UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Leto XXXXI. - Štev. 14 (2042) Gorica - četrtek, 6. aprila 1989 - Trst Posamezna številka Lir 1000 Evropi naprotiJugoslauija - mati ali mačeha narodou ? Ideja evropskega združenja je že zelo stara, čeprav jo šele naše stoletje v bistvu polno in okvirno ovrednoti. Ne bomo tu segali v poskuse rimskih cesarjev, niti ne kasnejšega srednjeveškega svetega rimskega cesarstva, da bi prišlo v Evropi do nekake mednarodne in skupne države. Vse to lahko mirno pustimo davni zgodovini, ki je že mimo. Niti se ne bi tu zaustavljali ob miselnih tokovih francoskega razsvetljenstva, ko so odlični duhovi (kot Rousseau ali Voltaire) videli nekako elitno duhovno skupnost evropskih narodov — seveda le velikih — in sanjali o neki veliki bodočnosti istih. Šele romantika 19. stoletja si je morda postavila bolj jasno v svojih že političnih programih idejo o neki evropski povezavi narodov pa tudi držav. V našem stoletju se je po dveh vojnih vihrah vedno bolj kazala potreba po neki nadnacionalni enoti, ki bi brzdala nacionalistične strasti zlasti velikih zgodovinskih evropskih velesil. Prišlo je do velikih načrtov in pobud. Po prvi vojni se je osnovala ideja Panevrope, ki si jo je zamislil grof Coudenhove-Kalergi in jo še danes nadaljujejo razni njegovi duhovni nasledniki (med njimi Oton Habsburški, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla, ki tudi deluje kot evropski poslanec). Vse bolj pa je ta zamisel zaživela po drugi svetovni vojni, ko je dejansko prišlo do prvih evropskih ustanov in organizmov. Ni da bi jih tu naštevali, niti da bi tu opisovali zgodovinski razvoj in pomen istih. Naj le spomnimo, da je od še boječih začetkov v dobi Evropske premogovne in jeklarske skupnosti ter Evra-- toma počasi prišlo do političnih ustanov. Istočasno je tudi nastal Evropski svet, ki danes povezuje 22 držav. Šele mnogo kasneje pa je prišlo do zadnjih pomembnih ustanov, kot so Evropska gospodarska skupnost EGS, najvažnejše politično-go-spodarske ustanove, katere najširši odraz je sedaj Evropski parlament. Ta je od leta 1979 neposredno izvoljen od strani nad dve sto milijonov državljanov dvanajstih držav - članic te skupnosti. Te so: Velika Britanija, Irska, Danska, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Španija, Portugalska in Grčija. Torej širok lok od severnega Atlantika in Skandinavije mimo zahodno-srednje Evrope do Sredozemlja in skoraj Male Azije (danes si med drugim prizadevata za vstop tudi Turčija in Avstrija). Veliko se danes piše o Evropi 1992. To je namreč mejnik, ko bi se moralo v sedanji zgradbi dvanajstih (in tudi drugih) evropskih držav veliko spremeniti. To predvsem v gospodarskem poenotenju z ustanovitvijo enotnega trga, nato pa tudi v vedno večji vlogi političnega združevanja. V tem okviru naj bi nova Evropa vedno bolj utrdila in poglobila gospodarsko in politično poenotenje skoraj na vseh področjih javnega življenja. Na vsak način pa je že letošnje leto prvi pomemben spoprijem na političnem pozorišču Evrope dvanajstih: na dnevnem redu so tri evropske volitve, ki bodo meseca junija za parlament v Strasburgu. Kar se da lepa in edinstvena možnost za razmišljanje o politični in sploh človeški usodi stare celine in njenih narodnostnih ter državnih problemih. Veličasten pogreb na Dunaju Dunajsko središče je bilo v soboto 1. aprila prizorišče zgodovinskega dogodka. Čeprav naj bi bil pogreb bivše avstrijske cesarice in madžarske kraljice Cite družinskega značaja, se je na ulicah kljub slabemu vremenu zbralo približno 40.000 ljudi, sama stolnica sv. Štefana pa je pod svoje okrilje sprejela 6.000 gostov. Ob 15. uri — to je bila tudi smrtna ura točno pred 67. leti umrlega cesarja Karla I„ Citinega moža — se je začel z rekvijem (Mozartova glasba), ki ga je vodil dunajski kardinal dr. Groer. Poleg njega je bilo navzočih veliko domačih in tujih škofov, med 600 častnimi gosti pa jih je bilo kar 200 iz hiše Habsburg-Bourbon-Parma., Njim na čelu je bil najstarejši sin Otto z ženo in prvorojencem Karlom (ki je tudi bral prvo berilo, medtem ko je drugega v madžarščini prebrala Citina hčerka Elizabeta). Od avstrijskih politikov sta bila navzoča sedanji in prejšnji državni predsednik, Waldheim in Kirchschlager, podkancler Mock in številni deželni glavarji. Poleg mnogih evropskih kraljevih hiš so bili zastopani tudi diplomati raznih držav — v ospredju diplomati itistih držav, ki so Citi in možu Karlu nudili zatočišče po izgnanstvu. Pred začetkom maše je kardinal prebral sožalno pismo papeža, ki ga je poslal apostolski nuncij Cecchini. Po pridigi, ki je zajela osebni in zgodovinski pomen cesarice, je neki pater prebral prošnje v vseh jezikih stare monarhije (češko, poljsko, madžarsko, slovensko, italijansko, nemško). Po obhajilu je mogočno zadonela pesem »K Tebi želim moj Bog« (zanimivo je bilo opazovati sodelovanje najstarejšega sina). Na željo pokojnice so po odhodu iz stolnice igrali in peli obe stari himni; medtem ko je madžarska v uporabi še danes, so avstrijsko ukinili leta 1918. Ob 17. uri so krsto tirolski strelci (sploh je bilo v sprevodu veliko najrazličnejših skupin v nošah — menda okrog 850 ljudi) odnesli pred cerkev, kjer je že čakal cesarski mrtvaški voz iz leta 1876, v katerega je bilo vpreženih 6 črnih konj. Nazadnje so ga uporabili ob smrti cesarja Franca Jožefa, zdaj pa je bilo to petič. Po polurnem čakanju sc je sprevod začel premikati in je v 45. minutah naredil 1,3 km dolgo pot (vmes je spet začelo deževati) do kapucinske cerkve, kjer je pred vrati že čakal stari kardinal dr. Kdnig. Vhodna vrata so bila zaprta, ker je bilo od znotraj zastavljeno vprašanje: »Kdo želi vstopiti?« Vsi Citini naslovi (od cesarice, kraljice, princese, grofice — do goriške) niso tokrat nič pomenili. Kako smo si vsaj v smrti enaki pred Bogom! Krsto je sprejel šele na odgovor: »Umrljiv, grešen človek«. V cerkvi so kapucini s svečami v rokah držali špalir, peli pa so »Dunajski pojoči dečki« (Wiener Sangerknaben). Kardinal Kdnig je imel krajšo pridigo, v kateri je počastil spomin pogumne in verne cesarice, ki jo je tudi on spoštoval. Po blagoslovu so krsto prenesli v grobnico (nazadnje so tja položili cesarjevo mater Marijo Jožefo leta 1944). Medtem so zunaj oddali iz možnarjev 21 strelov. Tako se je za Avstrijo končalo večstoletno obdobje. R.B. Nacionalno vprašanje nikoli ni bilo zadovoljivo rešeno ne v stari, ne v novi Jugoslaviji. Narodom v okviru te države nikoli ni bila dana možnost, da bi se z referendumom odločili »za« ali »proti« Jugoslaviji. Ta država ni edini primer, v svetu je še danes mnogo državnih sistemov, katerih deli so bili nasilno in proti volji naroda vključeni v okvir širše države. Taka država pa nima prihodnosti, ker ni ustanovljena po svobodni volji njenih narodov in ker sta njeni osnovni značilnosti predvsem centralizacija, ki narodom v njenem okviru duši samostojen in neodvisen razvoj ter kršitev osnovnih človekovih pravic. Taka država je skupnost nasilno združenih in neenakopravnih narodov, ki jo pretresajo globoki notranji in ponavljajoči se spori in napetosti, ki jih je moč obvladovati le z zatiralno politiko in kompromisnimi rešitvami, ki pa samega jedra nasprotij ne razrešujejo. Po tej poti gre tudi današnja Jugoslavija, ki taka kot je, ustreza le tistim, ki jim je zvezna država sredstvo za zbiranje in razdeljevanje dobrin brez rezultatov lastnega dela in sredstvo za politično in kulturno prevlado nad drugimi. Napadalnost v .tej smeri je danes več kot očitna za srbsko vladajočo elito, ki je s svojim ravnanjem, dejanji in molkom »dopustila« nezakonito odstranitev političnega vodstva v Vojvodini in na Kosovu in ki ima skrite ozemeljske zahteve tudi izven območja Srbije pod krinko »zaščite« srbskega kulturnega prostora in »nevarnosti« nasilne asimilacije Srbov v Jugoslaviji. Taka politika srbske vladajoče elite, ki ji je v oporo beograjska birokracija in molk zveznih organov, je v nasprotju z načelom nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Spoštovanje tega načela je osnovna predpostavka za mirno sožitje med narodi ne le v mednarodnem merilu, temveč tudi v okviru Jugoslavije in velja zato v enaki meri tudi za medsebojne odnose med republikami in pokrajinama, kot enakopravnimi in suverenimi partnerji. Ožja Srbija nima nobene pravice izvajati nasilje in pritiske