— 57 - Popis Cerkniškiga jezera na No- trajnskim. Cerkniško jezero, kteriga znamenitosti ne slove le v domovini, temuč tudi v daljnih in ptujih deželah, je okroženo od homcov in gora, izmed kterih sta gojzdni Javor ni k na levi strani, na desni pa močno vgoljena Slivnica , nar višji. Dolgost jezera znese od utoka do odtoka okoli dveh ur, njegova širjava pa tudi dobro uro. Cerkniško jezero so Latinei imenovali Iugovško jezero, berž ko ne od luže današnjima ribnika, kamor ob odteku jezera vderstene šuke pobegnejo, de v varnim kraju, kjer voda ne posahne, ikre za prihodnji zarod zapuste. Tudi ne mara, de je Latinec slišal Slovenca zeleno in podolgasto planjavo, ki se prikaže po odtoku jezerske vode, log imenovati, in je zato jezero od „loga" logevško jezero kerstil.#) Dandanašnji se pa jezero imenuje Cerkniško po tergu ^Cerknica", kjer 1500 ljudi prebiva, Cerknica je na desni strani eno dobro uro delječ od jezer-skiga iztoka. Bil je terg, kakor se pripoveduje, bolj na južno-izhodni strani, njega dni Oševek imenovan, kjer se vedno še polje Oševek kliče. Ob času neusmiljeniga Turškiga silstva so ljudje na hribcu okrog cerkve pod vodstvam Celjskih knezov in njih naslednikov v bran Turške sile močno terdnjavo z jakimi stolpi sozidali; okrog cerkvenih taborov pa na mestu Oševka, kjer so verjetno hiše od Turkov po-žgane bile, so sčasama hišice postavili, in ta kraj od cerkve „Cerknicou imenovati pričeli. Cerkniško jezero je res imenitno po svojih razodevali. V njem se znajde mnogokrat brez števila rib. Šumeče jate mnogoverstnih povodnih ptic ga obiskujejo, na ktere lovci marljivo pazijo. Kaj prijetno je v čolnu *) Tudi mi smo te misli, zato ker je bil na tem prostoru njega dni, kakor ustmene sporočila teh okolic še zdaj govore, lep z raznimi drevesi zarašcn log, od kterih ondaš-nji prebivavei semtertje že po več tavžent let stare černe hrastovce najdejo, kteri so gotovo resnične spričbe naših misel, de ni bilo koj od stvarjenja sveta tukej jezera, temuč po omenjenim sporočilu v bližnji okolici, na O blokah. Vred. — 58 - po njem vealjati in ribe loviti; še prijetniši je pa viditi, kader se živozeleni travni pert čez celo planjavo raz-gerne, kader kmet veslo z otiko spremeni, in kodar je prej ribeč vesljal, zdaj poljodelec vole v voz vprega, ter se poljubno po jezeru vozi. Nar prijetniši pa je pogled, kader se o lepim vremenu seno po jezeru suši, kjer se stotero in stotero rok kaj urno obrača, dokler se več tisuč centov sena in nastelje na težkih vozen domii ne spravi. Tudi zajce vidiš tu skakljati,— in mnogo druzih žival, po kterih lovci radi sledijo, ti pride pred v oči v suhim krasno zelenim jezeru, iz kteriga petero otokov: mala in velika Gorica, Dervosek polotok, Vornek otok, in Benedke, prijazno moli, in kterih voda nikdar ne zavezne. Kader pa voda pride, prežene lovske živali na polje, otoke in gojzde. Narava je zares tukej nasprotne reči čudovito ze-diniti umela. Ribič in lovec, voz in čoln, kosec in plaveč na ravno tisti planjavi v enim letu tukej svoje opravila najdejo. Ako bi kdo prešel križem svet, zastonj bi iskal Cerkniškimu jezeru enake podobe ! Opomniti je pa tudi, de tisti, ki jezero memo grede