Stev. 195. V Ljubljani, nedelja dne 14. julija 1912. I~i.r. wa—i— 'Posamezna številka 6 vinarjev. DAN“ izhaja vsak dan —> tudi oh nedeljah in iraznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob J. uri zjuiraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v fupiavnlštvu meseto K 1*20, z dostavljanjem na lom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno 10'—■, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — -Za Inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se k: pošilja upravništvu. Telefon Številka 118. "J I k '}' ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ••• • •• Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju poni pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. Glas z meje. Kadarkoli smo zmagovali, zgodilo se ie to vselej bolj vsied duševne premoči nego vsled fizične sile — in kadarkoli smo podlegli, ie bilo temu vselej krivo pomanjkanje duševne delavnosti. nravne samozavesti in odločnosti. Ako ne povzdtgnemu svojega duha in duha našega naroda k višji in plemenitejši delavnosti. nego io vidimo pri sosedih, si ne bomo priborili častnega mesta v vrsti narodov — in nazadnje ne bomo rešili niti svoje rojstne zemlje. Fr. Palacky |. 1864. Gospod urednik! Ko so v Pragi odkrili Spomenik velikemu češkemu politiku Pala-ckenm. ste prinesli članek o njem. — pa niste omenili njegovih besedi, ki sem jih zgoraj citiral. Ali mislite, da so te besede vsem Slovencem znane? — Ali mislite, da za nas niso važne. Meni se zdi. da dandanes veljajo za nas bolj — nego so sploh kdaj veljale za kak narod. Kar se tiče prvega stavka, za nas niso tolikega pomena, kakor za one. ki so sploh kdai zmagovali s »fizično silo«. Mi nismo nikoli vodili vojsk — torej tudi nismo mogli s »fizičnimi silami« zmagovati. Zmagali so s fizično silo samo naši vrli Sokoli na mednarodnih tekmah — pa to ni bila le fizična sila — te bi bilo tudi drugod dovoli — ampak je bila to nravna sila. ki leži v sokolski ideji. — Ker Slovenci s »fizičnimi silami« ne moremo zmagovati — pride pri nas. tem boli v poštev duševna ali nravna sila! In če ie gorenji izrek slavnega češkega zgodovinarja veljal za Čehe —■ velja tem bolj za nas. Čehi ta izrek tudi priznavajo in ga pogosto povdarjajo — zato je tem boli potrebno, da ga poznamo in premislimo tudi mi. Kar se le zadnje čase v Ljubljani godilo, je vse prej nego nravno — to so nemoralnosti prve vrste in bi sc moral zanje vsak narod sramovati. Pa to ni le propalost posameznih °?e!i ~ ,t° *e sistem — prišlo je v navado in nikjer nimamo zagotovila, da bo to: vsi za nas tako ponižajočl dogodki v Ljubljani upli-vajo nemoralno na narod. Kajti kako more kdo zahtevati »nravne sile«, narodnega prepričanja in lepili lastnosti od priprostega človeka, ako sredni narodni ljudje v središču ne poznajo nobene več narodnosti, nobene morale Jn dostojnosti. Mi na meji bolj čutimo to sramoto nego vi v sredini. Zadnjič sem govoril o tem z nekim Nemcem in mi je rekel: »To mora biti Čudna pakaža tam na Kranjskem. Od onih septemberskih dogodkov so imeli vendar Nemci škodo, sai je šlo takrat vse proti njim; čudno da niso Nemci prizadetih ljudi naznanili ampak Slovenci. V tem se vidi pomanjkanje Kulture — naši ljudje so duševno vseeno višij. Mislim, da mi bi nikoli drug drugega ne de-nuncirali.