naseljene'. Pripetita se Je celo, da eo v občini Iti tara vas rekli Internirancem, da naj gredo delat na poeestva nacističnih naseljen-oev, pa jih bodo oni oskrbeli s prehrano. Zaičlta dalsvcev v Albaniji Beograd, 23. Tase. — Kakor roro-čajo lz Tirane. Je predsedstvo protifašističnega narodno-osvobodllnega •veta Albanije, Izdalo »zakon o zavarovanju pravic ln koristi delavcev*. Zakon določa 8. urni delavnik »a vse delavce, ki niso zaposleni pri obnovitvenih ali občinskih delih. Beograd, 24. Tanjug. — Po lavo-Jevanl zmagi nad okupatorjem ata naša vojska In naše ljudstvo postavljena pred nove naloge. Opu-slošenn, izropano ln razdejano deželo Je treba izgraditi ta obnoviti. Kakor Je v vojni noša vojska pokazala breaaprimerno hrabroBt in požrtvovalnost, tako se Je s prav takim zanosom lotila reševanja novih nalog, pred katerimi sa je znašla. Tretja črnogorska udarna divi-zija, ki ima za seboj slavno preteklost, Je sedaj v okviru splošnega narodnega tekmovanja prt obnovi dežele dala na razpolago vse svoje moči. Ljudstvo v bjelovarskem okrožju Je dobilo na pomoč 1343 delovnih dni in 990 konjskih vpreg in kamionov. Tretja črnogorska udarna divizija dela tudi na kulturno-prosvetnem polju. Darilo iz Newyorka Beograd, 24. Tanjug. — Kakor je objavil nož konzulat v Newyorku, Je predsednik tvrdke Frsd Rajnio in drug daroval prebivalstvu Jugoslavije 20.000 škatelj, to je 60.000 zavojev milo. Fred Rajnio je po rodu lz Osijeka, kjer sta Imela on ta njegov oče pred 16. Isti, ko sta se preselila v Ameriko, znano tovarno mila, katero je pozneje kupila tvrdka Sohlcht. V svojem spremnem pismu pravi Fred Rajnic med drugim: »Izvolite o tej pošiljki obvestiti Belo-koviča, predsednika ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji fn naše pristojne oblasti v domovini s prošnjo, da se to milo rasdell najbolj siromašnemu ljudstvu in to brez ozira na vero, narodnost ali politično pripadnost v duhu spravne proklamacije maršala Tita, izdane ob priliki sestave nove jugoslovanske vlade v Beogradu. Zadnji most na progi Baograd-larajovo Beograd, 24. Tanjug. — Zadnji še n »postavljeni most na progi Brod-Sarajevo preko reke Bosne pri Maglaju se postavlja e pospešeno naglico. Pomožni most za pešoe in prevoz blaga lz skladišč na obeh straneh reke je bil dovršen v teku nekaj dni. Vzpostavljena je bila tud! začasna proga v dolžini 60 m za prevoz preko za- časnega mostu za pešce. Pri gradnji glavnega mostu dela 360 delavcev. Val delo/vol Imajo žs dobre Izkušnje. Pri delu ee je posebno Izkazal udarni bataljon iz Saraje-va, izmed posameznikov pa Anton Ostojič, Ethen Sajal ta inženir Sergeo. Dttlo v premogovniku PltomaCl Beograd, 23. Tanjug. Da bi se mogli v polni meri izkoristiti sloji premoga v Pitomačl, Je narodna oblast odredila temeljito obnovo in vzpostavljanje jaškov kakor tudi namestitev pogonskih strojev. Namestitev parnega stroja in električnega stroja dobro napreduje. Razen pogonskih strojev se urejajo budi jaški, lz katerih je treba Izčrpati vodo in napraviti v njih zračne odprtine, Premogovnik more dati trenutno la 50% predvojne proizvodnje, z moderno ureditvijo bo predvojna proizvodnja znatno presežena. V rudniku so osnovali delavol svojo podružnico enotnih slndako-tov, da bodo mogli preko nje urediti svoje delovne odnošaje s upravo premogovnika. Njihovi medsebojni skladni odnosi bodo omogočili pravilno to popolno Izkoriščanje narodnega bogastva v narodovo korist. Odlikovani sovjetski Častniki Beograd, 24. Tanjug. Predeednt-stvo AVNOJ-a j« odlikovalo za izredno hrabrost ln posebne z&slugs v boju proti skupnemu sovražniku Jugoslavije in ZSSR — hitlerjevski Nemčiji — vicedamirala Rdeče mornarice Gorskova, Sergeja Jurjeviča in Kokostjakova, Jurija N4-k Iti ca ter druge vlije oflclje Rdeče armade z redom partizanske zvezde prve stopnje. Na smrt obsojani isdgjalac Maribor, 24. sd. >— Pred vojaškim sodiščem mesta Maribora se Jo 17. t. m. zagovarjal Leopold Vidovič. posestnik iz Vurberka, ker Je izdal angleškega pilota, ki so ga bili Nemci' sestrelili ter ga potem, ko ga Je Vidovič izdal, uetrellll. Vojaško sodišče je Vidoviča zato obsodilo na smrt z ustrelitvijo, trajno izgubo političnih to državljanskih pravic ln zaplembo celokupne Imovlne v korist država. stranko in druge, v tam odboru. naj sodelujejo Od vsepovsod Praga, 24. sd. — Izredni poslanik Jugoslavije dr, Darko Cernej je na svečan način Izročil na Hrad. čanlh svoja poverilna pisma prezi-dentu Češkoslovaške republik« dr. Beneeu, Ob tej priliki je imel dr. Cernoj govor v slovenskem Jeziku. To je prvič v zgodovini, da se Je slovenščina uporabila v diplomaciji. Prezldent dr. Beneš Je v svojem odgovoru poudaril potrebo skupnega sodelovanja obeh držav. Moskva, 24. Tass. — Tajnik splošne dolavske zveze v Italiji, Dt staviti na razpolago poljski vladi Vittorio, j« dejal novinarjem pred odhodom zvezne delegacije v Sovjetsko zvezo: »Neposredni stik zastopnikov Italijanskega to sovjet- VS%V.*»W.,.W.W.\W»V»'»SWN,»ViV.'W»*A%V»'W»V.*AV»WVl.V»V.SW. IZ SOV.1ETSKE ZVEZE Gradnja ogromnega Jezu na Kavkazu Baku, 23. Tass. —-osrednjega odbora narodne sloge ln pod poveljstvom maršala Rolje-Zymierskega. Pozivamo vse vojake, letalc« ta mornarje, da ohranijo red in disciplino. Nihče naj ne verjams klevetam in lažem o Poljski, ki jih širijo visoki oficirji poljske armade v Na zasedanju i petrolejska polja ter sovhoze ta komunistične kolhoz«. Kmalu s« bo začel urasnl-stranke Azerbajdžana Je njegov ! čevati ta veliki načrt v Mingečau-tajnik Baglrov objavil vladno odločitev, da se prične graditi Jez Min-gečauri, ki bo po velikosti takoj za Jezom na Dnjepru. Največji rezervoar vode bo 776 km. dolg in 25 km. širok in bo vseboval 7 milijard kubičnih metrov vode. Zgrajen bo v slikoviti pokrajini, kjer Izvira reka Kura lz podnožja velikega Kavkavškega pogorja. To bo orno- skega delovnega ljudstva bo ne-1 gočilo popolno ureditev toka Kure dvornno pripomogel k okrepitvi j m Araksa v kmetijske svrhe. V b-atsklh od nosa jev med Italijo in ' . bližnji hodočnoetl s« bo površina Z3SR, ki bodo omogočili tesno po-1 kl bo zaradi namakanja x ■ L4"0' *<*P°d*r»k0 tn k“,turBO j sposobna za obdelovanje, potrojila inozemstvu, temveč naj se vsakdo sodelovanje med obema narodoma.