na Vojvodino in Kosovo, kadar interesi pokrajin niso istovetni z interesi ožje Srbije, ker pravica odločanja pripada ljudem na Kosovu in v Vojvodini in ne ožji Srbiji. Slednja opravičuje svoje vmešavanje v razmere na Kosovem in v Vojvodini z ogroženostjo Srbov v pokrajini. Resnica je ravno obratna! Albanci na Kosovu so zapostavljeni in drugorazredni državljani, nižja kasta, nad katero se izvaja rasistična kaznovalna politika, kasta, ki se ji jemlje pravica do svobodnega zborovanja in svobode misli. Srbi so seveda ogroženi tudi v Vojvodini, čeprav predstavljajo več kot polovico prebivalstva v Vojvodini. Nesmisel! Simpozij o narodnih manjšinah v Ljubi jani Poseg Bojana Brezigarja. Vztrajati pri načelnosti ali pragmatično iskati postopnosti? Na to vprašanje je skušal odgovoriti deželni svetovalec SSk 'Bojan Brezigar v svojem posegu na simpoziju o narodnih manjšinah, ki se je končal 31. marca v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Brezigar je, po kratkem orisu odnosov med večino in manjšino v Furlaniji-Julij-ski krajini glede na obliko zaščitne zakonodaje, poudaril, da ostaja globalni zaščitni zakotn še vedno edino jamstvo, da bo manjšina lahko svobodno razvijala svoje kulturne in družbene dejavnosti. Zato se Slovenci v Italiji v nobenem primeru ne moremo odpovedati načelni zahtevi po odobritvi globalnega zaščitnega zakona, ki naj zajame celotno problematiko naše manjšine, tako da so zajamčene pravice na celotnem ozemlju, na katerem živi manjšina in da bodo upoštevani vsi vidiki življenja in dela manjšine, vključno z gospodarskimi dejavnostmi. Vendar pa ni mogoče mimo dejstva, da Resnica je preprosta: gre za ekspanzionizem ožje Srbije, za ozemeljske apetite, ki ogrožajo Madžare (druge po številu) in Hrvate ter druge narodnosti na območju Vojvodine in ne nazadnje tudi tamkaj živeče Srbe. • Načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih izhaja iz priznavanja pravice vsakega naroda do obstoja, samostojnosti in lastne poti v prihodnost. Zahodna Evropa sledi tem načelom, zato se združuje in nastaja kot skupnost prostovoljno združenih, neodvisnih in samostojnih narodov. Jugoslavija nasprotno razpada kot nasilna skupnost neenakopravnih narodov, razpada kot sistem, ki državljanom ne nudi pravne varnosti in enakosti in v katerem občanu grozi večja nevarnost »last- ne« vojske kakor tuje. Današnja krizna politična situacija je odsev razdiralne srbske politike, ki zanika samostojnost in ozemeljsko celovitost Vojvodine in Kosova in izvaja pohode nad porajajočim pluralizmom v Sloveniji ter izzivanja in razdore med narodi na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Črni gori in Makedoniji. Taka razdiralna politika je Jugoslavijo tudi gospodarsko in finančno prizadela in zmanjšala njen že tako načet mednarodni ugled. Vedno bolj prihajajo državljani do spoznanja, da jim je taka Jugoslavija tuja. Trdnih in skupnih vezi ni več. Ali je danes Jugoslavija res skupnost prostovoljno združenih narodov? V. R., Ljubljana se je tudi tokrat po začetnem navideznem zagonu postopek za pripravo zakona ustavil. Slovenska manjšina, je poudaril Brezigar, pa se ne more omejiti na protestiranje dn na čakanje. Treba je zato izkoristiti vse možnosti, da se dosežejo zastavljeni cilji. Ne smemo ostali le pri načelnih zahtevah, še manj dopuščati, da bi nam oblasti krčile že priznane pravice, ampak si moramo prizadevati, da bomo dosegli čim več, kajti to bo startna točka za vsa bodoča pogajanja za globalni zaščitni zakon. Važna resoluciia o rabi slovenskega iezika Na svoji seji dne 30. marca je goriški pokrajinski svet sprejel važno resolucijo, in sicer, da smejo slovenski in furlanski svetovalci v svojih nastopih in v občevanju s pokrajinsko upravo uporabljati svoj materin jezik, ter da se mora goriška pokrajinska uprava ustrezno opremiti s tolmači in -vsem potrebnim, da se ta pravica lahko izvaja. Resolucijo so na dnevni red postavili komunistični svetovalci, kakor že v minuli mandatni dobi. Vendar ni prejšnji predsednik socialist Cumpeta nikoli hotel dati v diskusijo tega predloga, zato je zadeva spala celih pet let. Sedanji predsednik demokristjan Crisci pa je že v pismenem odgovoru skušal zadevo odpraviti, češ da nimamo zakonske določbe, ki bi to predvidevala, zato da je treba čakati na zakon o globalni zaščiti. Bil je pa toliko pogumen, da je predlog postavil na dnevni red pokrajinskega sveta, kjer je nato prišlo do nepričakovanega glasovanja. Socialisti so se namreč, zvesti svoji tradiciji dvoumnih stališč, pri glasovanju vzdržali, čeprav je njihov predstavnik Saccavini trdil, da PSI načelno podpira težnje po zaščiti, vendar je proti pričakovanju .povoljno glasoval tudi predstavnik PSDI Bressan, ki je sicer predlagal dodatek k prvotnemu besedilu, naj bo zagotovljena uporaba materinščine tudi Furlanom. Ko pa je bil ta stavek vključen v besedilo, seveda ni mogel glasovati proti celotnemu predlogu. Njegov glas je presenetil demokristjane, saj so se tako znašli na neljubi poziciji edinih nasprotnikov slovenščine in fur-lanščine, skupaj s fašistom (predlog je bil namreč sprejet s pičlo večino 11 proti 9; za je glasovalo 7 komunistov, 2 zelena, SSk in PSDI). Odbornik SSk dr. Špacapan je v svojih posegih vabil pokrajinske svetovalce, naj vendar volijo za uporabo materinščine in s tem dokažejo v praksi, da so tudi za zaščito slovenske in drugih manjšin. Socialistom pa je očital, da je z odhodom Ceja močno padla njihova zavzetost za slovenske probleme, kar je nepojmljivo za stranko, ki se ponaša (kadar ji prija) za za-ščitnico Slovencev. V duhu prvega predloga je bila potem izglasovana še obveza pokrajinskemu odboru (tokrat soglasno, ker fašista ni bilo v dvorani), naj se čimprej ustanovi pokrajinska konzulta za vprašanja slovenske manjšine. Tokrat smo torej Slovenci dokazali, da pametne in skupne pobude tudii v politiki dosežejo koristne rezultate. ■ V Taormini na Siciliji sta se 30. aprila sestala francoski predsednik Mitterand in italijanski ministrski predsednik De Muta. Srečanje je trajalo štiri ure. Govorila sta o pripravah na bližnji vrh 12 držav članic Evropske gospodarske skupnosti v Madridu, pozitivno ocenila rezultate zadnjih volitev v Sovjetski zvezi in izrazila soglasje glede sklicanja posebnega vrha sedmih najbolj industrializiranih držav zahodnega sveta. posrednih volitev, je SZDL potem, ko sta izmed več kandidatov dva prejela največ delegatskih glasov, razpisala »neposredno izjasnjevanje ljudi«, ki je bilo izvedeno preteklo nedeljo 2. aprila. Kandidata sta bila dva: doktor ekonomskih ved 39-letni Janez Drnovšek (torej že produkt povojne Jugoslavije) in 63 letni inženir Marko Bulc, ki pripada še partizanski generaciji. Vse do zadnjega je zgledalo, da bo v tem »izjasnjevanju« zmagal bivši partizan, toda Slovenci so dali prednost predstavniku mlajšega rodu. Volilo je 87,5% volilnih upravičencev, Drnovšek je dobil 56,07 % glasov, Bulc pa 41,14% Drnovšek je tudi od leta 1984 slovenski poslanec v zveznem parlamentu v Beogradu. Ker bo letos 15. maja slovenski predstavnik za eno leto prevzel predsedstvo Jugoslavije, bo tako Drnovšek postal dejanski predsednik države. Ob sedanjih 'razmerah njegova naloga gotovo ne bo lahka. Slovenci so volili novega predsednika države Po Titovi zamisli naj bi Jugoslavijo po njegovi smrti vodilo kolektivno predsedstvo osmih oseb, ki naj bi se vsako leto menjavale na čelu predsedstva. Slovenijo je v zadnjem obdobju zastopal — vse prej kot posrečeno — Stane Dolanc. Njegov mandat zapade letos 15. maja. Treba je bilo zato imenovati novega slovenskega predstavnika v predsedstvo. Ker slovenska ustava ne dopušča ne- Novo na Koroškem Nedelja, 2. aprila, je bila za Slovence na Koroškem razveseljiv datum. Posebno po zaslugi državnega poslanca Smolleta je avstrijska TV v svoj program dala tedensko (ob nedeljah ob 13. uri) 20 minut slovenskega programa pod naslovom »Dober dan. Koroška«. To je gotovo pomemben korak k enakopravnosti slovenske narodne skupnosti, lahko pa bi bilo takih napredkov že zdavnaj več, če bi koroški Slovenci znali v važnih in odločilnih trenutkih držati skupaj in ne napeljevali vodo vsak na svoj mlin. Takoj bi radi imeli vse, namesto, da bi se včasih zadovoljili tudi z delom svojih zahtev. Predstavitev oddaje »Dober dan, Koroška« v ORF teatru v Celovcu je bila že prej in so ji poleg TV