pogledujejo, njegove četertinke clo ne zapazi, ktero na levi strani Javornik, na desni pa polotok Dervosek do Vrat gradita; od Vrat dalje pa vid opovera lepi otok Vornek, kjer je 8 kmetov naseljenih in cerkvica sv. Primaža in Felicijana, ki je v kaj prijaznim smrečjim gojzdiku zidana. Ta četertinka „zadnje jezero" imenovana, ki se skozi Vrata z drugim sklepa, ponudi popotniku veličasten pogled! (Dalje sledi.) - 60 - Popis Cerkniškiga jezera na No- trajnskim. (Dalje.) Potoki in viri, ki tudi o suhim vremenu stanovitno v jezero teko, so sledeči: a) Ložki velki Oberh, ki v zglavje jezera teče, se po sredi njega proti Vo donosu vije in naliva malo Ponikvo, Beček, Sitarco in druge jame. Lahko je zapopasti, de velki Oberh v jezero mnogo vode stoči, če se prevdari, de voda, ki pod imenam Ve lki Oberh v jezero teče, ob deževnih časih velik kos visoke O b lo š k e planjave potopi, in potem po mnogih požerkih poserkaoa, se po tamnih podzemeljskih žoltnih v L ozko dolino steka, kjer včasih, posebno ob hudih nalivih, pri sv. Roku za Ložam tudi človeške ribice (proteus anguineus) na svetlo prinese. Potem, ko se z Verhniškim in Sneperskim Oberham zedini, zalije skorej polovico dolnje fare, in stori P od obe a m (Popotcam), Nadleščenam, Pod-cerkljanam in pa Dancam, noter do Danske golo-bine, silno škodo, kjer se pod zemljo s strašnim šumenjem vali, dokler golobine ne zagoltne, in privre unikraj Gole Gorice po pol ure dolgim podzemeljskim teku z velikim šumenjem in kipenjem zopet na dan v zglavje jezera. b) Dalje od Oberha na levi strani hohlja močan potok, ki Leviš če in druge jame na desni strani Otoka zaliva, in se mu Tresenec mende zato pravi, ker vodo iz zemlje trese in jo nakviško poganja. *J c) Na ravno ti strani za Otokam izvira otoški Oberh, kjer O toč a ni vodo zajemajo. On v svojim teku proti Bobnarcama zadnjiga jezera jame Gebno, Kotel in Ponikvo napolnuje. d) Iz Ušive Loke, ki je blizo Suhe Doljce, tudi še na ti strani stanovitno tečeta dva studenca, ki nimate posebnih imen. Desna stran jezera pa sprejemlje : a) Sterbešico, ##) kise z Lepšenšico sklene in v velki Oberh teče; b) Zerovnšico, Grahovšico in pozneje tudi z Martinšico združeno, kamor se tudi studenca Greben ec, ki pri sv. Vidu, in Globovšek ki pri sv. Magdaleni izvira, ocejeta. Vse te vode, čez Rej ti je tečejo, in v požertnim Vodonosu blizo Spodnji g a Jezera tek dokončajo, in c) Cerkniško, ki v znožje jezera mirno teče in dokaj mlinskih in žagnih koles verti. Imenovane vode ne prestopajo v suhih časih svojih obal (bregov), temuč napolnujejo po svoji zmožnosti jame svojih strug, in če kaka votlina v strugi začne požrešno potok požirati, tudi struga kmalo presahne, in čolni, od sončnih žarkov nemilo paljeni, poleg suhe struge bolj mirno počivajo, kakor na morju barke, kader jih močne sidra (mački) na dno morja pripno. Kader so pa hudi nalivi, se voda močno naraša, in od predsednika poslani napoved (program) tistih reci, ki so imele v pervim shodu Planinske podružnice v pomen priti. Kakšno veselo in za domovino koristno življenje se bo obudilo v kmetijstvu, če bojo podružnice tako djansko pomagale. Z veseljem pričakujemo natanjko zvediti posamesne