* v , , , . . stavi na razpolago poljskemu po-' Splošna delavska zveza šteje sedaj1 ln. bo nato obsegala pol drug mi veljnlbtvu v domovini. Živela polj- v Južni ta srednji Italiji 2 milijona ska država!* ! ^,*nov, v severni pa tri milijone. Za povratek Poljakov Beograd, 24. Tanjug. — Na konferenci monopolskih delavcev v Varšava, 23. Tass. V Varšavi Sfrumlci je bilo soglasno sklenjeno, ' da bodo dali delavci polovico svoje mezd« sa begunce lz Egejske Makedonije. j« bil skupni miting odborov demokratičnih strank. Na temu zborovanju so bili prisotni poleg drugih tudi podpredsednik vlade Mlkolaj-czyk za ljudsko stranko, minister dela ta socialnega skrbstva Stan-czyk za poljsko socialistično stran- Rim, 24. AFP. — V mnogih mestih severne Italije Je pričlo v ts-ku tega tedna do stavk ln večjih neredov. Te manifestacij« so bil« ko, finančni minister Dombrowskl I delom* Pro“ In n.irvi.n •« nniku ^i.osbn P®1*111, obl,l,t*’ni katorih poAebna to Belmon za polito delavsko!,^ u ^ k.plule ‘j, ,hu_ stranko, zunanji minister Rslmow- dlla nMadovolj.tvo v levičarskih ski ta podpredsednik Hein za , krogih. Pa tudi med prebivalstvom demokratično stranko. Na tem zbo-1 se j« razširilo živo nerazpoložen Jo. lijon ha. Nasadi bombaža se bodo zvečali za 400.000 ha. Bledeče številke dajejo predstavo o ogromnem delu, kl ga bo treba Opraviti za izgradnjo novega namakalnega sistema v nižini, kjer tečeta Kura ln Araka. Odstraniti bo treba na sto milijonov m3 zemlje ln vliti na atotlsočs m3 betona. Samo gradnja Jsau bo zahtevala 600.000 m3 betona tsr -za ogrodje 26.000 ton. gradbenega jekla. Na Jezu Mingečauri bodo zgradili ogromno hidroosntralo z let.v.o kapaciteto 1 milijard« 400.000 kilovatnih ur, ki bo oskrbovala s ceneno silo industrijska podjetja, rijskl stepi. Ni daleč čas, ko bo zorel bombaž, sadje ln grozdje na pred kratkim preobraženi zemlji. Moskva, 28. Tass. S konoem vojne Je pridobila na hitrosti gradnja strojnih in traktorskih postaj v Sovjetski zvezi. Letos Je program mnogo večji kakor v predvojnih letih če prav je bilo vsako leto več kot 100 milijonov lstno nakazanih za gradnjo strojnih in traktorskih postaj, Je izjavil namestnik ljudskega komisarja za kmetijstvo Ba-ranov. Nemški vpadnikt so uničili nad 3000 strojnih to traktorskih postaj na osemlju ZSSR. Poleg obnavljanja razdejanih strojnih in traktorskih postaj ter mehaničnih delavni« se sedaj postavljajo vsepovsod dobro opremljehe pove postaje. V mnogih okrožjih kolhozniki sami grade te poetaje, medtem ko Jih vlada oskrbuje z najbolj sodobnimi kmetijskimi •troji tep traktorji. Vsaka nova postaja je veliko podjetje s lastnimi garažami, zalogami petroleja, stanovanji za vozače traktorjev, jedilnicami, klubi, središči za kmetijska posvetovanja. Obnova zadrug Moskva, 24 Tass. — Ravnatelj uprave iduatrljsklh zadružnih podjetij pri Svetu ljudskih komisarjev ZSSR Kravčuk je isjavil, da bodo Industrijska zadružna podjetja v teku t. 1. izdelale dobrin« v vrednosti enajst mlljard rubljev. Vrednost predmetov za splošno uporabo kot n. pr. čevljev, oblačil, stanovanjske oprem« Itd. se ceni na ds-vet mlljard rubljev. Čeprav industrijske zadruge še niso dosegle predvojne višine proizvodnje, Je vendar izmed 14.500 zadrug, ki so pred vojno tvoril« dsl sistema Industrijskih zadružnih podjetij ZSSR, ob pričetku t. 1., 11.000 4e pričelo obratovati. Lani eo v osvobojenih krajih odgovorne ob- lasti posvetile mnogo dela in truda obnovi porušenih industrijskih zadrug. Na ta način Je na področju Kraanodara pričelo obratovati približno 300 industrijskih zadrug v pokrajini Kursk jih Je pričelo obratovati 150, v Smolensku pa približno 100. \ Posebna pozorost se posveča razvoju tradicionalnih rokodelstev na posameznih področjih tako na primer izdelovanju preprog v Dagesta. nu, trakov v Vologdt in Jelesi rez-baratvu v Kolinogoru in kamno-seitvu v Uralu. Ta vrsta rokodelstva med vojno ni opustila dela, toda sedaj se popolnoma obnavlja. Uprava industrijskih zadrug jih zalaga s potrebščinami ln denarjem. tt. — 2 25. julija 19^5. • Gorica se junaško brani Reakcija si s propagando in celo z nasiljem zaman prizadeva, da bi zatrla razpoloženje in prepričanje ljudstva Ko so zavezniške oblasti izdale ukaz, da se morajo odstraniti vsi napisi z zidov, ki so izražali sredo in hvaležnost Titovi vojski, ki je osvobodila Gorico, je ta ukaz povzročil med ljudstvo precej žalosti in jih Je neprijetno iznenadil. Kajti ljudje so pisali ta gesla zato, da pokažejo svoji vojaki in osvoboditeljem, kaj čutijo zanje. Ze naslednjega dne so po najlep-jih izložbah postavili Titove, »like in jih okrasili z naj lepšim cvetjem iz mesta. To je zelo peklo reakcionarne elemente v Gorici, ki io računali, da bodo lahko sedaj , o večali svoje protiljudsko delovanje. Neka zavedna žena je poveda-a sosedu, da mu lahko preskrbi Ti-ovo sliko, de jo hode za izložbo. Tekdo jo je ovadil in bila je aretl-ana. Ko je stopala v spremstvu ponči je po mestu, Je dejala zavednim nesdanom, ki jih je srečavala: »Za ase ga maršala Tita grem v za-or». Protiljudski elementi 30 obis-ovali tudi trgovce, ki so imeli Ti->ve slike v oknih. Z raznimi »tra-ovalnimi in lažnjiviml besedami o hoteli doseči, da bi trgovci slike istranili iz izložb. Včeraj so ponovno obiskali