predstavnikov prisostvovali tudi jugoslovanski konzul v Celovcu, predsednik NSKS dr. Grilc, poslanec Smolle in seveda novi sodelavci. To so uredniki Ogris, Perč in Velik ter moderatorke Kornelija Vospernik (hčerka direktorja Slovenske gimnazije), Mira Gro-tschnig in Danica Urschitz (ki napoveduje tudi voščila na slovenski radijski oddaji). Še vedno pa bo za vse odgovoren Mirko Bogataj, ki je glavni urednik slovenskega oddelka ORF. Prvo oddajo je vodila K. Vospernik, na sporedu pa je bilo več zanimivosti: plavalni tečaj žen iz Slov. Plajberka v celovškem kopališču; razcepljenost slovenskih društev; nastop slov. pesnice Maje Haderlap in nemško govorečega Bernhar-da Bunkerja v velikovškem gradu; 5-letna Alina je povedala pesmico o Mačkonu. V športnem delu je nastopil 14-letni Peter Wrolich iz Loč, ki je bil že nekajkrat kolesarski prvak in bi kasneje tudi rad šel med profesionalce; za konec pa je zaigrala skupina 4 J. Led je tako prebit in upamo, da bo od oddaje do oddaje zanimivejše. Vsekakor želimo vsem odgovornim poguma in uspehov. R. B. rm no rim V PROTITOKU Rubrika »V protitoku« je, mimo prvotnih namenov njenih urednikov, v zadnjih številkah postala prizorišče razgibane polemike med »očeti in sinovi«, med starejšo in mlajšo generacijo. Polemika se tiče širšega kulturnega življenja slovenskih katoličanov v Gorici, vendar bi bila raztegljiva na tržaške razmere. O Cerkvi in slovenski katoliški skupnosti misli velika večina mladih v Trstu zelo podobno kot v Gorici. To potrjujejo tudi vse ankete, od one leta 1984 v Dragi do letošnje ob priložnosti sv. misijona. Ne gre za to, ali je mišljenje mladih pravilno ali ne. Gre za priznanje nekega dejstva, pred katerim ne moremo zatiskati oči. In naš položaj spet ni svet zase, ker ga je treba uokviriti v krizo, ki jo preživlja zahodnoevropska kultura. Ni verjetno, da bi bili mladi v Milanu ali v Parizu manj kritični do ponujanih verskih modelov od sovrstnikov v Trstu ali v Gorici. Živimo v času, ko stari model katoliške kulture počasi, a nezadržno propada in se rojevajo nove, včasih nejasne oblike pričevanja, ki pa vendarle predstavljajo novo upanje krščanstva. To novo upanje se javlja na razne načine: v pokoncilskih gibanjih, v prenovljenem doživljanju molitve, v zavesti potrebe po osebni prenovi. Ena izmed ključnih ugotovitev t.i. »srečanj za prenovo«, ki smo jih imeli v Trstu v letih 1985-1987, je bila, da »če naj prenova raste iz našega verskega prepričanja, mora biti vedno tudi osebna prenova, ki naj temelji na osebnem izkustvu, prepričanju, doslednosti, vesti« (okr. 25. 104985). Potrebo po taki prenovi pa najbolj živo občutijo ravno mladi, za katere je to edina prehodna pot osebne rasti v veri in kulturi. Sveža je njihova ideja, da je treba prinesti Kristusa v vsako naše dejanje, torej tudi v kulturo. Seveda, ideja ni nova, in vendar je za to skupino mladih pravo odkritje. Dovolimo jim, naj nam na glas posredujejo to svojo izkušnjo. In tudi če bi bila njihova duhovnost globlja od naše, bodimo srečni. Ker ni večje sreiče kot ta, da se učitelj zaveda, da ga je učenec prekosil. To je bilo po našem mnenju osrednje sporočilo velikonočnega članka mladih Goričanov, ne pa vrsta spornih ocen stvarnega položaja, o katerih se da seveda razpravljati. Prepričani smo, da ni bil njih namen 'iskati »krivce« za današnje stanje, še manj pa prezirljivo presojati dol- (TRST - TAIZE - PECS) »Lepota, večno davna, večno nova: z darovanjem svojega življenja množice žena in mož med vsemi narodi zemlje pričujejo za resnico, da ljudje niso bili ustvarjeni za brezup.« Tako beremo na začetku Pisma iz Rusije, ki ga je ob praznovanju tisočletnice ruskega krščanstva napisal br. Roger iz taizejske skupnosti. »V ruskih cerkvah nam skupna molitev, globina koralnega petja, ikone, sveče, kadilo, pomagajo razpoznati nebeško veselje na zemlji. Naše bitje je prevzeto v samih globinah, ne le duša, ampak tudi telo. Ikone 'So kakor okna, ki se odpirajo resničnostim božjega kraljestva; po njih te resničnosti postajajo del naše molitve na zemlji.« Tudi Trst želi biti postaja molitve na poti romanja na Madžarsko. Mladi iz severne Italije bodo šli v mesto Pecs, da bi se tam v bratski ljubezni srečali z madžarskim narodom, ki jih pričakuje. Zato se je v Trstu oglasil br. Pierino iz taizejske skupnosti in v pogovoru s tržaškim škofom izrazil željo, da bi se naše mesto strnilo v molitvenem bedenju ob napovedanem evropskem srečanju. Skupina mladih, ki je že pred dvema letoma pripravila podoben večer, se zavzeto pripravlja in obvešča celotno mesto o tom dogodku, tako da se v molitvi v tai-Zejskem slogu približa našim župnijskim skupnostim. »Skrivnost duše ruskih kristjanov je predvsem v hrepenenju po vstajenju. In s svojo prisotnostjo v vsakem človeku vstali Kristus po Sv. Duhu postopoma dopolnjuje spremenjenje človeških bitij... S svojim zaupanjem v vstajenje nas utrjujejo v bistvenem bistvenega v veri.« Zato so vabijani vsi verniki, mladi in družine, da pridejo v petek 28. aprila ob 20.30 v cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca v ul. Anastasio v Trstu (blizu železniške postaje). Tako bomo tudi v našem goletna prizadevanja starejših. To bi bilo dvakrat nesmiselno. Prvič, ker bi si s tem sami metali polena pod noge. Rešitev ni v preprosti zamenjavi vodstva. Misliti na kaj takega je domišljavo in naivno. Drugič bi bilo tako početje nesmiselno, ker bi mladi prišli sami s seboj v protislovje, ko pa vendar pravijo: »Želimo, da bi se v prizadevanju za to združile moči starejših in mlajših.« V nekem prejšnjem članku so nedvoumno napisali: »Začenjamo vedno bolj čutiti odgovornost za vse, kar je v nas bilo posejanega po duhovnikih, društvih, skavtih«. Graditi novo pomeni zato najprej ceniti korenine. Nedvomno: kdor bi pisal zgodovino slovenskega povojnega katoliškega gibanja, bi pisal zgodovino osebnega idealizma, žrtev mnogih ljudi, ki so svoje življenje darovali za slovenstvo in 'krščanstvo. Zdi se nam pa vendarle, da bi se bilo treba le vprašati, ali so naših neuspehov res vedno krivi le drugi. Gre za psihološko držo, ki je, kot ugotavlja France Bučar, slovenskemu kristjanu nekje vrojena. Taka drža nujno vodi v defenzivo. Reagira samo na pobude drugih, sama pa jih ne daje. Izhodišče že omenjenih »srečanj za prenovo« v Trstu je bila ugotovitev, da »pokoncilska prenova, ki je zajela Cerkev in ji dala pečat ter sposobnost, da se kot skupnost spoprijema s sodobno problematiko, pri nas ni dobila prave podobe« (okr. 15.5.1985). Gotovo ne gre za to, da bi pozabljali ,na nezadržen proces sekularizacije, pred katerim smo bili kristjani v nekaterih okoliščinah nemočni. Je pa tudi očitno, da kristjani v novi sekularizirani družbi nismo več dovolj prepričljivi. Zato utegnejo biti posegi mladih, četudi včasih zaletavi in brez dlak na jeziku, dragocena priložnost za razmislek in za samokritično presojo lastne dejavnosti. Iz tega pa se lahko resnično rodi tista »osvežujoča sapica«, s katero se zaključujeta oba obravnavana posega in predstavlja stično točko med obema. Naj se torej ti dve gledanji spravita okoli mize in naj uporabita naboj energije in dobre volje mladih ter izkušenost starejših za resnično pričevanje v svetu. Potrebnih je pa nekaj pogojev: odprava prizadetosti v prvi vrsti; nato sprejemanje različnega; potem želje po sodelovanju in stvaren pogled; končno... zavihanje rokavov. Uredniki »V protitoku« mestu pričali, da smo ljudje vstajenja, da smo pripravljeni gostoljubno sprejeti potujočega romarja, ki se bo za nekaj trenutkov ustavil pri nas in z nami molil. »... da se vedno spomniš na eno od resničnosti, ki so bistvenega pomena za vse tvoje življenje: ta resničnost se rodi v človekovi notranjosti. Ime ji je mir srca... Veselje, ki nanj nismo upali, oživi in z njim preprostost življenja, poetični navdih in mistično videnje človeka... Iz miru srca povsem spontano privrejo na dan drobne radosti, trenutki sreče, ki nanje nismo upali. In ko skupnost, majhna ali velika, postane brezno dobrohotnosti, takrat postane evangelij verodostojen.