« — Gospod urednik, verjemite, da nii ie bilo težko Po teh besedah z njim govoriti. Čutil sem se ponižanega in zelo se mi je da ie ponižan cel narod. Vsi lahko plujejo na nas — kakor da smo narod brez časti. In zdaj pomislite zgornje besede! »Kadar smo podlegli, je bilo temu krivo pomanjkanje duševne delavnosti nravne samozavesti in odločnosti.« Da. vidite, danes je pri nas vse samo politika, manjka pa duševne LISTEK. tONAN DOYLE: Zgvu ae napoleonskega huzarja (Dalje.) Naša pot navzgor je trajala po moji cenitvi kako uro, toda spričo bolečine v mojih ranah in strahu, da je pri dogodkih moja zunanjost trpela škodo, jo lahno imenujem eno izmed najstrašnejših popotovanj svojega življenja. Bil sem sicer dober hribolazec; a nihče ne bi verjel, kaj zmore človek šele, ko čuti na desni in levi razbojnika i na v em koncu svojih brkov bleščeče boualo. Zdaj smo dospeli na kraj, kjer se je vila steza na eni strani čez sleme hriba, na drugi pa je vodila skozi gosto šumo v dolino, ki je bila proti jugu odprta. Bržkone so bili vsi ti zlodeji v mirnih časih tihotapci, a ta steza je bila e en izmed skritih t»otov, ki so vodili čez portugiško mejo, Pogostoma sem opazil sledove mezgov, in ko smo prišli na kraj, kjer so bila tla zmehčana, sem zagledal s strmenjem vtiske velikega konjskega kopita. Vzrok tega mi ni ostal dolgo skrit, kajti na nedaljni jasi sem zagledal žival privezano na podrto drevo. Komaj je padel moj pogled nanjo, že sem spoznal po nerodnih oblikah in beli sprednji nogi tistega vranca, ki sem si ga želel davi tako goreče. v 70l*o Se *e k‘I° zgodilo s komisarjem Vidajom? Ali je bil nemara v enako nevarnem Položaju kakor jaz sam? Te misli pa nisem utegnil zasledovati, kajti naš izprevod se je ustavil, n eden izmed mož je zagnal Čuden krik, ki mu ie takoj odgovorilo enako znamenje izza grmovja onostran jase, nad katerim je štrlela ne- delavnosti. izobrazbe, prosvete, manjka nravne samozavesti... O odločnosti rajše ne govorim. In čitajte dalje: »Ako ne povzdignemo svojega duha in duha našega rared;. k viši! in plemenitejši delavnosti... si ne bomo priborili častnega mesti v vrsti narodov, ampak bomo zgubili tudi svojo rojstno zemljo...« Zdi se mi odveč, da bi še kaj pridejal k tem besedam, ker le z niimi vse povedano. Prepričan sem. da je v njih čista resnica in treba bi bilo. da bi jih Slovenci noč in dan ponavljali. Verujem, da se bo to tudi res zgo-difo. ako se ne izpreobrnemo. Namesto škandaloznih procesov v Ljubljani, naj bi se rajše delalo za našo rešitev — podobne procese pa pustimo svojini narodnim nasprotnikom, da v nilh ubLiajo svoje moči. Mi jih menda nimamo toliko — namreč močij — da bi jih morali ubijati v ječah in v zaporih. Tako nas ono središče, ki bi moralo biti za nas osrednji ogenj in bi nas krepilo in navduševalo v težkem boju — slabi in jemlje pogum. Pomislite: zakaj naj se pod težkimi pogoji delavec ali ubog seljak na meji bori za svoj materni jezik, ko ga to stane mnogo žrtev — ako slovenski dnevnik v Ljubljani zapiše — da je to neumnost. Ako je to neumnost onim. ki jedo v središču iz narodne sklede — zakaj bi stvar bila resna za nas. ko nimamo nič od tega. da ostanemo Slovenci. Ali ni to najnižji narodni cinizem. ki si ga ne upajo uveljaviti niti nihilisti velikih narodov, nikar mi. ki smo vsak dan v smrtni nevarnosti in nas more rešiti le ono geslo, ki ga je menda izrekel neki češki pesnik : Ako bo vsak Iz nas kremen — bo cel narod kakor skalna stena. Danes ob 5. uri popoldne na tivolskem travniku nogometna tekma Ljubljana-Kranj. Dramatično