italijanskega trgovca protifasisrta, ki ima v izložbi sliko, in zahtevali, naj jim jo proda. Trgovec Jim je dejal, da slike ne proda, da jo je dal v izložbo zato, da bi videlo vse mesto, da ljubi maršala Tita. To je »nedolžne* kupce tako razburilo, da so pričeli vpiti in zahtevali »vzemite takoj jz okna tistega po-hlepneža, drugače vas smatram za navadnega fašista, kakršni so tlačili v svoje izložbe »like Mussolinija^ Trgovec Italijan jim je odgovarjal: »Nikdar ni blo v moji izložbi prostora ne za Hitlerja in ne za Mussolinija, niti ne za njegove pomagače. Toda boril sem se že tri leta za pravico, dal sem vse, kar je bilo mogoče, in podipiral zaščitnike trpečega ljudstva. Nad vse ljubim voditelja teh hrabrih borcev, zato sem ga tudi dal v najlep-Si kotiček moje izložbe.» Ko so »kupci* videli, da tudi s silo nič ne opravijo, so jezni odšli. Vsak dan se ponavljajo takšni reakcionarni poskusi, s katerimi poskušajo zasejati malodušje med težko preizkušeno ljudstvo. Toda reakcija nima uspehov, kajti naše ljudstvo je zavedno, se zaveda nalog, ki jih ima pred seboj in zato pogumno nadaljuje svoje težko delo. Zanje ni povratka Usoda faiistke, ki Ja nameravala vrniti se v Rente Pred dvema letoma so partizani >rvid osvobodili Renče, Takrat so fašisti bežali na vse strani pred pravično kaznijo. Prav tako je hotel zbežati zločinec Roko Arka, doma iz Kalabrije, po poklicu orožnik. V zapor je »pravil ved naših ljudi, posebno »e je še odlikoval pri prekopan ju in mučenju, kar pričajo že danes ljudje, ki so poizkusili njegov bič. Toda zbežati se mu ni posrečilo. Dobil je zasluženo kazen. Zbežala je njegova žena Brezejda. Bila pe Usta, ki je hujskala moža na ta zločinska dejanja. Posebno jo je bodla slovenska govorica. Dne 17. t. m. se pe zopet priklar Ula v Rede po dveh letih odsotno- sti, seveda z raznimi zahtevami. Dejala je, da se je prišla informirati, kje je zakopan njen mož, posebno še, kje je njeno blago, ki ga takrat, ko je bežala, ni mogla vzeti seboj. (Blaga je bilo sicer prav malo njene lasti, ker je večino pokradel njen mož izgnanim družinam). Prav gotovo je mislila, da ni v naših krajih ved partizanov sedaj, ko imajo to ozemlje v rokah zavezniki. Pa se je pošteno zmotila. V Renčah je borec za svobodo vsak. Zene, dekleta, možje in otroci. Takoj je zvedela vsa vas o prihodu te znane fašistke. Ustavila se je pri neki italijanski družini. Tu so jo našle tovarišice in jo odpeljale s seboj. Naštele so ji vsa njena zločinstva in je niso pustile, da bi odšla, ker so čakale, da bi prišli ljudje, katerim je napravila krivice. Fašistka se je dobro zavedala, kaj jo v tem primeru čaka, kajti ni mogla računati na usmiljenje ljudstva, ki je trpelo zaradi nje. Skočila je k oknu in pričela vpiti na pomoč. Takoj so pritekli vojaki. Naše tovarišice so jim pojasnile, kako so z njo postopale in kaj je bila prej. Oklenila se je vojakov in jih prosila, naj jo odpeljejo cimpreje, ker se je bala pogledati v oči ljudem, ad katerimi je vršila svoje zločine. Pred hišo jo je pričakovalo ljudstvo. Očitalo ji je njene in moževe zločine. Ljudstvo se je komaj brzdalo, da je ni pograbilo in se maščevalo na mestu. Fasistka se je, čeprav je bila med vojaki, od strahu vsa tresla in hitela, da čtrn-preje izgine. Iz tržaškega v# 1 • • življenja Objava SIAZ objavlja, da bo danes 25. julija ob 17. uri ob priliki druge obletnice sramotnega padca fašističnega režima, v znak veselja krenil sprevod z bivše Piazza dellTm-pero po mestnih ulicah in trgih. Pozivamo vse antifašistične in demokratične meščane, da se udeležijo te manifestacije! Proseika komemoracija Komemoracija v spomin žrtvam, ustreljenim na kolodvoru v Proseku, ki bi morala biti na Proseku dne 22. t. m., je predložena na 29. julija in ne na 30. julija, kot je bilo javljeno. Poizvedbeni oddelek RK Rdeči križ za mesto Trst in pokrajino objavlja, da se je urad za informacije in poizvedbe preselil z današnjim dnem Iz Ulice Cicerone 8 v ulico Canducci 4, pritličje. Slovenščina za srednješolce Srednješolski dijaki, ki žele obiskovati tečaje za slovenščino, naj se prijavijo dne 26. t iu. od 9. do 11. ure v Vicolo Oapedale Militare štev. 2. Menda si kljub temu, da ni ved v Renčeh oboroženih borcev za svobodo, ne bo želela priti Iskat moža in ne svojega blaga. Pri 4. bataljonu Primorskega odreda Naš posebni dopisnik nam poroča: Preteklo nedeljo amo obiskali t. bataljon Primorskega odreda in tankovsko edinico na Krasu. Ze od daleč pred Kostanjevico smo zaslišali odmeve partizanskih pesmi. Živahnost in razgibanost ljudstva nam je ob prihodu v vas takoj prišla, da a« v vasi nekaj dogaja. i)udi v naši notranjosti se je nekaj dogajalo: človeku kar drugače utriplje srce, kadar stopi na ozemlje, ki Je pod zaščito partizanske puške. V senci smo opazili avtomobile, ki mo sodelovali prt osvoboditvi Trsta, Istre in Slovenskega Primorja. Iz vrvenja, Iti vlada na vasi, takoj razbere*, da niso vsi ljudje domačini, temveč, da je največ gostov naših borcev. Iz vseh sončev }n krajev prihajajo k njim na obisk. Vsi hitijo, vsak hoče čim preje stisniti roko Titovim, borcem. Med njimi so delavci iz Tržiča, kmetje iz Brd, Tržačani in Goričani in sam Bog ve, odkod še vse. Vsi so veseli in nasmejani. Z obraza se jim bere, da so srečni, ker so pri svoji vojski. Mitingi in kulturne prireditve za vaščane in seveda za goste so posebna skrb naših partizanov. V enajstih vaseh okoli Kostanjevice tabori šest bataljonov. Vsak bataljon ima svoj pevski zbor in svoj kulturni odsek. Po šestdnevnem napornem delu se vsako nedeljo vaščani v družbi svoje vojske zabavajo. Programi teh prireditev so bogati in raznovrstni. Toliko Je vsega, da sl v zadregi, kje bi se ustavil in gledal. Na plesu, po končani prireditvi, srečaš