« Lilijana Filipčič Nova cerkev Sv. Duha v Celju Na oljlčno nedeljo 19. marca popoldne je mariborski škof dr. Franc Kramberger ob prisotnosti domačih in okoliških duhovnikov ter skoro dva tisoč vernikov slovesno blagoslovil v Celju temeljni kamen za novo cerkev, ki bo posvečena Sv. Duhu. Že leta 1350 je grof Herman II. Celjski položil temeljni kamen za cerkev Sv. Duha ob takratnem špitalu (bolnišnici), v 17. stoletju pa so meščani spet začeli graditi isto cerkev po hudi kugi. Spominska listina, ki so jo vložili v temelje nove cerkve, je shranjena v posodi iz kristalnega stekla, ki jo je posebej za to priložnost izdelala steklarna v Rogaški Slatini. Poleg običajne posodice s kovanci so položili še kamen iz prejšnje cerkve Sv. Duha, vse skupaj pa so pokrili z debelo marmornato ploščo z vklesanim simbolom Sv. Duha. To ploščo bo mogoče videti tudi takrat, ko bo cerkev povsem dokončana. Prav nad temeljnim kamnom bo stal zvonik, ki bo povezoval dva kraka zgradbe: v sredini bo cerkev, na eni strani veroučne ličilnice, na drugi župnijski dom. Četrtek 30. marca je bil za župnijo Sa-ciletto v Furlaniji dan žalosti: k zadnjemu počitku so spremljali svojega župnika, g. Bruna Rossipala. Saciletto je majhna župnija, tudi cerkev je majhna. Zaradi tega so domačini prišli na posrečeno misel, naj bo pogrebna maša na pokopališču. Umrlega župnika so zato iz cerkve tja pospremili. Sprevod in pogrebno mašo je vodil goriški nadškof p. Bommarco v družbi nad 50 duhovnikov, ljudi pa je gotovo bilo tisoč in več. Bil je sprevod kot procesija na praznik sv. Rešnjega Telesa. Ob 17. uri je sonce šlo že proti zatonu, nebo jasno, narava pa vsa v spomladnem prebujenju. To je bil okvir, ki ga je Bog dal g. Rossipalu ob njegovem zadnjem slovesu od dragih vernikov. G. nadškof je pri pridigi orisal življenjsko pot pokojnega g. Bruna. Rodil se je v Jelšanah 1. avgusta 1920. Oče Rudolf je bil Čeh, mati pa Slovenka Rozalija Iskra. Mali fantič je obiskoval osnovno šolo v domači vasi, a takrat je že bil ukinjen pouk v slovenskem jeziku. Ko mu je bilo 12 let, je stopil v malo semenišče na Reki. Jelšane so namreč zadnja slovenska vas na meji z Istro in Kvarnerom. Ko je bila ustanovljena škofija na Reki, so Jelšane priključili reški škofiji. Zato je Bruno obiskoval malo semenišče na Reki in ga končal v Benetkah. Zavoljo tega ni nikoli imel rednega pouka v slovenskem jeziku. Toda pojavila se je zahrbtna bolezen, takrat precej razširjena med mladimi. Moral se je zdraviti v raznih sanatorijih severne Italije. Toda ozdravel je in po končani vojni stopil v bogoslovje v Gorici leta 1947. Šele tu je imel možnost biti v slovenski družbi in brati slovenske knjige. Dne 3. marca 1951 je prejel maš-niško posvečenje. Toda ni se vrnil v rodno škofijo, temveč je ostal v goriški. Bil pa je bolehen celo življenje. Tega se je zavedal in si zato ni nikoli želel kake večje župnije. Poleg tega je bil skromen, bih in se imel za najzadnjega med duhovniki. Njegovi predstojniki so pa imeli o njem drugačno mnenje. Najprej so ga poslali za pomočnika v Terzo d’Aquiileia, kjer je bil za župnika pokojni škof Peter Cocolin. Ta mu je rekel: »Bruno, pomagal boš, kolikor boš mogel.« Mladi Bruno je pa tako pomagal, da ga je Peter Cocolin hotel imeti za kaplana tudi, ko je odšel za župnika v Oglej (1960). Msgr. Peter Cocolin je zapustil Oglej in pozneje postal goriški nadškof. Ko se je izpraznilo mesto župnika v Sacilettu, je premišljeval, koga bi poslal v to svojo rojstno vas. Pogled mu je obstal na kaplanu Rossipalu. Ponovno se je nanj obrnil, naj bi sprejel oskrbo te njegove rojstne vasi, toda g. Bruno se je otepal, češ da ni zmožen opravljati tako odgovorno službo. Končno se je nadškofovi želji le vdal. Tako je leta 1969 prišel v Saciletto, občina Ruda. Saciletto je majhna župnija, šteje 360 Marko Izbor slovenskih narodnih pesmi Dolgo je moral čakati ravnatelj Marko Bajuk, da je izšla njegova pesmarica slovenskih narodnih pesmi — predolgo! Emigracija se z njo vsaj skromno oddolžuje enemu svojih velikih mož. In to šele ob 25-letnici njegove smrti! »Še bomo peli« predstavlja le majhen del Bajukove dejavnosti, večji bo ostal v arhivih, čakajoč resnega raziskovalca, ki bo nekoč vredno prikazal tega sina Bele krajine slovenskemu narodu. Ta del je pripravljen, kakor beremo v uvodniku, za zdomske in zamejske zbore, vendar bo koristen tudi domovini, čeprav je večina pesmi prav po zaslugi Bajuka že prešla v meso in kri Slovencev. »Izšle ste iz naroda, pojte med narod!« tako je bilo vodilo Bajuka, ko je v svojem dolgoletnem zapisovanju in prirejanju stopal vzporedno po stopinjah prof. Štreklja. Vendar je bilo njegovo delo druge vrste — potrebovalo je veščega strokovnjaka, teh pa nismo imeli toliko kot za zbiranje narodnih pesmi, pripovedk, bajk in legend. Za notno zapisovanje melodij narodnih pesmi pa vse do Bajuka nismo imeli resnih zbiralcev in metodičnih zapi-sovateljev. V tem delu ga lahko postavimo med naše najplodnejše pionirje. Ni pa bil Bajuk samo zbiratelj in zapisovalec, bil je tudi velik organizator, razširjevalec in vešč pevovodja. V rokopisnih spominih, dodanih pesmarici, sam prebivalcev, a nam je dala nadškofa Petra Cocolina in pa msgr. Silvana Cocolina. To župnijo je g. Rossipal vodil 20 let do smrti 28. marca 1989. S strahom je šel na svoje prvo odgovorno mesto, toda ob smrti se je pokazalo, kako uspešno je bilo njegovo tiho in skromno duhovniško življenje. V vernike se je tako vživel, da so postali ena družina. Tako radi so ga imeli, da so se ob njegovi zadnji neozdravljivi bolezni vrstili v bolnišnici v Palmanovi ter mu stregli kot bi bil ičlan njihovih družin. G. nadškof je zato vernike javno pohvalil in se jim zahvalil. Svojo navezanost je izkazal tudi tako, da je v testamentu določil, naj gre vse, kar je imel, župniji sv. apostolov Petra in Pavla v Sacilettu. K večnemu počitku so ga položili na starem delu domačega pokopališča, kjer je prostor za pokojne dušne pastirje. Tam čaka večnega vstajenja in bo gotovo molil tudi za nove redovne in duhovne poklice, ki jih tako potrebuje goriška Cerkev, kot je zaključil g. nadškof. Kristus pa je bil temu svojemu zvestemu služabniku gotovo že bogat plačnik. Naj v Bogu počiva. K. H. Nobena vera naj ne bo državna Katoliška Cerkev v Nigeriji je pozdravila zadnjo odločitev domače vlade, da ne bo razglasila nobene vere za državno in ji tako dala prednost. Tajništvo katoliške škofovske konference je v pismu državnemu predsedniku generalu Babangidi (muslimanu) zaželelo, da bi vlada ostala zvesta tej odločitvi. Muslimanski politiki so si že močno prizadevali, da bi Nigerija postala muslimanska država. V zadnjih letih je prav zato med muslimani in kristjani prišlo do več hudih izbruhov nestrpnosti. Muslimanstvo na pohodu Od vseh verstev na svetu muslimani najhitreje naraščajo. Sedaj jih je že blizu 800 milijonov. So pa razdeljeni v dva bloka: v bolj zmerne sunite, ki sestavljajo ogromno večino, in v fanatične šiite, katerih glavni predstavnik je Homeini v Iranu. Šiitov je kakih 70 milijonov. V glavnem živijo v državah Srednjega vzhoda: v Iranu, v Iraku, Siriji in Libanonu. opisuje, kako je nastala »slovenska pevska šola«, teoretična in praktična vadnica, ki smo jo dobili z njegovim trudom. Da je bila dobra, dokazujejo ponatisi. Ko pa je bil pripravljen učbenik, se je lotil organiziranja zborov. Tako je nastala Pevska zveza in istočasno njeno glasilo Pevec. Seveda je teža dela legla na Bajukove rame. Zbrati 112 zborov, jim nuditi pripraven material, vaditi z njimi, uskladiti njihov izrek, ritem, intonacijo, je bilo skoraj nekaj neizvedljivega in vendar je Bajuk ob Evharističnem kongresu v Ljubljani dirigiral 2400 pevcem, česar se ni zgodilo ne prej ne pozneje. Sam pravi, da je imel to dobo ze najlepšo, mi bi rekli za najplodovitejšo. Ravnatelj Bajuk pa je bil tudi zaveden narodnjak. Svoje delo je raztegnil .tudi na Koroško, ker je dobro poznal vpliv pesmi na Slovence. Od tedaj, izpred let Anschlussa, so mu ostale dobre zveze in poznanstva na Koroškem, v Avstriji pa je njegovo ime imelo tolikšen ugled šolnika, da so izpričevala dijakov taboriščne gimnazije imela državno veljavo. Tudi za vprašanja slovenstva je imel tanek posluh. Bilo je dobrih deset let po Avtonomistični izjavi slovenskih kulturnih delavcev in dobro leto pred Slovenskimi punktacijami, ko je Bajuk naštudiral Flajšmanov Triglav. Tudi takrat je bilo slovenstvo ogroženo, čeprav ne tako kot danes, vendar z Bajukovim poudar- H Zaradi knjige pisatelja Rushdieja »Satanski stihi« sta pretekli teden v Bruslju izgubila življenje imam (islamski duhovni voditelj) Abdullah Ahdel in knjižničar