sklepe perviga zbora. Kar diplome zadene, je bilo v poslednjim Telkim zboru v Ljubljani sklenjeno, de naj se pišejo SIo-vencam slovensko, Nemcam pa nemško. Vred. *) Nekteri pravijo, de se mu zato T res ene pravi, ker skorej vsakiga, kdor iz njega pije, merzlica tresti začne. **) Kjer se rade vidre derže. — 61 - vsih strani skup vre; ne vali se samo iz višjih gora in raznih krajin, temuč tudi — kar je posebno čudno — iz ravno tistih jezerskih votlin , ktere so jo v suhim vremenu neizmerno požirale. Iz tega se vidi, de ima Cerkniško jezero pod seboj prostorne votline, v ktere vodo o suši požira, o hudih nalivih pa iz sebe vali, kar sta žlahtni Franc Steinberg že v letu 1758 in Tobija Gruber v letu 1781 terdila. Vse to pa ni težko zapopasti, če se pomisli, de iz visocih gora, kader dežuje in se sneg topi, hudourniki silno šumeče prideroj na Javor ni ku pa, ako-ravno po dolgim in širokim veliko prostora obseže, kjer se snega na sežnje nasuje in kjer se hudi oblaki silne vodne teže znebujejo, vender le dežnica s snežnico vred po globinah in jamah tako naglo zginete, de hudournikov skorej slediti ni. Voda tedej , ki se v velicih jezerskih predalih in tamnih skrambah nabera in jih do verna napolne, tedej vedno po dolgih lijakih va-nje pritiska, mora po ravno tistih votlinah o deževju pritekati, po kterih ob suši odteka, in ker se nektere jame z 5, 6 do 9 sež-njev debelo vodeno odejo pregernejo, in ker tudi iz nekterih drugih jam, kakor iz Sitarce, posebno če silne nalive hud grom spremlja, voda čudo močno kviško kipi, se lahko spozna, de kaj jako v zdoljne podjezerske shrambe po visokih žilah voda pritiska. (Dalje sledi.) - 75 - Popis Cerkniškiga jezera na No- trajnskim. (Dalje.) De mora mnogo praznote biti pod hribam, ktere pa še zavolj nepremagljivih opoverkov še nihče ni preiskoval , je razvidno iz hudo derečiga vodniga toka iz Suhe Doljce takrat, kader dolgo časa dežuje in gromi, zakaj voda se iz nje vsa penasta togotno v jezero vali, predere v tem toku strugo Veliciga Oberha, kjer se Kriz imenuje, in se pod jezersko vasjo v Re-šeto lovi. Nadjam se, dragi bravec! ki si do les popis Cerk-niškiga jezera radovedno bral, de ti tudi vstreženo bo, s&vediti, kako se polno jezero, kader so vsi jamski gol-tanci zapahnjeni, preobilne vode znebuje. Kakor je v zglavju jezera berdo , skozi ktero Veliki Oberh teče, ravno tako je tri četertine ure široko berdo v znožju jezera, pod kterim voda vedno odteka, in scer ob suši po bolj globokih tekih, v dobi moče pa, kader se jezero napolne, po dveh votlinah, ki ste čez jezerske tla povišane, in se Mala in Velika Karlovica imenujete. Med Karlovcama je Skednjenca, lep hladan prostor, kamor o poletni vročini živina rada zahaja, muham se odtegnit. Tukej na krasni višavi, kjer se po jezeru kaj mi-čno vidi, je bil njega dni grad Kar lovec, kteriga podertine se še slede, in jami se od nekdanjiga grada ^Karlovski" ali „Karlovici" imenujete. Mala Karlovica, desiravno veliko vode požre, ni viditi močno prostorna; Velika Karlovica je pa čez šest sežnjev široka in dva visoka pri vhodu, ter zija kot morska pošast z odpertim žrelam, kamor kerclje, drevesa in druge reči priplavajo; tudi