mlade in stare, oficirje in vojake, vse v prijetni neprisiljeni zabavi. Dostikrat obiščejo bataljone mladinske delegacije in Jim podarijlo spominske zastava. Najbolj ponosni so tankisti, ki »o dobili že dve zastavi samo v Kostanjevici. Med množico obiskov, ki pričajo o ljubezni, katero goji primorsko ljudstvo do svoje vojske — osvoboditeljice, je tudi mnogo Italijanov zlasti mladincev. Tudi ona se veseli z nami, saj se je z nami tudi dosti njenih najboljših tovarišev borilo proti skupnemu sovražniku. Tovariš komisar nam je mnogo pripovedoval o življenju svojih borcev. »Borba z orožjem je končana*, je dejal in tovariši imajo sedaj več časa za delo in za vzgojo*. V odredu so borci z vseh koncev in krajev Jugoslavije. Vsi so dobri fantje in odnošaji med njimi so najtoplejši in več kot tovariški. Pravi duh bratstva navdaja vse. Vsi kot eden so vzljubili to kraško ljudstvo, ki je toliko žrtvovalo dn toliko pretrpelo v času okupacije in osvobodilne borbe. Sami borci so predlagali, da moramo priskočiti temu junaškemu ljudstvu s prehrano na pomoč. Prvi partizanski odredi na Krasu so se preživljali samo s podporo teh vaščanov. Zato so borci sami sklenili, da odstopijo del živil, ki so namenjena za njihovo prehrano, za pomoč potrebnim vaščanom, in sicer: moko, sladkor, maščobo, kavo, itd. Razen z živežem pa vsak bataljon tudi dnevno z delom pomaga kmetom. Okrog 120 do 140 borcev iz,našega odreda vsak dan pomaga kmetom pri poljskih delih ter pri obnovi uničenega gospodarstva. Sicer pa je razpored dela pri nas tak, da vsak borec in častnik ni niti trenutek brez dela. Za to pogumno in neuklonljivo ljudstvo storijo nasi borci radi vse, da mu pokažejo svojo hvaležnost, ko je podpiralo prve partizane in hranilo naše odrede in brigade, ker je vedelo, da je to njegova vojska, ki se bori za osvoboditev, a tudi za lepše in boljše življenje našega delovnega ljudstva. Za tlzkovnl sklad so darovali: Vas Sveto na Krasu 1950 lir, tov. Petrinja Franjo, Crni kal, 100 Ur, služkinje iz Trsta 120 lir, NOO Gorica, odsek za prosveto, šolska mladina, 1397 lir, Pahor Hinko, Selo, 100 lir, Ferjančič Rudolf 200 lir, Muskovlč Marija 300 lir. Mladinski dom v Tolminu Pretekli teden je mladina iz Tolmina otvorila svoj mladinski dom. Istega dne je objavila tudi prvi stenčas, ki je bil poln članov, opisov raznih doživljajev in pesmic. Po otvoritvi doma je mladina priredila večerjo }n zabavo ter povabila nanjo le, nekaj borcev in oficirjev. Pravilno bi bilo, da sodeluje pri otvoritvi mladinskega doma vse ljudstvo in ne samo nekateri. Pozna »e, da je bila ta mladina »talno pod okupacijo. Zaradi tega tudi ne more biti taka, kot je mladina, ki je bila stalno v najtesnejšem sodelovanju z našim borcem in ki je sama aktivno sodelovala v borbi. Toda kljub temu tudi ta mladina Je že pokazala, da je krenila na pravo pot in da »e vzgaja v pravem duhu. Treba je, da se izkaže z vsemi močmi in pri tem pomisli na trpljenje, ki ga je bilo treba prestati. „Kralj na Betajnovi" v tržaškem radiju Danes bo slovenska dramska skupina igrala igro v treh dejanjih »Kralj na Betajnovi*, ki jo bodo oddajali po radiju. Oddaja se pridne ob 20.30 in bo trajala poldrugo uro. Prijave vojnih zločinov Komisija za ugotavljanje zločinov za vzhodno Primorsko okrožje se pritožuje, da so prijave zločinov, zločincev in umorov včasih nepopolne. Zato poziva komisije pri okraj, nih in krajevnih svetih, da v svo-pih prijavah navedejo čim toč-nejše podatke. Ni dovolj, da se napiše v prijavi n. pr. dne 7. marca je bil umorjen v vasi... tovariš N. N. marveč je treba navesti, katera edinica je to izvršila, s katere postojanke, kdo je bil komandant te postojanke, itd. Navajati je treba čim točnejse in čim več podatkov, tako, da so prijave uporahne. Sestanek novinarjev Vsi novinarji, ki so bili vpisani v novinarski seznam v času prej, f?njega režima in ki opravljajo službo pri mestnih časopisih, ali so se kdaj prej novinarsko udejstvovali, se pozivajo, da pridejo 26. julija ob 18., v ulico Imbriani 5, kjer si bodo Izvolili novo komisijo, ki bo skrbela za redno vzdrževanje seznama. Komisija bo voljena ne glede na Iz Amerike nam pišejo to, koliko novinarjev bo prisotnih. Sestanek sklicuje dosedanja komisija. Dramatsko-glasbe ni večer Enotni sindikat prosvetnih delavcev v Trstu priredi dne 26 t. m. kulturno prireditev z naslednjim sporedom: 1. Uvodna beseda, 2. I. Cankar: O, domovina; recitira tov. M. Sancin, 3. K. Pahor: Na juriš; pojejo združeni pevski zbori pod vodstvom pevovodje tov. Švare, 4. širok: kako je bilo Marija..; recitira tov. Nada Gabrijelčičeva, 5. Pavčič: Pastirica; poje tov. Danica Lovrenčičeva, 6. Smetana B.: Iz domovine; Fi-bich: Bohem; izvaja vijolinist prof. tov. Karlo Sancin, 7. F. Venturini: Begunki; poje tov. Vladimir Starc, 8. A. Lajovic: Pesem o tkalcu; poje tov. J. Vuga Kraljeva, 9. M. Klopčič: Drejčnik Andrej govori; recitira tov. Joco-Turk, 10. I. Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica; scena v ječi: Jernej tov. Mario Sila, Potepuh tov. Just Košuta, 1L A. Nedved: Naša zvezda; poje zbor »Adrije*, Barkovlje pod vodstvom tov. U. Vrabca, 12. V. Vodopivec: Naročilo; poje št. jakobski mešani zbor por vodstvom tov. Švare. Točke 5. 6. 7. 