tamkajšnjega islamskega centra Salem el Behir. Šlo je za naročen umor s strani muslimanskih skrajnežev, ker sta obsodila poziv iranskega vodstva, da je treba Rushdieja ubiti. Do atentata je prišlo tudi na Švedskem, kjer so neznanci hoteli ubiti nekega Pakistanca, ki prevaja ospo-ravano knjigo v švedščino. Atentatorji pa so se zmotili v osebi in težko ranili nekega Malezijca. ■ Na Veliko noč 26. aprila so bile v Sovjetski zvezi volitve v kongres ljudskih poslancev. Voliloi so morali izmed 2.895 kandidatov izbrati 1.500 poslancev. Prodoren uspeh je v moskovskem okrožju doživel Boris Nikolajevič Jelcin, ki je z 89,44 % in 5,11 milijona glasov {od 5,7 milijona) naravnost pregazil vodilnega partijskega funkcionarja Jevgenija Brakova, generalnega direktorja avtomobilske tovarne ZIL. Tudi v pribaltskih republikah Estoniji, Latviji in Litvi so se dobro odrezali tisti, ki so jih predlagale ljudske fronte, neuspeh pa so doživeli kandidati partije. V Litvi so od 42 mest, ki jih ima ta republika v kongresu ljudskih poslancev, kar 31 prejeli kandidati tamkajšnjega vsenarodnega gibanja Sajudis. ■ Že tretji teden trajajo v libanonski prestolnici Bejrutu topniški spopadi med muslimanskimi silami, ki držijo zahodni del mesta, in med armado generala Auna, ki je predsednik začasne vojaške vlade v vzhodnem delu mesta, v katerem živijo kristjani. V obstreljevanju prednjačijo sirske okupacijske sile in Druži v hribovju Šuf. Kristjane podpira to pot Irak, ki je gorak na Sirijo, katera se je v spopadu med Irakom in Iranom postavila na iransko stran. Sirske čete so prišle uradno v Libanon leta 1976 po nalogu Arabske lige in ne skrivajo težnje, da Libanon vključijo v Veliko Sirijo. Svojo zaskrbljenost zavoljo stopnjevanja državljanske vojne so izrazili Vatikan, Evropska skupnost, ZDA, pa tudi sama Arabska liga. ■ Veliko pozornost je izzval sklep predsednika prizivnega sodišča v Agrigentu na Siciliji Franca Riggia, da ne sprejme po-nudenega mu mesta v protimafijski delovni skupini visokega vladnega komisarja Sica v Palermu. Svoj sklep je sodnik utemeljil s tem, da bi ogrozil življenje svoje žene in dveh hčerk, ki bi jih mafijci, kot so mu zagrozili, vsaj ugrabili, če ne ubili. Javno mnenje se je seveda razdelilo v dva tabora: eni sodnikovo odločitev obsojajo, češ kako naj še neodvisno razsoja, če se boji mafije, drugi pa mu dajo prav, češ da država do sedaj še ni uspela primerno zaščititi svojih pomembnih funkcionarjev. Upravičeno se javnost sprašuje, kdo pravzaprav nadzoruje Sicilijo, vlada ali mafija? Očitno je, da je slednja močnejša in da vlada skoraj vedno potegne krajši konec. kom na ».... narod pa vedno stal«, je dobil narod upanje, da bo nekoč bolje. »Še bomo peli« je bila njegova vodilna misel, ki jo je leto pred smrtjo zapisal v list »Svobodna Slovenija«. Pojejo Bajuki in še bodo peli. S preroško jasnovidnostjo jih je videl, čeprav takrat pred 30 leti ni vedel, da bo njegova kri ponesla nazaj v domovino slovensko pesem. Pesmarico je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu s pomočjo Bajukovih potomcev, nekdanjih dijakov in prijateljev pokojnega ravnatelja, kot svoje 136. izdanje za 25-letnico smrti. Uvod ji je napisal sin prof. Božo Bajuk, opremil jo je arh. Božo Bajuk, notne zapise k sedemdesetim pesmim pa je napisal ing. Marko Bajuk. K tem Bajukom moramo dodati še četrtega, ki poje v Ljubljanski operi. Pet Bajukov torej! Zgroziti bi se morali ob slovenskem razsipavanju talentov, toda tolaži nas misel, da bo pesmarica združila, ohranila in zbudila mladi rod v tujini, zato ne bi smela manjkati pri nobeni slovenski skupnosti. V njej dobimo odlomke iz Bajukovega življenja, ki jih je napisal on sam, njegovo rast in vlogo v glasbeni kulturi Slovencev pa opisujejo Rudolf Smersu, že pok. Miloš Stare in dr. Ludvik Puš. Dodana ji je bibliografija Bajukovih še ohranjenih del (mnogo se jih je izgubilo!), prav tako seznam učbenikov iz latinščine in drugih šolskih učil. Tone Brulc Romanje sprave Bajuk: Še bomo peli... Mstr. Mam llnulit-ilatmašnik : : : S . cijo, ki je v Ronkah dokaj delavna. Tudi s kaplani se je vedno dobro razumel, česar ni mogoče reči o vseh župnikih. ■Ljudje ga imajo radi, ker vedno in povsod hoče biti le duhovnik Kristusov. Skupaj z njegovimi verniki in Slovenci •v Laškem mu kličemo tudi mi: Na mnoga leta! i V župni cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah bo v nedeljo 16. aprila obhajal zlato mašo tamkajšnji župnik msgr. Mario Virgulin. Zlatomašnik je pristen Furlan, saj se je rodil v Villi Vicentini dne 6. februarja 1914. Osnovne šole je začel v istem kraju, nadaljeval pa v Rudi. Ko mu je bilo 13 let, je vstopil v malo semenišiče v Gorici in tu dokončal gimnazijo. Zadnje leto je bil tudi prednik semeniške Marijine družbe. Po končani gimnaziji leta 1935 ga je nadškof Karel Margotti poslal v Riim, kjer je študiral na Gregorijanski univerzi, bival pa do leta 1940 v Lombardskem kolegiju na trgu S. Maria Maggiore. Leto prej 9. aprila 1939 ga je isti nadškof posvetil v duhovnika v kapeli sv. Karla. Po novi maši je bil tri mesece za kaplana v Kojskem v Brdih. Po končanih študijah v Rimu pa je prišel v Nabrežino najprej kot župni upravitelj, nato pa kot župnik do meseca aprila 1945. Sedem let je nato bil župnik v Rudi, od 1952 do danes pa vodi župnijo sv. Lovrenca v Ronkah. To je življenjski okvir g. zlatomašnika. Ta okvir je napolnil z bogatim duhovniškim delom povsod, kjer je služboval. Že v semenišču se je precej dobro naučil slovenskega jezika. To mu je prav prišlo v Nabrežini, ki je že takrat bila jezikovno mešana župnija. Tedanje oblasti so pa želele, da bi postala čim bolj italijanska. K temu naj bi pomagal tudi novi župnik, saj je prejšnji g. Anton Grbec moral vstran prav zaradi političnega pritiska. Toda g. Mario Virgulin je bil in je duhovnik in dušni pastir in nikakor ne politik. Zato je skušal v tej jezikovno mešani župniji postreči enim in drugim v njihovem materinem jeziku. Ko se je vojna bližala koncu, je uvidel, da je bolje, če se umakne iz te župnije. Zato je meseca aprila 1945 zapustil Nabrežino. Na njegovo mesto je prišel g. Srečko Rejc. Odšel pa je kot prijatelj vseh. Svojo naklonjenost do slovenskih ljudi je pokazal tuda v Ronkah. Ko so Slovenci, bivajoči v Laškem, želeli imeti tam slovensko mašo, je takoj pristal. Se sedaj pomaga tako, da gre med mašo v spovednico, kjer se verniki lahko spovedo tudi v slovenščini. Iz Rima je prinesel ekumenskega duha in veliko gorečnost za Cerkev. Z dobroto in gorečo besedo skuša privabiti vse h Kristusu. Veliko smisla ima tudi za verske organizacije, zlasti za Katoliško ak- Slovenci po svetu Življenjski jubilej Leva Detele Lev Detela, ki živi in ustvarja na Dunaju, bralcem Katoliškega glasa ni neznan. V našem 'tedniku je objavil številne sestavke s kulturnega, a tudi duhovnega področja. Ta zelo aktivni pisatelj je praznoval 2. aprila petdesetletnico življenja. Rodil se je na cvetno nedeljo 1939 v Mariboru v profesorski družini. Po gimnazijskih letih v Ljubljani je študiral slavistiko. Leta 1960 se je izselil v Avstrijo, kjer je na Dunaju študiral slovanske jezike in umetnostno zgodovino. Danes živi tam kot svobodni pisatelj in sodelavec različnih časopisov in radijskih ustanov, med drugim tudi radia Trst A. Napisal in objavil je 14 slovenskih in 8 nemških knjig. Slogovno zelo različen se giblje med literarnim eksperimentom, družbenokritično satiro, lirično hermetičnostjo in popularnim plastičnim izrazom, kot je značilen za avtobiografsko knjigo »Casomer življenja« in za romana »Dunajski valček za izgubljeno preteklost« (ki izide te dni v Trstu) in »Stiska in sijaj slovenskega kneza« (izide jeseni pri Celovški Mohorjevi družbi). Lev Detela je aktivni posrednik med slovensko literaturo in nemškim svetom. Napisal je več desetin različnih esejev in člankov o slovenski književnosti. Posebne zasluge si je priboril s svojim stalnim prizadevanjem za objektivno podobo slovenske sodobne literature. Tudi v nemščini je pisal o zamolčani in preganjani slovenski literaturi, o Balantiču, o zdomski književnosti, o Kocbeku, o revijah »Perspektive« ali »Nova revija«. Kot soustanovitelj tržaške revije »Most« je že leta 1964 sprejel idejo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru in sodelovanju med različnimi literaturami in (kulturami v smislu strpnosti in dejanske