veslarja s čolnarn vred, ako je dosti zarano iz toka ne pobriše, silovito va-se potegne. Gorje pa tistimu, kteriga Karlovica v svoje žrelo spravi! Ako ga tudi ne utopi v svojim tamnim breznu, bo gotovo v nje dolgim in gerba-stim cemunu poginil. Petero nas je bilo lani v začetku kimovca, dokler še ni bila voda čez jezero nastopila , šlo v Karlovico, slehern s svojo lučjo. Vidili smo razne postranske visoke in nizke votline, nad seboj mnogo praznoto, in smo na mesto prišli, kjer je skupej nanešeniga bičja na kupe bilo, vmes kteriga je bilo pa tudi nekoliko žagov-eov in druge lesene soderge več. Ker je pa jama tukej že menj prostorna in močno zašarjena bila, in se je tudi pod blatnim zasipam voda čutila, smo se mogli verniti, brez de bi bili tamno jezerce, želodec Karlovice, razsvetili. Steinberg pripoveduje, de je bil do jezerca prišel; ali svetilnice so jele tako slabo berleti, de bi bile skorej ugasnile , torej je bil primoran se kar urno verniti, sicer bi bilo lahko tudi njegovo življenje ugasnilo. Pred štirimi leti so si neki za občinski prid goreči možje ob trebljenju Karlovice v sled odtoka orni- slili čolniček, kteriga so bili skoz luknjo, ki je zdaj močno z mnogo šaro zamašena, pahnili, in so se v nevarnosti življenja na tamno jezerce podali. Našli so jezerce v Karlovici, ograjeno krog" in krog z gladko in stermo steno in z visocim obokam pokrito; našli so bili v tisti strani jezera, kjer Karlovica odteka, skorej dva sežnja visok nasip , ki se je berž ko ne od verha vsul, in ki overa de Cerkniško jezero pozneje usahne. Res bi, kakor ti možje sodijo, mnogo stroškov prizadjalo: ako bi se ta napotni nasip znižal; tode če bi soseska za terdne grablje pred Karlovico skerbela in jih marljivo snažila, bi te stroške ob kratkim obil-nisi jezerski pridelki povernili, ker bi kmalo veliko veliko sena več zrastlo, in bi tudi nasledniki obilni sad skerb-nih in pridnih sprednikov hvaležni vživali. (Dalje sledi.) ?_ 83 - Popis Cerkniškiga jezera na No- trajnsKim. (Dalje.) Od tega podzemeljskima jezerca voda zmed stra-hovitniga skalovja v velik podolgast in divotno krasen prostor privihra, kteriga visoke pečine opasujejo in ki je ročnimu jerbasu nekoliko podoben, zato ker ste njegovi postranski pečini po vozkim čez 30 sežnjev visokim oboku sklenjene, ki je jerbasovimu locanju p rili cen. Cez ta po verhu z germovjem okinčani obok, pod kte-rim ima mnogo gojzdnih golobov svoje gnjezda, se da prelaziti. Iz tega prostora dalje skozi poltretji seženj visoko votlino voda teče, kjer jo je'z prestreže, ter jo napeljuje na kolo Zevške žage, kteri služi za polovično streho viseča pečina. Zevsko žago je truda vredno viditi. Ona je od vasi Zev se kake tri četertine ure delječ v globočini, kamor se le iz leve, jako sterme strani priti zamore. Po ti strani se kerclji ali žagovci spušajo k žagi, in ee spet deske utrudljivo na ramah nazaj znašajo. Desna stran je silna pečina okoli 40 sežnjev visoka, močno čez-se viseča. Polnočna in poldanska stran, kteri ste kakih 10 sežnjev sabsebi, stojete stenam enaki nav-pik. Zmed nju skladov mnogotere drevesa zelene, ki po raznih spokih živeža išejo. Strelaj delječ od žage voda spet pod