društvo. Zadnja leta je imelo »Dramatično društvo« težko delo. Negotovost, finančne krize, boj za obstanek — to so bila vprašanja, ki jih ie bilo treba razrešiti. Marljivosti in vztrajnosti predsednika polk. Milavca se je zahvaliti, da je »Dramatično društvo« po možnosti pod težkimi pogoji izpolnilo svojo dolžnost in da je rešilo slovensko gledališče popolnega propada. Predvčerajšnjem se je na občnem zboru sedanje stanje našega gledališkega vprašanja natančno pojasnilo. Gosp. obč. svetnik prof. Reisner je podal izkaz stroškov in dohodkov v pretekli sezoni. V mestni upravi opravljana gledališka blagajna kaže 123.506 K 65 vin. dohodkov in 129.127 K 90 vin. izdatkov — torej 9675 K 4 vin. izgube. Torej ni izguba tako velika, kakor se kriči in ie v razmeri z drugimi gledališči celo majhna. Mesto Ljubljana je dalo »Dramatičnemu društvu« 26.000 K stalne podpore in 4500 K izredne podpore. — Lože so nesle 8989 K. abonirani sedeži 7373 K 43 vin. — Predstave so dale skupno: 66.910 K 68 vin. — Izdatki so bili sledeči: Gaže 72.922 K. režija ••H«« So dvignili se sokoli v višave — Premerili so vse sveta daljave, iz Tnrina, Luksemburga in is slate Prage so nam prinesli vence slavne sntage. Iz svojih dupelj čuk je ven pokukal mrtvaško pesem narodu sačukal, Brezje, Vrhnika in Šmarna Gora povsod je bila Salost in pokora. 17.329 kron 84 vin., godba 17.025 K 72 vin. V bodoči sezoni bi znašal deficit okroglo 4000 do 5000 kron. — Po tem takem se da slovensko gledališče v Ljubljani s pridnim delom in sodelovanjem vseh krogov ne le rešiti — ampak tudi povzdigniti — kolikor je v naših domačih razmerah in v splošnem duhu časa mogoče. Na občnem zboru se je preds. Milavec zahvalil: vsem dosedanjim marljivim odbornikom. podpreds. Kodru, upravniku blagajne g. Šaplii in posebno delavnemu večletnemu ravnatelju g. Govekarju, ki je vodil slovensko gledališče v težkih letih razvoja in je storil vse mogoče, da bi privabil v gledališče vse sloje ter ga obvaroval težkih finančnih kriz. Enako se je g. preds. zahvalil pisatelju Kristanu. ki ie v zadnjem času vzel v roke inten-danč ne posle. — Prof. Reisner se je na to zahvalil odstopajočemu preds. polk. Milavcu, za njegovo vestno in marljivo delavnost, kar SO pričujoči sprejeli s ploskanjem na znanje. Izvolil se je nov odbor: predsednik prof. Reisner. podpredsednik vodja M. Hubad, tajnik dr. Ciril Pavlin, blagajnik polk. Milavec, člani odbora so: prof. Kobal. prof. Berce, pisatelj Kristan, župan dr. Ivan Tavčar in pesnik Oton Zupančič. Zastopniki »Dramatičnega društva« so: vodja M. Hubad. prof. Kobal in Oton Župančič, zastopnik mesta pa profesor Reisner. — Zastopnik deželnega odbora še ni znan. — Po občnem zboru je prof. Kobal povabil vse člane na marljivo delo za slovensko gledališče in je pojasnil tudi besede deželnega glavarja dr. Šušteršiča, ki je izjavil, da bo dežela podpirala sploh slov. gledališče in da tudi glede cenzure ni smatrati stališče »Slov. ljudske stranke« kot šikaniranje. — V tem oziru je želeti, da se tudi napredna javnost pomiri in da delujeinv) z vsemi silami za naše »Dramatično društvo« ter ga podpiramo v njegovem delu za slovensko gledališče POL1TIŠKA KRONIKA. Odklonjeni vojaški krediti tvorijo še vedno predmet splošnega razmotrivanja. Ko je ministrski svet odklonil miljonske zahteve za vojaške namene, pojavila se je takoj gotovo iz poučenih krogov vest. da ta odklonitev ne pomenja mnogo, da radi te