8. spremlja na kla-virjn tov. prof. Mirca Sancinova. Spored napoveduje tov. F. Dujec. Vstopnina: I. sedeži po 20 lir, H. sedeži po 10 lir in stojišča po 5 lir. Vstopnice bodo na razpolago pri blagajni dvorane pristaniških delavcev (Časa del lhvoratoni porlua-Ji) v ulici Duca degli Abruzzi v Trstu, kjer bo naša prireditev, dive uri pred začetkom prireditve. Začetek ob 21. urh BAZOVICA Pevsko društvo »Lipa* iz Bazovice priredi dne 5. avgusta ob pol 5. popoldne na dvorišču gostilne pri «Lipi» proslavo s sodelovanjem pevskih društev ob priliki povratka društvene zastave. Ker je to prva prireditev te vrste po osvoboditvi, se društvo nadeja tudi velike udeležbe. Zato 5. avgusta vsi v Bazovico! Spored objavimo prihodnjič! ! Od Triglava do Jadrana {lana srbske vlade na Vipavskem Ob obletnici nemškega zločina v Rodiku 21. julija 1944. so nemški zločinci izvršili v Rodiku strašen zločin, štiri mlada dekleta in en mladenič so se vsi razigrani in polni upov v bližajočo se obovodo vračali na svoje domove. Toda štete so jim bile ure, smrt je prežala na njih. Ustavila jih je nemška patrola in Jih odpeljala na Artviže. Cemu? Nihče ne ve tega in morda ne bo tudi nikoli vedel. Morda je vzrok le prirojena krutost, morda divja jeza nad tem, da jim je bilo vse, kar jih je obdajalo, iz dna duše sovražno. In v tej mali vasici so nemške zveri podvrgle strašnim mukam pet mladih cvetov: Albino Racetovo, Olgo Ivančičevo, Silvo Babičevo, Sabino Racetovo in Sergija Slavec. Najstarejši, Albini Ra-cetovi Je bilo devetnajst let, naj-mlajsemu, Sergiju Slavcu, 18 let. Mučili so jih grozno. Rezali so Jim jermena e telesa, jih tepli in nato ustrelili. Celo mrtve so rezali na kosce. Enemu od njih so skoraj popolnoma odrezali glavo. Njih trupla so pozneje našli v nekem jarku. Poteklo Je leto od tega zločina, a Rodičant se še vedno z grozo spominjajo strahotnega dogodka in objokujejo mlade cvetke, ki so prezgodaj ovenele. V Ajdovščino je prispel podpredsednik federalne vlade Srbije, tov. Boškovič v spremstvu 'nekega ministra in še nekega drugega spremljevalca. Kljub nenadnemu obisku so ga naši aktivisti, mladina in članice AFZ toplo »prejeli. Tovariš podpredsednik se je zahvalil za sprejelm in dejal, da bo odnesel pozdrave Primorske našim sestram in bratov v Srbiji. Dejal je: »Vaše težnje so naše težnje! Ko se bomo vrnili v Srbije, nas bodo ljudje spraševali in hoteli vedeti, kako je na Primorskem. Mi, posebno še naša mladina, vas ljubimo*. Primorski mladinci so podali roko članu srbske vlade, ki je naša bratska vlada in kateri zaupamo in Jo ljubimo, enako kakor vse o-stale vlade Jugoslavije. Zlato za driavo Tinjan, 24. Tanjug. — Zene tukajšnjega okraja so mngoo dale za na rodno-osvobodilno borbo, a sedaj dajejo še več. Predvsem delajo pri obnovi naše domovine. Pred mitingom žena hstire v Robinju so vezle cele noči, rano zjutraj pa so odšle na konferenco. Prehodile so tedaj 32 kim. Po konferenci se znova zbirajo in sedaj zbirajo zlato v dar naši državi. Na nekem Zborovanju v Margani so žene zbrale 17 zlatih predmetov. Zbiranje razstrelilnih Izdelkov S pomočjo pristojne zavezniške oblasti in Izvršnega odbora za Goriško okrožje je bila obnovljena po. sebna oeta, ki jo je postavil že pred letom protiletalski odbor bivše pokrajino in ki ima nalogo, da odstranjuje minska polja, pobira bombe vseh vrst, izstrelke, eksplozive itd. na ozemlju Korice in okrožja, kjer leži razmetano morilno orožje kar na kopice, kar je že pogosto povzročilo smrtne nesreče. Omenjena četa že deluje pod poveljstvom in pod nadzorstvom »Urada za pobiranje in odstranjevanje eksplozivnih izdelkov*, ki je zato postavljen in ima svoj sedež na trgu zmage (Piazza della Vittoria) 8, tel. 456. Odslej je treba javiti naravnost ali po najbližji policijski straži omenjenemu uradu, kje je še kaj orožja, bomb, min, raket, izstrelkov, nabojev, vžigalnlh vrvic, razstreliva in drugega takega blaga. Popravljamo Predsednik sindikata z Anhova, tov. Franc Kovačič najodločnejše demantira, da bi bili delavci, zaposleni y cementarni v Anhovem pri Kanalu dosegli povišanje mezd in »nagrado osvoboditve v znesku po 5 tisoč lir, kakor Je bilo objavljeno v »Primorskem dnevniku* z dne 15. t. m. št 54 pod naslovom »Zahteve goriškega delavstva*. TOLMIN Zahvala našim borcem. — V našem okraju je tretja brigada VH. udarne divizije, v kateri so večinoma bratje Hrvatje in Srbi. Med nami in njimi se Je ustvarilo pravo bratstvo, ker se dobro zavedamo, da so »e borili oni kot mi za Isto stvar. Poleg tega nam tudi na vse načine pomagajo, posebno pri delu našega kmečkega ljudstva, kateremu silno primanjkuje delov-delovnih moči. Do sedaj so samo s konji opravili 900 delovnih ur in to za obdelavo zomlje, za prevoz blaga itd. Ljudstvo Je nadvse zadovoljno in se našim borcem najlepše zahvaljuje za vso pomoč. Tovariš Urbančič Frank je tef dni pisal Kovačevi družini iz Robiča pri Kobaridu sledeče: Naj k pismu moje žene priložim še jaz nekaj vrstic. Predvsem moje iskreno sožalje zaradi smrti vašega očeta Cenciča Frana, ki je verjetno žrtev težke borbe za svobodo. Borba je bila res težka in krvava in je zahtevala dosti človeških življenj. Sedaj morate to težko pridobljeno svobodo obdržati in oču-vati njene pridobitve, da vam jih ne bo kruti sovražnik spet odvzel. Poslušajte svoje domače voditelje, ljudi slovenske ali jugoslovanske Osvobodilne fronte. Zatipajte onim, katerim ste sami zaupali narodno oblast. Zaupajte onim, katerim je vodja maršal tov. Tito. Bodite složni tudi od sedaj naprej, kakor ste bili v borbi za svobodo. Mi združeni Jugoslovani v Ameriki amo z vami. V Jugoslavijo smo poslali že mnogo blaga in še ga bomo poslali. Nabrali smo denarja, obleke, obutve, medicine in drugo. Vse to za našo domovino, za naše hrabre borce, za svobodo in demokracijo. Želim vam vsem iz srca najboljše uspehe, pozdravljam vse domače, posebno moje sestre, znance in prijatelje. — Smrt .fašizmu - svobodo narodu! — Frank Urbančič, 108 Central Ov. Bookyn O.N.Y. N. America. Dijaški tečaji v Gorici prepovedani Naš posebni dopisnik poroča: Zavezniške oblasti v Gorici so včeraj prepovedale vse dijaške tečaje v Gorici. Predstavniki slovenskih prosvetnih oblasti so želeli u-goditi želji slovenskega dtjaštva, ki je do sedaj posedalo