pečino, ktera na desni strani po dušku podobni votlini dan razsvetljuje, sumeče teče, dokler svoj tok mirno čez tlak ponosne jame snuvaje med čudovitnim skalovjem v kratki dobi pri Rak o v s k i žagi zopet na dan pride. Jama pod Zevsko žago je zares naravska krasota (lepota). Škoda, de ni blizo kakšniga veliciga mesta. Marsikteri mestnjan bi prišel sem si hladu iskat, kader žarki poletniga sonca mestne zidovja pre-pekajo. Oblika jame je lepo okrogla. Od ene strani do druge meri 80 sežnjev. Čez terdi snažni tlak hladna voda po gladkih kamničkih ljubo šumlja, ki prijetno hladen in okrepčljiv zrak v jami dela. Od tal do okroglima oboka, s kteriga brezbrojna množica kapljiviga okam-njenja, več del belim svečam podobniga, razne dolgosti in debelosti visi, je komej čverst junak zmožen kamen zagnati; tako visok je obok nad jamo. Na desni strani jame je prostorno izvišan kraj, kjer se nar več kapljiviga okamnjenja znajde. Pri zgorej imenovani Rakovski žagi se torej voda Cerkniškiga jezera spod tamniga, blizo ure dol-ziga skalovja razvija pod milo nebo, ter se rahlo po-mikuje med lepo zelenimi brezulki po svoji pol ure dolgi strugi, kakor de bi prestane stiske premišljevala, in kakor de bi se bala prerano zadeti v enake tesnobe v široki jami pod svetim Kancijanam, ktera požrešno proti nji zija. Kakor se tukaj med lepimi gojzdnimi travniki opo-tavlja, tako se tudi tukej vsakdo, ako ima le količkaj sladu za natorne lepote, naj pride od ktere strani koli si bodi, rad na krasnih moravcah*) sv. Kancijana pomudi. Posebno pa se je tu ob vročini vgodno oddahniti, kjer se žejnimu popotniku bister studenec, ki na desnim bregu, komaj strelaj delječ od mosta izvira, gostljivo ponuja. Na desni strani mosta ste nekdaj cerkvici sv. Kancijana in Bernarda bile, ki ste pa zdej zapušene. Le ena je še nekoliko z opeko pokrita, kjer se nad oknam v kamen vsekana letnica 1616 najde. Tudi po-dertina zvonikarjeviga stanovanja in nekoliko starih ma-hovitih sadnih štremljev opominajo nekdajnost boljših časov, ki so za ta kraj minuli. Pa kdo ve, kaj prihodnost, še zdaj skritiga, v svojim naročju nosi? Ako bi železnica memo Rakeka in po osnovi tikama gojzda, kjer je most svetiga Kancijana, speljana bila , se bo gotovo marsikdo potrudil most tukajšne jame in Cerkniško jezero pogledati. Imenovani most, čez kteriga se mnogo lesa prepelje, je res mojstersko delo narave. Na obeh straneh je z gošavo tako okinčan, de skorej popotnik ne zapazi, kdaj de ga prekorači; in njegov na vse strani prostorni iocanj, pod kterim ob času moče veliko veliko vode preteče (ob suši voda pred m ostani med skalovje bobni) je iz celotne skale terdno narejen. Na desni strani mosta pa je visoka pečinska stena , kjer ima na levi strani stermo okno. V to jamo, ki je tudi pri koncu z lesnino močno zašarjena, se lahko precej delječ gre. Iz te velike jame spet pod okoli ure širokim ber-dam, ki je z lesam obrašeno, voda Cerkniškiga jezera pod stermo žlebino v vozkim mlinskim dolu na svitlo priteče, kjer mnogo mlinskih in žagnih koles verti, in se Unc imenuje. Iz leve strani ne delječ od todi se pa iz velikanske jame Pivka Uncu pridruži, ki od Postojne noter do podertine nekdaj mogočniga blizo Planine sto-ječiga gradu, ki s svojim obodam še serditimu viharju časa vkljub stoji, vedno pod zemljo teče. (Dalje sledi.) *) Morava, moravca (dolina kjer žlahtna trava raste) ste tukej okrog Cerknice umevni besedi, zakaj kmeta je tu veekrat slišati, ker pravi: »Konji se po moravah radi pasejo.