demokratične enakopravnosti med tako ime-menovanimi »velikimi« in »majhnimi« narodi. Za to se zavzema že od leta 1978 tudi kot urednik na Dunaju in v nemščini izhajajoče literarne revije »LOG«. V šestdesetih letih je Lev Detela v Trstu izdal svoje prve leposlovne knjige »Blodnjak«, »Junaštva slamnatega Krpana« in »Atentat«. Veliko je to dejansko zadnji proračun pred iztekom mandata, saj bodo prihodnje leto občinske volitve. Tako je zagotovljena petletna kontinuiteta uprave z županom iz vrst SSk, kot je stranka zagotovila svojim volilcem že ob sklenitvi sporazuma leta 1985. Ta kontinuiteta je omogočila izvedbo širokega programa na vseh področjih upravnega dela, od velikih proslav 2000-letnice kamnolomov do novih programov dela v otroških vrtcih, ki jih je zaradi njihove kakovosti podprla EGS, od številnih posegov v korist naših društev z zagotovitvijo novih sedežev petim slovenskim organizacijam do pomembnih javnih del začenši z razsvetljavo, kanalizacijo in posegi na področju zaščite okolja, še večji uspehi t>i bili mogoči, ko bi prišlo do konstruktivnega odnosa opozicije, ki pa je žal le ovirala delo uprave. Nekatere stvari je treba izrecno poudariti v zvezi s potekom zadnje seje občinskega sveta. Predvsem je treba osvetliti dejstvo, da je predstavnik Liste za Trst oddal svoj glas za proračun v osebnem imenu in v nasprotju s sklepom svoje stranke, kot je sam izjavil. Sprejel je torej vabilo, ki je bilo naslovljeno vsemu občinskemu svetu, razen neofašistu, naj se zajamči kontinuiteto upravljanja do izteka mandatne dobe, in to uprava s slovenskim županom na čelu in z jasnim programom, k>i postavlja sožitje med Slovenci in Italijani na prvo mesto. Odveč je torej slepomišenje PCI o sporazumevanju z Listo za Trst, ki je v tej občini za SSk politično nesprejemljivo, naravnost smešno pa je podtikanje socialistov, saj so sama že pred časom zahtevali vključitev Liste za Trst v večino, drugod (npr. v openskem rajonskem svetu) pa se mirno poslužujejo odločilnega neofašističnega glasu za sklepe, ki so Slovencem v škodq. Vsekakor Slovenska skupnost pozdravlja odobritev proračuna in čestita svojim upraviteljem za dosežene uspehe ter jim želi uspešno delo do izteka mandata. - An-tek Terčon, tajnik „ Pesem mladih “ 1989 Letošnja revija otroških in mladinskih zborov »Pesem mladih«, devetnajsta po vrsti, je bila v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu v soboto 18. marca ob 18.30. Kraj, dan in ura so bili neobičajni. Kljub temu je reviji prisostvovala številna publika in sodelovalo zadovoljivo število zborov. Letošnji mladinski pevski nastop je imel dva dela; v vsakem je nastopilo po šest zborov in vsak je izvajal po tri skladbe. V prvem delu so nastopili otroški zbor »Slomšek« iz Bazovice pod vodstvom Andreja Pegana, otroški zbor »Slovenski šopek« pod vodstvom Ljube Smotlak in Ila-rija Tula, otroški zbor »Zvonček« z Re-pentabra, ki ga vodi Tone Bedenčič, in še otroški zbori »Fr. Venturini« od Domja, ki ga je pripravila Suzana Žerjal, »Vigred« iz Šempolaja, ki ga vodi Rosanda Kralj, in »Vesela pomlad« z Opčin, ki ga uči Franc Pohajač. V drugem delu je najprej nastopilo troje otroških zborov: »Kresnice« od Sv. Ivana v Trstu, »V. Vodnik« iz Doline in »Ladjica« iz Devina, ki jih vodijo s. Karmen Koren, Suzana Žerjal in Olga Tavčar. Nato so se zvrstili mladinski zbori: »Zvonček« pod vodstvom Toneta Bedenčiča, »Vesela pomlad« pod vodstvom Franca Pohajača in »Fr. Venturini« od Domja, ki ga vodi Suzana Žerjal. Na instrumente so petje zborov spremljali Vesna Zuppin, Klavdija Sedmak, David Lenisa, Dunja Fabjan, Tatjana Jercog, Denis Novato, Andrej Pegan in Marta Kocjančič. Spored, ki je bil raznolik in zanimiv, je napovedoval Aleš Lupine. Nekaj pesmi je bilo starejšega datuma, a večina iz sedanje ali iz polpretekle dobe. Številni uvrščeni avtorji so priznani mladinski skladatelji. Pozitivno za našo pevsko kulturo je tudi, da se na teh revijah poraja vedno več mladih zborovodij, kar nudi poroštvo, da bo pevska umetnost pri nas živela in se razvijala. Priložnostno misel je podal Franc Po- hajač, ki je med drugim poudaril, da je petje važno vzgojno sredstvo in potrebno za ohranitev narodne zavesti. Starši naj v otrocih gojijo ljubezen do glasbe; kdor bo že v zibelki slišal slovensko pesem, bo vedel, ko odraste, kdo je in komu pripada. Ta misel je na drug način poudarjena tudi v spremnem besedilu na programu, kjer pisec toži, da ni bilo letos na reviji nobenega šolskega zbora. Obžalovati je, če otrok niti v šoli niti izven nje ne spozna slovenske pesmi, ki vsebuje našo umetnost, kulturo in zgodovino. V šoli so otroci že zbrani in je res škoda, da jim ne nudimo te izborne duhovne hrane. Res je vedno več težav tudi zaradi vedno manjšega števila šoloobveznih otrok. Vendar naj ne bo to vsesplošno veljavno opravičilo. Omenjeni uvodni tekst se končuje takole: »Časi se menjajo in navade spreminjajo, toda kar se človek v mladih letih nauči, mu ostane vse življenje, in kar mu tedaj ni dano, težko nadoknadi kdaj pozneje.« Letošnjo mladinsko revijo »Pesem mladih« je počastil s svojo prisotnostjo tržaški škof Bellomi, ki je pozdravil in nagovoril pevce in občinstvo ob začetku drugega dela revije. H. Zatekli so se v cerkev Ko so oblasti 98 kurdskim beguncem, med njimi je precej žena 'in otrok, odrekle pravico do političnega zatočišča v Švici, so se ti begunci zatekli iv cerkev v Interlaknu, ki pripada švicarski Reformirani Cerkvi, 50 Kurdov pa je poiskalo zatočišče v katoliški cerkvi v Neuburgu. S tem so hoteli švicarsko (javnost opozoriti na nevarnost, ki jim preti, če bodo vrnjeni v države Srednjega vzhoda (zlasti Turčija in Irak), kjer bodo gotovo izpostavljeni povračilnim ukrepom. Goriško romanje v Lurd Kot je bilo že sporočeno, prireja tudi letos združenje UNITALSI romanje bod-nih in zdravih v Lurd in sicer od 19. do 25. julija z vlakom. Že več let se pridruži temu romanju skupina naših ljudi, ki jim vodstvo nudi poseben prostor v vlaku in bivajo v istem hotelu ter imajo tudi zase nekatere pobožnosti. Tudi pri letošnjem romanju bomo imeli posebno skupino, če se prijavi vsaj deset naših romarjev. Vpisovanje za to skupino bo v goriškem župnijskem uradu pri cerkvi sv. Ivana od 15. aprila dalje vsak torek in petek od 11. do 12. ure, ul. S. Giovanni 9, tel. 32075, kjer lahko dobite tudi vsa potrebna pojasnila. Občni zbor ZSKP V ponedeljek 3. aprila je bil v Ka-tol. domu v Gorici občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP), na katerem je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Damjan Paulin. Poročilo o poteku občnega zbora objavimo prihodnjič. Akcije proti goriškemu upepeljevalniku V četrtek 30. marca so vsa štandreška društva povabila vaščane na posvet, ki je potekel v domu »Andrej Budal« z namenom, da se dogovorijo o akcijah, ki naj bi jih skupno organizirali v obrambo pred onesnaževanjem, ki ga povzroča upepeljevalnik v Štandrežu. Vabilu kulturnih in športnih društev ter Kmečkega društva, ANPI in štandreških skavtov se je odzvalo lepo število domačinov, ki so tudi posegli v razpravo, potem ko so razni predstavniki društev in organizacij spregovorili o nevarnosti za zdravje in za okolje na območju upepe-ljevalnika. Prisotni so bili tudi člani sovo-denjskega odbora prot upepeljevalniku. Skupno je bil sprejet sklep, da bodo v tem mesecu pobirali po vasi podpise za spremembo deželnega načrta glede ubi-kacije naprave za uničevanje odpadkov z zahtevo, naj goriška pokrajina čimprej določi nov kraj, kjer naj se gradi taka naprava. Dokument zahteva dokončno zaprtje upepeljevalnika v Štandrežu dn stalno nadzorovanje prizadetega področja v Sovodnjah in Štandrežu. Odkritje spomenika v Rupi V nedeljo 9. aprila bo v Rupi slovesnost, na kateri bodo odkrili spomenik padlim in pogrešanim vaščanom ter žrtvam zadnje vojne. V ta namen bo v vaški cerkvi ob 9. uri sv. maša, nato pa se bodo vsi udeleženci in gostje zbrali na prostoru poleg osnovne šole. Uvodni govor bo imel tajnik odbora za postavitev spomenika vaščan Srečko (Valentin) Pavletič. Govornika bosta še sovodenj ski župan Vid Primožič in predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Silvano Bacicchi. V kulturnem programu bodo nastopili zbor KD Izola in zbor Rupa-Peč. Osnovnošolski otroci in dijaki srednjih šol bodo izvajali recitacije, doberdobška godba na pihala pa bo še