italijanske šole in jih vsaj deloma pripraviti za nadaljnji študij v slovenščini. Prav tako so bili predvideni razni tečaji za otroke slovenske narodnosti, ki so do sedaj posečali Italijansko osnovno šolo in se žele s prihod ni jm šolskim letom vpisati v slovensko srednjo šolo. Razumljivo je, da je želja naše mladine upravičena. Petindvajset let je bilo naši mladini strogo prepo. vedano govoriti v materinščini, kaj ščte citati alt pisati. Nešteti so bili primeri, ko je Italijanski u&tefJ-fa-šist pljuval našim otrokom v usta mu zbadal jezik itd., ker ga je zaletu, da govori slovenski. Po m ne ju zavezniških demokratičnih oblasti, ta slovenska mladina, ki je golih rok preprečevala nemško-Italijanskim fašistom od 1941. dalje, da niso preko njenega ozemlja nemoteno počšjalt ojačanj na nekdanje afriško bojišče, še vedno nima pravice do svojih slovenskih šot Ob tej priliki bi radi v Imenu naše mladine in naših prosvetnih oblasti povedali še to, da ai je te pravice naša mladina priborila za časa nemških okupatorjev, da so se oeio tedaj vrš IH nemoteno tečaj In redni šolski pouk na osvobojenem ozemlju. Danes, v dobi spošne svobode in demokracije, pa se naši mladini izobrazba v domačen jeziku prepoveduje! Okrožni izvršni NOO za GoriSko obvešča: Vse voditelje dijaških tečajev, vse okrajne školske nadzornike in prosvetne referente, so zavezniške upravne oblasti za Goriško strogo prepovedale vse tečaje Tečaji, ki so se že pričeli, se morajo takoj prekiniti. O tem naj se obvestijo starši prizadete mladine, da »e ne bodo po nepotrebnem obračali za pojasnila na naslov odbora. Požrtvovalnost mladine Sv. Maver je majhna predmestna vasica toda pravi zgled požrtvovalnosti ljudstva. Pred nekaj dnevi so šle vse mladinke obiskat ranjene partizane v gorisko bolnico. Obiskale so vse in vsakemu podarile zavojček z dobrotami. Najdalje so se zamudile v oddelku, kjer so partizani brez nog. Rekle so jim: «Vi ste dali največ za domovino, zato vas najbolj ljubimo in vam bomo skušali ustreči z vsem, kar bo v naših močeh. Ranjenici so jih prosili, naj jih peljejo malo na izpre-bod. K vsaki postelji sta stopili po dve tovarišici ter nesli ranjenca po bolniškem vrtu. Med veselimi pogovori, so jim tovarišice obljubile, da jih bodo še obiskale, da ne bodo pozabile nanje. V nedeljo so priredili lop miting, na katerem so sodelovali pionirčki, italijanske tovarišice ter vaška mladina Vse igre in pesmi so iz- ražale veliko ljubezen do vodit#! maršala Tta. Vsi navzoči iz ostaB vasi so občudovali enotnost in P1-' srčnost vaščanov in sklenili, da te do tudi oni poskušali po svojih vt' j seh vzpostaviti tako enotnost. B* mitingu so povabili vse goste na* j čerjo, za katero so prispevali * vaščani. Razvili so se prijateljuj razgovori, iz katerih se je rodil* I obljuba, da bodo tudi ljudje iz d* gih vasi lahko dosegli tako prij*1 teljsko sodelovanje med vaščani, i Mladina je poslala aktivi«W*j košaro kruha in najlepšega sadja' pismom, v katerem je bilo napi*, na naslednje: «Zavedamo se 7*^1 ga požrtvovalnega dela, zato " tudi prisrčno ljubimo. V znak h" ležnosti vam pošiljamo malo d*" lo, ker se zavedamo, da bi brez * še požrtvovalnosti naša vas ne » la srečna in enotna. Zadnja pot io.minskega junaka kapetana Ivana Manfred* , Jaka s pravim imenom Manfreda Ivan iz Huma pri Modrecu je šel k partizanom že spomladi 1941. Prve čase partizanskih bojev je preživel v Bosni. Dolgo časa je bil skupaj z našim ljubljenim maršalom Titom. Ko je bil 1. 1942. tov. Tito ranjen, ga je nosil do zavetišča prav iz prvih bojnih vrst. Tudi sam je bil šestkrat ranjen. Toda kot dober borec in protifašist se je boril vedno, četudi mu je iz ran tekla kri. Junija meseca 1943. leta, ko je bila borba na Krnu, so bili v isti borbi on, njegov brat in sestra. Najprej je bil ranjen brat, potem ge on. Toda kot hraber borec ni odnehal. Rekel je: »Pustite me. Preden me boste odnesli, hočem ubiti vsaj se enega fašista*. Vztrajal je kljub rani še nadalje v borbi in je podrl še dva fašista: Bil je eden izmed najboljših borcev na Primorskem. Vsi smo ga ljubili. Posebno je bil znan na Tolminskem, odkoder je doma in kjer je tudi prvi organiziral Osvobodilno fronto. Ljudje so mu zaupali, ker so ga poznali kat poštenega fanta, V družini je bilo devet članov. Ze pod fašistično Italijo so se zavedali, da jih kliče domovina. V partizane so sli oče, pet bratov in dve sestri. Doma je ostala sama mati. Toda nikdar je ni slišal nihče, da bi se kaj pritoževala. Vedela [jte, zakaj se borijo njen mož in otroci. Toda do. mačega miru ni dolgo uživala. Fašisti so jo odgnali v internacijo in se naselili v njeni hiši. Po razpadu Italije se je mati vrnila domov in zopet sama začela aktivno delovati za svobodo našega naroda. Medtem se je naš Jaka vedno bolj izkazoval. Skoraj ves čas je bil funkcionar. Bil je skoraj v vseh borbah na Primorskem. Kasneje je postal komandant taborišča IX. korpusa. Mnogo je doprinesel za osvoboditev, toda sedaj, ko bi moral uživati save svojega trpljenja, ga je kruta roka usode odtrgala od nas. Dne 14. t. m. so ga pripeljali iz torjem v bližini Sv. Lucije. Pri tem je bil smrtno ranjen v glavo. Takoj so ga odpeljali v bolnico v Nertf® Idrijo, nato v centralno voj8®* bolnico v Vipavo, kjer je umrl. De 14. t. m. so ga pripeljali Vipave v njegov rojstni Tolmin.