« Brez dvoma ima tudi fara Moravče od mora v in raznih mora ve, ktere ona obseže, svoje ime. Pisatelj* — 87 — Popis Cerkniškiga jezera na No- trajnskim. (Dalje in konec.) v Čudna naravska prikazen je, de obe vodi iz tam-nih tesnob na dnevski svit zrijete, se pa kar naglo spet zgubite; ob času naljivov pa se po zalih Planinskih travnikih v škodo in žalost marsikterim vlastnikam raz-lijete. Ke'r reki Une in Pivka podarjene svobode pristojno čislati ne umete, jo morate za kazen kar hitro spet v tamnico pomesti, kjer se zmodrujete in clo poročne imena za Ljubljanšico zajemate, ki zna bolj dar svobode spoštovati ter pohlevno tekoča prinaša polne čolnove v Ljubljano. Steinberg*) dopoveduje, kako je nekdaj jezero mergolelo polno rib; v letu 1714 so ljudje pred pustam, ko je tako huda zima bila, de je 18 palcov debel led jezero pokrival, in se večidel voda posušila bila, po jamah toliko rib nalovili, de skorej niso vedili kam ž njimi. Cerkniških rib so takrat Krajnci, Staj are i in Korošci celi post dosti imeli. Cversteji so pac tudi takrat ribči memo zdanjih bili, kakor Steinberg piše, de so med jamami, kjer je nar več rib bilo, led presekali in kar brez vse obleke po pol četertinke ure ribe sačili, ter jih urno na led metali; le k ognju se nekoliko pogret in s kakšnim požirkam se okrepčat stopili, potem pa spet ročno dela poprijeli. Čuditi se pa ni, de je takrat toliko rib bilo, ke'r poprej zaporedama 7 let ni jezero bilo usahnilo. Menihi iz Bistre (Freudenthal), ki so pervo in poglavitno ribštvo kupili bili, so skerbeli, de bi ribe ne bile preveč pošle, zato ni smel nihče v globokim ribniku, kteri se skozi celo leto poln vode v zglavju jezera znajde, in kterimu ondašnji prebivavci cemun pravijo, kar nobene ribe ujeti; od tod so se naglama, kakor je voda nastopila, po celim jezeru naselile. Bistriški opat je blizo Cerknice na Loki (Thurnlack) v lepo tihotnim kraju stanoval. Puste razvaline so zdaj tu, in se opeka žge, kjer so se pred 80 leti ribe pekle in cverle, siromaki nahranovali in kamor je marsikdo rad šel, ker je vedil, de bo gostoljubljivo sprejet. Nekoliko časa sem se pa ribe brez vsiga reda po strugah in jamah love, kar je le moč, torej se ni čuditi, de ribštvo peša in ribči dostikrat zastonj mreže mečejo. Ako tudi voda iz tamnih globočin , kader se jezero napolnuje, kej rib prinese, jih je vunder še premalo, ga obilno pomnožiti, de bi se ribštvo tako bogato splačevalo , kakor nekdaj. Tu imaš, dragi bravec, popis čudovitiga jezera, kterimu ga ni kmalo para. Drugo pot bom nektere vo-šila in svete razodel, kako bi se znalo zali Cerkniški okolici sčasama veliko koristi in dobička nakloniti. Podgrivarski. *) Prav bi bilo, če bi naši domorodni časniki kaj več od tega moža povedali, kar se iz njegovih bukevzvediti da, ktere je on od Cerkniškiga jezera spisal in v Ljubljani 1788 natisniti dal. Pisatelj.