popestrila program. Pripravljalni odbor, v katerem so predstavniki vseh vaških društev in organizacij, je poskrbe! tudi za dvojezično brošuro. V prostorih zbora Rupa-Peč bo po slovesnosti za vse prijateljsko srečanje. M. K. Sveta birma na Jazbinah Lani 23. oktobra smo imeli v Števerjanu podelitev sv. birme, ki jo je prejelo 23 birmancev. K tej skupini sta spadala tudi Robert in Denis z Jazbin, ki sta se na sv. birmo pripravljala skupaj z vrstniki v Števerjanu, Ko smo se dogovarjali o datumu za birmo, so njuni starši, pa tudi drugi člani soseske na Jazbinah izrazili željo, da bi g. nadškof prišel tudi v ta kraj in se tako srečal še s temi verniki. Ker zaradi pastirskih obiskov v furlanskih župnijah, ki so v teku že od jeseni, ni bilo mogoče dobiti nobene proste nedelje niti sobotnega večera, je nadškof določil četrtek 30. marca zvečer. Čeprav je bil to navaden delavnik po Veliki noči, je bil ta dan za nas resničen praznik. Že vreme nam je bilo naklonjeno, saj je prav v teh dneh nastopila polna pomlad in so se naši griči že odeli v cvetje. Pred cerkvijo je bil postavljen ličen slavolok z napisom: Pozdravljen nadpastir. Robertova mati, ki že toliko let skrbi za našo cerkev, jo je tudi za to priložnost okusno okrasila. Tudi ni manjkalo ubranega slovesnega zvonjenja in pritrkova-nja kot je v navadi v naših briških vaseh. Zbralo se je lepo število vernikov, gotovo okrog 150 ljudi, ki so zavzeto sledili svetemu obredu. Nadškofa je ob vstopu pozdravil birmanec Denis, Robert je bral berilo, oba pa sta tudi sodelovala v darovanjskem sprevodu. Opazno je bilo tudi lepo število birmancev-vrstnikov iz Števerjana. Jazbinski cerkveni pevski zbor, pomnožen z nekaterimi pevci od drugod, je med slovesnostjo ubrano prepeval pod vodstvom pevovodje domačina Zdravka Klanjščka. Poleg škofovega tajnika, domačega dušnega pastirja in diakona Karla Bolčina je pri maši asistiral tudi dekan iz Kanala g. Srečko Šuligoj, ki vedno rad pride na Jazbine, saj je tu preživel dobršen del svoje mladosti. Nadškof je bral sv. mašo in podelil zakrament sv. birme v slovenščini, v italijanskem jeziku pa je spregovoril o pomembnosti sv. birme v življenju mladega kristjana. Na koncu, bila je že noč, cerkev pa čudovito razsvetljena, smo bili vsi udeleženci povabljeni na prigrizek in kozarec domače pristne briške kapljice, kar so obilno in okusno pripravili starši birmancev. Vsi smo se radi udeležili tudi tega srečanja ob pogrnjeni mizi, se sproščeno pogovarjali, obnavljali stara in sklepali nova poznanstva. Tudi g. nadškof se je dalj časa pomudil v naši sredi. Nekaj po deveti uri smo se razšli na vse strani z željo in voščilom birmancema Denisu in Robertu, da bi zdaj po sv. birmi še bolj zavzeto živela svoje krščanstvo in bila ponosna, da sta postala Kristusova pričevalca. Sovodnje Na občinski seji, ki je bila 29. marca, je bilo sprejetih več sklepov. Tako so svetovalci odobrili prispevek Kulturnemu domu v Gorici za pripravo medobčinskega .tekmovalnega srečanja »Derby kviz«, v katerem so sodelovali mladinci iz Sovodenj, Doberdoba in Števerjana. Svet je tudi odobril dodatni strošek v višini 26.5 milijona k vsoti 192 milijona lir za asfaltiranje razkopanih cest v Rupi in na Peči ter zgraditev pločnikov na glavni cesti v Sovodnjah. V zvezi s pločniki je Marjan Tomšič kritiziral delo občinskega tehničnega urada, ki da ni v zadostni meri nadzoroval poverjenega podjetja, saj le-to ni pri vkopavanju telefonskih cevi v pločnike zadovoljivo popravilo narejeno škodo, J. Maraž (SSk) pa je opozoril na slabo asfaltno prevleko na kraju »Luscah«. Svčt je nadalje poveril geometra Jordana Visintina, da izdela izvršilni načrt za ureditev zgradbe, ki je bila dosedaj jusarska last, v kateri bo KŠD Vipava na Peči imelo svoje prostore. Nad že obstoječe kletne prostore bo dozidana manjša dvorana, ki bo služila športnikom in društvenikom, v kletnih prostorih pa bodo uredili slačilnice in druge higienske naprave. Predvideni stroški znašajo 105 milijonov lir. Svet je tudi odobril različico v ul. Bazoviški junaki, po kateri odpade na koncu te brezizhodne ulice prostor za obračanje vozil, kajti v nasprotnem primeru bi se lastniki zadevnih zemljišč temu uprli, kar bi izvedbo že oddanih del zavleklo v nedogled. Obračun za leto 1987 in proračun za leto 1989 sta bila obložena, ker knjigovodstvo še ni pripravilo dokumentarnega gradiva. Zadnja točka dnevnega reda se je tikala kočljivega problema upepeljevalnika. Razprava se je osredotočila na pismo, ki ga je sovodenjski občinski odbor 8. marca poslal Krajevni zdravstveni enoti, v vednost pa tudi Deželnemu zdravstvenemu ravnateljstvu in Goriški pokrajinski upra-. vi. V tem pismu uprava jemlje na znanje odgovor deželnega zdravstvenega urada glede analiz, ki jih je občinska uprava naročila, dodana pa je kopija odredbe, ki jo je izdal dne 23. julija 1986 predsednik dežele Toskana proti upepeljevalniku San Donino, kateri naj bi povzročal onesnaževanje v bližnjih občinah. Svetovalca Branko Cernic (SSk) in Rafko Butkovič sta od odbora zahtevala, naj zaprosi državne organe za posredovanje in pospešitev odgovorov na poslana pisma. V točki »razno« je B. Cernic zaprosil odbor za nylonske vreče, ki so potrebne skavtom, kateri so se odločili za čiščenje smoti ob Vipavi. Prošnja je bila z zado- SKPD MIRKO FTLEJ V GORICI vabi na ORGELSKI KONCERT ki ga bo imel prof. Hubert Bergant v četrtek 13. aprila ob 20.30 v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Na sporedu so dela klasičnih, modernih in slovenskih skladateljev. voljstvom sprejeta. Isti svetovalec je tudi sprožil vprašanje straž za čistočo okolja, o katerih govori deželni zakon. Doberdob-ska občinska uprava je že odobrila dve taki mesti. Podžupan V. Klemše je bil mnenja, naj se zadevni zakon prouči. Župan V. Primožič je na koncu seje povabil svetovalce na odprtje spomenika padlim v zadnji vojni, ki bo v nedeljo 9. aprila v Rupi. Remo Devetak Redna avtobusna proga na Sv. goro Od lanskega Božiča je dohod na Sveto goro za motorna vozila mnogo lažji, saj je cesta od Prevala do svetišča asfaltirana. To je nagnilo tudi prevozno podjetje Av-topromet - Gorica, da je 19. marca odprlo novo primestno progo, ki povezuje Novo Gorico s Sv. goro. Avtobus vozi ob nedeljah ter na cerkvene in državne praznike trikrat na dan od železniške postaje v Novi Gorici na Sv. goro in nazaj. Prvi odpelje ob 7,15, drugi ob 9,25 in tretji ob 15,20. Povratek je ob 8,55, 11,30 in 17,30. Vožnja traja pol ure. Avtobus se ustavlja na postajah mestnega prometa, na avtobusni postaji v No- vi Gorici, blizu cerkve v Solkanu in na Prevalu. ■ Zahvala Starši in botri birmancev z Jazbin se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je birmansko slavje v cerkvi na Jazbinah tako lepo uspelo. Posebna zahvala naj gre g. nadškofu Antonu Vitalu, g. župniku Antonu Lazarju, g. Karlu Bolčini, g. Srečkotu Šuligoju, kanalskemu dekanu, dirigentu in pevskemu zboru, pritrkovalcem, vsem ostalim birmancem ter vsem, ki so sodelovali pred in med sv. mašo in po njej. m Letošnji izlet »Katoliškega glasa« v Turčijo Prepričani smo, da bo letošnji poučni izlet v Turčijo, ki pa ima tudi versko obeležje (kraji Pavlove misijonske dejavnosti — Kapadocija in Efez — kraj delovanja sv. Janeza Evangelista in domnevni kraj smrti Kristusove Matere) eden najbolj privlačnih, kar jih je naš list do sedaj priredil. Kot smo že javili, bo potovanje potekalo od 24. julija do 2. avgusta, torej 10 dni in sicer z letalom, vlakom in avtobusom. Cena je 1.290.000 lir, na račun je treba plačati 300.000 lir, ostalo vsoto pa poravnati do 1. julija. Prijave so možne do 15. junija, a opozarjamo, da je število omejeno na 45 oseb in da se naglo približujemo tej številki. Omahljivci naj se zato čimprej odločijo in prijavijo! Po telefonu se lahko priglasite od ponedeljka do petka na upravi »Katol. glasa« (od 9. do 11. ure, tel. 0481-83177), lahko pa to storite tudi v »Katol. knjigarni« v Gorici (vsak dan razen ponedeljka). Na upravi lista so na voljo tudi prospekti in program potovanja. Sežana V nedeljo 2. aprila so v Sežani praznovali obletnico posvetitve župnijske cerkve. Na belo nedeljo 1883 je namreč tržaški škof Ivan Nepomuk Glavina posvetil predelano cerkev. »Povsem dovršena je bila cerkev šele leta 1889. Tisto leto je bila nad glavnim vhodom vzidana spominska plošča z besedilom: Glej dom božji - dodelan 1889. Ta plošča je stala tudi pod Italijo do leta 1938 nedotaknjena. Ko pa je pod fašističnim režimom pokojni Vitez L. M. na trgu pred cerkvijo odprl kavarno in ji po zavojevanj-u Abesinije dal ime "Caf-fe Impero”, so se začeli tam shajati domači in tuji fašistični veljaki. Te je slovenski napis tako v oči bodel, da so zahtevali njegovo odstranitev. Občina, ki je kot farni patron leta 1938 cerkev od zunaj prebelila, ga je z dovoljenjem škofijskega ordinariata spremenila. Župnik je tedaj kamnoseku Lojzetu Guštinu svetoval, da ploščo obrne in na drugi strani naredi latinski napis: "Ecce domus Dei -perf. 1889”. Tako se je tudi zgodilo. Po končani vojni leta 1945 pa jo je isti kamnosek ponovno obrnil.