®] njegovi zadnji poti ga je sprenJr lo ljudstvo jz vseh vasi. Mia* din8 # matere so prinesle s seboj ven«8 cvetice. Ob sedmih popoldne 80 f s komande mesta ob veMjff spremstvu prebivalcev odnesli je oficirji v cerkev. Spremljali so ga tudi funkcijonarji komande mesta i® brigade VII udarne divizije ter ci. Na pokopališču se je t°v kapetan Rupnik Ivan iz TržasU". vojnega področja poslovil od ga v imenu vseh borcev in to'*’* sev z besedami: «Dragi tovariš! Ni dolgo teg*>j|| si se boril skupno z nami za svobodo. Kruta usoda te je iz naše srede. Trpel si vse nje. Raje, kot bi se boril za tično Italijo, si pobegnil v Jug0^ vijo. Toda tudi tu si ostal ra*8^ ran. Med prvimi si odšel v partij ne, zato da bi pomagal ustvae lepšo bodočnost, vsemu »loven* slavije. Boril si se v Cmi gori, I vatski, Bosni in končno si r, tudi v Slovenijo. Bil je funkcij in vedno si svoje naloge vestn® ’ naših tolminskih puntarjev. !d polnjeval. Bil si tudi eden ^ smo te poznali kot dobrega to**! ša. Verjemi nam, da te bomo vedno v spominu in naj ti bo ^ mu narodu in vsem narodom J" ta tolminska puntarska zemlja'* , Kratke poslovilne govore so "ri li tudi tov. komisar Komanden®*' Tolmin in tov. komisar 3. VH. udarne divizije. Ko so Z* ložili v grob, mu je bataljon *»r *j»H zadnji pozdrav tri častne Pevski zbor Komande mesta min je zapel žalostinko. . | Ni bilo človeka v množici, 8* ^ ne bi poznal in da bi mu pri 1 zadnjem pozdravu ne prišle 1 oči. Izgubili smo njega, ki je vil na pravo pot vse tolminsko U stvo. Pozabili ga ne bomo. V8 < bo med nami. Slava tebi, drag* , petan Jaka! Poizvedbe VODOPIVEC MIRKO, roj. 1. 11. 1913 v Grgar, zadnji naslov Stato magglore r. eeercito »ervizio infor-niazloni merci Ufflclo Albania P. M. 22/A 4. 12. 41. — Vodopivec Matilda, Kronberk 53 pri Gorici. SANCIN SAVICA, roj. 1919, odpeljana v Nemčijo. — Sancin, Dolina 92 pri Trstu.___________________ BABIC AVGUST, leta 1943 odpeljan iz Trata v Dachau. Block 23. — Dr. Tino Babic, Via S Spiridone 12, tel. 29990, .Trat.________________________ BABIC ANTONIJA, odpeljana iz Trata 11. L 1946 v Nemčijo. — Dr. Tino Babic, Via 8. Splrldkme 18, tel. 29990, Trst. I« dnevnika Titovega mornarja Tovoriš Jovanovič Uiodrag, radiotelegrafist na ladji »Sredo », kd »pada v sestav Titove trgoveake mornarice, je pripovedoval: «Z» leta 101)1. »mo Jugoslovani v Angliji Urvedeli, da naši bratje v domovini vodijo borbo so osvoboditev ea min jene domovine. Bil sem v hondo, na »n povratek v domovino mi je bil nemogoč. Zato smo se s tovariši odločiti, da gremo v slu-ibo na ladje, ki preva&ajo vojni material sa Sovjetsko »veso. Prepričam* »mo bili, aa tudi s tem pomagamo bratom v domovini. Tukaj »o »opisani vtisi 4* potovanja, ko smo pluli v Murmansk. Za nas pomorščake »o skoraj vsa potovanja, pa naj bo kamorkoli, več ali manj enaka, posebno še sedaj v času vojna, ko plovemo v konvojih. Vendar se potovanje v tntartiko, posebno te koncem de-•mbra in Januarja močno razliku-i* od ostalih atlantskih ali ocean-ikih potovanj, predvsem zaradi svojih prirodnih lepot in posebnosti. Kliko dni pred božičem smo tali i* neke »everoameriške a pot proti Murmansku. Pred odhodom je bilo treba opremiti ladjo g posebno opremo za potovanje v severne vode. Parne in vodovodne cevi, tudi parne črpalke Je treba izolirati s posebnimi izolirnimi omoti za zimo. Izmenjali amo tudi pogonski material — nafto. Posadka je dobila zimske kožuhe, dvojno debelo volneno perilo, kožnate čevlje, dva para debelih nogavic in posebno koinato kapo, podloženo z ovčjo kožo. Moštvo na palubi in topničarji, ki »o najbolj izpostavljeni mrazu in ledu, so dobili še volneno masko za obraz. Skratka: dobro smo bili opremljeni za pot v Severno ledeno morje. Kot vsi konvoji smo tudi mi pluli Po v naprej določeni poti. Naše oboroženo spremstvo (eskorta) Je bilo odlično (kar se je pozneje pokazalo) % kar je skoraj neverjetno — vso pot so nas spremljale poleg ostalih vojnih ladij tudi korvete, navadne korvete, ki spremljajo atlantske konvoje. Cim bolj amo se približevali severu, vse krajši so postajali dnevi. Pri prehodu v arktično zono »o »e spočetka še barvali sončni žarki na najvišjih oblakih, toda kmalu je zmanjkala poslednja svetloba in padli smo v večno temo. In ko smo bili v najsevernejši točki našega potovanja, smo le se komaj mogli razločevati dan od noči. Razlika, če se »ploh more tako imenovati, Je bila le med enajsto in trinajsto uro, ko »e deli dan od noči in nastopi nekaka zora. Noči so bile vedno svetlejše od dneva, posebno še, kadar so bile jasne. Mnogo nam je v tej neskončni temi pomagala polarna svetloba. Zima je bila ostra. Najhuje je bilo, kadar je bilo morje razburkano (in tako je bilo vsaj tri četrtine na. še poti) m sl valovi pluakali preko palube in »o v mrazu »proti ledeneli, tako da je bila naša paluba, posebno še sprednji del ladje, kmalu okovan v debelo plast ledu. Jambori in jeklene vrvi so bile pokrite z ledenim plaščem. Naše spremstvo, predvsem korvete, »o bolj spominjale na plavajoča ledene predmete, iz katerih vrhov se je od časa do časa pokadilo. Led jih je pokrival od vrha jamborov pa skoraj do morske gladine, tako da so sploh menjale svojo obliko. Seveda tudi mi nismo zaostajali. Velikih ledenih gora sicer k sreči ni btlo, vendar smo pluli skoaš velika ledena polja. Prvi napad Do 31. decembra smo mirno potovali, to pomeni, da nismo imeli nobenega sovražnega napada. Na dan starega leta smo ob deveti url zaslišali zamolklo grmenje. Po zvo. ku in salvah smo kmalu ugotovili, da ni to bilo pozdravljanje starega leta, kot imajo na morju navado, pač pa da je bila v naši bližini o-stra pomorska bitka. Bobnenje Je prihajajo z nase leve strani in daleč pod obzorjem se je od časa do časa po zamolklem poku zabliskalo. Iz dveh »meri je prihajalo bobnenje in svetloba in Jasno je bilo, da se je razvila pomorska bitka. Vse to je trajalo največ pol ure, nato je zavladalo zatišje. Mislili »mo, da pe borba končana in da se je sovražnik zaradi premoči nasprotnika umaknil ter da smo tako za danes izven nevarnosti. Toda med 10.30 in 11. uro so ponovno zadonele salve, toda sedaj že bližje, na samem obzorju, na levi strani našega