« (iz župnijske kronike) OBVESTILA Praznovanje 20-letnice ansambla »L. Hlede«. Proslava bo v nedeljo 16. aprila v Sedejevem domu v Števerjanu ob 18. uri. Za to priložnost izide brošura s slikami najpomembnejših nastopov in s poročili o njih, izdana pa bo tudi posebna kaseta »Jubilejni pozdrav«. Več o tem praznovanju prihodnjič. V Katoliškem domu v Gorici bodo v ponedeljek 10. aprila nastopili učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo »Emil Komel«. Notranji nastop, ki je namenjen milajšim učencem, bo ob 19.30. ACM - Gorica vabi k maši za edinost, ki bo v ponedeljek 10. aprila ob 16.30 v Zavodu sv. Družine v Gorici. Kantavtor Claudio Chieffa bo nastopil v soboto 8. aprila ob 20,30 v avditoriju »L. Fogar« v Gorici s svojimi popevkami. Od njih so bile nekatere prevedene tudi v slovenščino. Vstop prost. SKRD Jadro vabi na predavanje, ki bo v petek 7. aprila ob 20h na sedežu društva v Romjanu. Dr. V. Ščuka iz Nove Gorice bo govoril o motnjah in težavah šolskega otroka. SSG - Trst uprizori v Kulturnem domu v Trstu Hofmannsthalov misterij »Slehernik« v četrtek 6. aprila ob 20.30 red E, v soboto 8. aprila ob 20.30 red F in v nedeljo 9. aprila ob 16. uri red G. V Peterlinovi dvorani v Trstu bo v ponedeljek 10. apnila svečana podelitev letošnje literarne nagrade Vstajenje koroškemu pisatelju Janku Messnerju za njegov dnevnik »živela nemčija«. Srečanje, ki se ga bo udeležil tudi sam avtor, bo ob 20.30. V Srenjski hiši v Borštu bo SSG iz Trsta uprizorilo otroško .igro J. in W. Grimma - Miroslava Košute »Rdeča Kapica«. ★ Čestitamo! V petek 3. marca je v Benetkah na gradbeni fakulteti (arhitektura) doktoriral Z odlično oceno Arturo Bresciani iz Pod-gore. Pri prof. arhitekture Atriju Rudiju je branil tezo »Allestimento, museografia, restauro museo«. Mlademu doktorju iskreno čestita Podgorska skupnost in mu želi vse dobro za bližnjo poroko. DAROVI Za Katol. glas: Jožef Kogoj 50.000 lir; Cirila Saksida ob 40. letnici lista 50 USA dol. Za Katol. dom: N. N., Gorica 1.500.000; zbor L. Bratuž 700.000; N. N. 150.000; N. N., Gorica 50.000 lir. Ob 9. obletnici smrti Zmage Devetak daruje mož Remo za ŠZ Soča 45.000, za »Katol. glas« 45.000 in za »Števerjanski vestnik« 20.000 lir. Za Sv. goro: Nada dn Valerija Pertot namesto cvetja na prerani grob Zitomira Terčelja 50.000 lir. Ob smrti dragega Zitomira Terčelja daruje družina za kapelico v Cerovljah 100.000 in za slovenske misijonarje 50.000 lir; ob tej priložnosti daruje E. Pavlica za Zavod sv. Družine 50.000, za kapelico v Cerovljah 25.000, za Sv. goro 25.000 in za Katoliški glas 25.000 lir; Marica Legiša (Vižovlje) za -kapelico v Cerovljah 30.000; družina Legiša-šuman (Mavhinj-e-Trsit) za kapelico v Cerovljah 100.000; Vižintinovi iz Gorice po želji pokojnika za kapelico v Cerovljah 250.000; v isti namen Anica in Pina Terčon (Cerovlje) 30.000 lir. Za cerkev v Mavhinjah: Norma Okretič v spomin na pokojna Albino Durnik in prof. Zitomira Terčelja 40.000 lir. Za obnovitev cerkve na Opčinah: Tončka Sosič v spomin na moža Vencota 10.000; Marija Jugovič v spomin na moža Franca 50.000; druž. Ferluga, Barkovlje 10.000; Maria Mezzavia v spomiin na teto Adele Zangirolami 100.000; Silvana in Ma-rida Moro v spomin na mamo Ido 100.000 lir. Za dela v Marijinem domu v Rojanu: P. I. 100.000; N. N. 1.000.000; N. N. 40.000 lir. V spomin na malo Maro Facco za slovenske misijonarje v Afriki: Vinko Ozbič, Irma Ozbič, Vera Lozej, Gabrijela Višini, Novela Benedetti, Lidija in Albert Štrajn, Majda Cibic, Zdenka Prebil, Kristina Ma-ganja, Anica in Magda Bizjak, Silvia Švara, Vera Tuta, Jožita Kariš, Ljuba Smo-tlak, Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Nadja in Ivo Jevnikar, Neva Družina in Marjan Jevnikar skupno 485.000 lir. Za popravila cerkve v Ricmanjih: Maria Mazzucchelli, Log 50.000; -druž. Valentin-uz-zo, Log 25.000; N. N., Boršt 20.000; Ofe--lrja in Sergio, Pu-lje ob -krstu vnuka Ma-nuela 20.000; starši Dario in Fulvia, Polje ob krstu sinčka Manuela 30.000; N. N., Trst 300.000 lir. Spored od 9. do 15. aprila 1989 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.45 Mladinski oder: »Medvedka s pentljo«. 11.00 Nediški zvon. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Luigi P-iradello-Jože Rode: »Ko bi čutila, kako ves gorim«. Radijska igra. Ponedeljek: 8.10 »Mal’ položi dar domu na oltar«. 9.30 Misel dneva. 10,10 Koncertni in operni spored. ,12.40 Primorska poje. 13.30 Gospodarska problematika. 14.10 Goriški razgledi. 15.00 Homer: »Odiseja«. 17.00 Orglar Andrej Pegan, violinista Jagoda Kjuder in Marko Bitežnik. 18.00 Kmetijski tednik. Torek: 8.10 Poezija pred opero. 9.30 Misel dneva. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Ko študent na rajžo gre. 12.40 Primorska poje. 13.30 Od -Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček: »Dedek, izmisli si pravljico!« 14.30 Iz Benečije. 15. Homer: »Odiseja«. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Orglar Andrej Pegan, violinista Jagoda Kjuder in Marko Bitežnik. 18.00 Matija Čop: »Pisma slovenskega izobraženca«. Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v -Italiji. -10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Primorska poje. 13.30 Na goriškem valu. 14.10 Govorimo o glasbi. 15.00 Homer: »Odiseja«. 15.15 Neopravičena ura. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Novi ljubljanski godalni kvartet. 18.00 Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha. Četrtek: 8.10 Trst, mesto znanosti. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Glasbeni portret Urbana Kodra. 12.40 Primorska poje. 13.30 Nediški zvon. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 Homer: »Odiseja«. 15.15 Popoldan -s slovensko pesmijo in Iztokom Jelačinom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni -moški zbor s Ptuja in -mešani zbor Svoboda iz Šoštanja. 18.00 »In exi-lium« — iz župnijske kronike dekana Viktorja Kosa. Petek: 8.10 Iz zaprašene delavnice. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Razvoj slovenskega povojnega pesništva. 12.40 Primorska poje. 13.30 Od Milj do Devina. 14.10 Halo, kdo tam? 15.00 Homer: »Odiseja«. 15.15 Pogovori z Jož-ijem. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Skladatelj Janez Matičič. 18.00 Kulturni dogodki. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše zemlje. 12.40 Primorska poje. 14.10 »Glas od Rezije«. 15.00 Sobotni razmislek. 15.45 -Marko Dvorak: Pisma iz Prage. 16.30 France Bučar: Froblemi sodobne družbe. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Koncert nagrajencev L mednarodnega natečaja za kompozicijo »Alpe Jadran Miladi«. 18.00 Umetniški večer. ★ DAROVI Za kapelo sv. Leopolda Mandiča pri Domju: Štefka Mozetič, Trst 20.000; N. N., Rojan 50.000; Meri Tul, Krmenka 20.000; N. N., Trst 20.000 lir. Za popravilo cerkve v Ospu: Slava Slavec 20.000; N. N. 30.000 lir. Za misijon p. V. Kosa SJ: N. N. 20 000 lir. Za lačne po svetu: Anica Ferluga, Fer-lugi 10.000 lir. ZAHVALA Prenehalo je biti plemenito srce prof. ZITOMIRA TERČELJA Pokopali smo ga v sredo 29. marca na pokopališču v Mavhinjah. Iskreno se zahvaljujemo gg. domačemu župniku J. Mar-kuži in g. A. Škarču za pogrebne obrede -ter vsem, ki so počastili pokojnikov spomin in sočustvovali z -nami. Družina Vižovlje, 29. marca 1989 OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19 % IVA. Letna naročnina, Italija Lir 40.000 Letna inozemstvo Lir 55.000 Zračna pošta Inozemstvo Lir 85.000 Poštno čekovni račun: štev. 11234499 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo List je bil registriran na goriškem sodišču 28. januarja 1949 pod št. 5