konvoja. Kmalu po prvi salvi na obzorju je odjeknilo šest eksplozij na naši desni strani. Jasno je, da je sovražnik meril naravnost v naš konvoj, toda streljal je previsoko. Čeprav smo bili že od vsega početka v pripravljenosti, Je bil vendar ponovno dan znak za nevarnost. Prvi salvi je sledila druga. Sest granat je padlo na našo levo stran, tako da je najbližja usekala kakih 400 do 500 m od naše ladje, ki je bila na levem krilu konvoja. Malo po prvi sovražnikovi salvi je s hitrim ognjem odgovorilo nase spremstvo, ki ga do tega trenutka niti opaziti nismo, ki pa je bilo sestavljeno tudi iz težkih enot, vsaj takih kot sovražnikove. V svitu eksplozij so se na obzorju odražali obrisi treh ali štirih sovražnikovih ladij. Ne po obrisih, ampak po topovskem kalibru, smo takoj zaslutili, da mora biti eden od teh obrisov nemška vojna ladja «Tirpitz», ali pa kakšna druga njene vrste v spremstvu rušilcev ali križark. Ze pri drugi salvi smo spoznali, da je položaj postal resen, kajti sovražnik Je tokrat dobro Izmeril daljino. Borba se Je z obeh strani močno zaostrila. Streljanje je bilo silovito, kajti to je bilo bitka na življenje in smrt. Nase spremstvo je moralo za vsako ceno braniti konvoj, ker je bil življenske važnosti za sovjetsko bojišče, kjer se je vprav pričela prva velikanska ofenziva na vseh sovjetskih bojiš- čih. Naše bližnje spremstvo, ki ga je sestavljalo veliko število velikih In hitrih vojnih edlnlc, nas je v trenutku zaščitilo z zidom umetne megle, v čigar okrilju smo mogli izvršiti manever. Tretja salva je padla v notranjo stran nase ladje za krmo kakih 80 do 100 metrov stran. Detonacija Je bila tako močna, da se je naša ladja stresla. Med drugo in tretjo sovražnikovo salvo na naš konvoj »mo opazili eksplozij najprej na eni in kmalu potem »e na drugi sovražnikovi ladji, ki Jo je razsvetlila in ki je kmalu potem izgledala le kot visok steber razžarjenega dima. Poskočil sem od veselja in vzkliknil: »Zadetek*, a potem takoj »še drugi*, čeprav me prisotni niso mogli razumeti. Topniškemu oficirju, ki je stal zraven mene in z daljnogledom spremljal potek borbe, sem pripovedoval navdušeno, da je vsaj ena, če ne že druga sovražnikova ladja zadeta. Zavrnil me je in dejal, da je to verjetno od bombe za umetno meglo. Oeprav sem smatral, da je o tem bolje poučen kot jaz, se ml je vendar zdelo malo sumljivo, da bi tako velik plamen iz dveh vojnih ladij mogla povzročiti bomba za umetno meglo* Naši fantie v Marseille' Objavljamo prvi seznam Slovencev in Hrvatov iz Primorja, bivših pripadnikov italijanske vojske, ki so v ameriških delovnih taboriščih v Marsellleu. Svojci jim lahko po-, šiljajo pošto preko: Slovenskega Rdečega križa, Trst via Cicerone 6/1. V seznamu je naveden pri vsakem datum in kraj rojstva. Bančic Jože, 24.9.1907, Pulj; Bandelj Leopold, 28.6.1905, Gabrovica; Boštjančič Jože, 12.8.1926, Bukovica; Batagelj Rafael, 27.10.1911, Kamnje; Besednjak Franc, 2.1.1902, Renče; Beštjak Valerko, 21.7.1910, Opatija; Bevk Jakob, 8.7.1925; Cer. kno; Bizjak Jože, 19.12.1926, Brez-nica; Bizjak Pavd, 6.7.1926, Križana gora; Blažič Volfang, 4,9.1908, Brestovica; Blokar Alojz, 28.10.1926, Gradišče; Bogataj Evgen, 8.9.1926, Govejek; Bole Angel, 31.8.1926, Postojna; Bonča Pavel, 1.1.1902, Idrija; Bremec Avguštin, 7.6.1903, Lokavoc; Breščak Valentin, 24.4.1926, Bajn-ščjea; Brllll Karlo, 7.11.1925, Idrija; Binumjak Mil»n, 15.10,1908, Mala Učka; Buhič Marijan, 11.8.1924, Ce-ret; Bucik Ivan, 6.3.1905, Avče; Budin Samuel, 2612.1915, Mimo; Brelih Maks, 15.10.1908, Soča; Buzič Ivan, 22.12.1911, Kaniča; Blažič Vik. tor, 2U0.1909, Crni Vrh; Bucik Mihael, 23.9.1902, Kanalski vrh; Buda Edvard, 2,2.1905, Tomaževica; Bric Franc, 17.1.1906, Drežnica, Bogateč Dunje), 2312.1915, Sv. Križ; Bogateč Angel, 13.4.1913, Sv. Križ; Bole Franc, 27.12.1911, Sturje; Cej Miroslav, 30.6.1928, Trnovo. Ctgflc Stanislav, 2.12.1926, Steve-rjani; Colja Jožef, 2.1.1905, Robija; Colja Rudolf, 5X1901, Sveten; Colja Franc, 3.6.1904, G&brovlcai, Cmi-logar Vincenc, 24.0.1902, Cerkno; Černič Emil, 10.10.1926, Podgora; Cesnik Anton, 26.12.1908, Palče; Clč Rudolf, 8.61926, Hrastje; Copi Anton, 30.6.1908, Čezsoča; Ous Albin, 14. 7.1925, Sedlo; Čermelj Jožef, 16.12. 1902, Skrilje; Celiikan Stanko, 29.4. 1913, Hrastje; Cenčič Anton, 4.9, 1905, Robedišče; Cotar Vilko, 20.7. 1903, Škrbina. Derman Angel, 16.1.1906, IApa; Duka Mario, 14.7.1923, Arbanasi. Eržen Franc, 2.4.1908, Viševnik; Eržen Feliks, 29.3.1903, Idrija. Fatur Anton, 5.10.1909, Radoko-va; Ferfolja Jožef, 27.8.1926, Opatje selo; Flajs Ivan, 7.7.1910; Soča Frank Matija, 24.12.1911, Pregarje. Gabršček Vladislav, 6.5.1901, Volče; Grlj Ivan, 17.6.1910, Studeno; Grlica Jožef, 13.12.1909, Kalčič; Got-msk Anton, 26.10.1926, Kobdilj; Gr-želj Alojz, 19,3,1907, Mlramar; Gre- gorič Maks, 21.2.1911, Gregorič Jožef, 5.9.1921, Prvi—m Grlžon Ivan, 2.5.1907, Pazin; čič Franc, 10.5.1902, Kozjane, Hosnar Ivan, 16.5.1922, Hvalica Lamberk, 8.7.1908, Si vas. Jankovič Franc, 29.5.1902, ”5 lje; Jazbec David, 24.5.1903, S^| Jenko Anton, 5.6.1907, Košana! Andrej, 21.11.1902, Jasna. Kapelj Ivan, 30.4.1907, Kal; ^ m ec Franc, 1.10.1908, PrebenlHi p cjančič Anton, 25.9.1913, Luvrši -a c Jančič Valentin, 26.3.1023, lje; Kogej Franc, 9.9.1901, ^ Kogej Ignac, 27.7.1904, Idrija! goj Ferdinand, 25.5.1907, Sv. LllC ki Kogolj Franc, 23.11.1906, mmmmmmmm ^ r Naznanjamo žalostno .J * vsem sorodnikom, prijaviš in znancem, da nas Je po kr neizprosnem trpljenju v 58, $ starosti za vedno zapustil* nad vse ljubljena žena, ^ sestra AMALIJA PETELIN* vdova RUDEft, roj. BUNn3L tov. Pi-osim najditelja, da veterinarskemu uradu na turi v Gorici nrotl dobri «0 Ventllirano žveplo pr® { TRST, VIA TAKABOC*^/, Odgovorni urednik JOŽE KOKKN