odklonitve vojaških zahtev ni omajano stališče vojnega ministra. poleg tega pa se je naglašalo. da si bo skupna vlada že znala najti pota. da pride vendarle do zahtevanega kredita. In ta vest ie skrajno verjetna, vsakomur, kdor količkaj pozna stališče vlade napram parlamentarnim korporacijam. Afera s kreditom za nove bojne ladje, kjer je vlada postopala popolnoma neustavno. ko je naiela kredit za zgradbo ladij, a šele potem delegaciji pregložila iste v odobritev. Take sumnje se pojavljajo tudi sedaj, že se govori, da bo vlada vkljub odklonitvi vojaških zahtev, si postavila v proračun za leto 1914. ter na ta način postavila delegacijo zopet pred gotovo dejstvo! Kr se tiče drid-nautskega kredita, je obstojal takrat tajen1 sklep skupne vlade, po katerem se ie malina-cija z nedovoljenim kreditom dala še tako ali tako opravičiti, a sedaj po odklonjenih kreditih. bi bilo pač precej predrzno, ako bi si dovolila vlada tak poskus. Na Ogrskem se že zdaj pazno razmotrivajo enake nakane vlade. Glasilo vladne stranke »Magyar Nemzet« izrečno povdarja. da letos ni nikakega tajnega zaključka glede odklonjenih kreditov, da se torej ogrski vladi ne bo treba ozirati na iste. ako vlada izvrši nedovoljeni sklep; koalicijsko ministrstvo je bilo v onem slučaju vezano, a sedanje ima popolnoma proste roke ter bo lahko zavzelo naoLam naknam skupne vlade najodločnejše stališče). To pisanje ogrskih vladnih listov ie jako značilno, ker je iz njih jasno razvidno, kak ugled ima v očeh merodajnih krogov parlamentarni in ustavni princip, da se poskusijo vsa sredstva v dosego kakšna skala. Istočasno je planilo proti nam deset do dvajset razbojnikov; pozdravili so moje spremljevalce in obkolili nato ob glasnem pomilovanju mojega tovariša s šilom. Nazadnje so izkazali tudi meni čast svoje pozornosti; vih-tili so nože in rjuli vame, da me je kar zona oblivala. Da, menil sem že, da je prišla moja zadnja ura, in sklenil sem jim stopiti naproti kot mož, ki hoče varovati svoje dobro ime; takrat pa je dal eden izmed morilcev povelje, nakar so me vlekli brez prevelike nežnosti h grmovju, izza katerega je bila prišla ta nova četa. Tesna stezica se je vila skoz in se končavala v globoki votlini pod skalo. Zunaj je pravkar zahajalo solnce, in v votlini bi bila že popolna tema, da ni bilo pritrjenih na steni dvoje piamenic, ki sta razširjali svojo plapolajočo svetlobo. V njiju luči sem videl sedeti za surovo stesano mizo čudnega človeka, in spoštljivo vedenje ostalih mi je povedalo takoj, da nimam pred sabo nikogar drugega kakor slovitega roparskega glavarja Cm hilla. Za mano so prinesli v jamo moža. ki sem ga bil ranil, in ga posadili na stol. Noge so mu visele velo k tlom, toda iz mačjih oči mu je še vedno sršelo sovraštvo do mene. Po njegovem razgovoru s poglavarjem sem spoznal, da je tudi on član čete in da je njegova naloga, prežati na kaline, kakršen sem bil jaz, in jih loviti s svojim gladkim jezikom in svojo posvečeno obleko. Ko sem pomislil, koliko plemenitih mož je moral ta podli hinavec že zvabiti v pogubo, sem sam pri sebi kar vriskal veselja, da sem napravil konec njegovim lopovščinam, dasi sem se bal, da bom moral plačati to dejanje s svojim življenjem, ki je bilo tako nepogrešljivo cesarju in armadi. DoČim je ranjenec poročal o svojih doživljajih, opiraje se na dva tovariša, me je posta- vilo nekaj falotov k mizi, za katero je sedel poglavar, tako da sem imel najboljšo priliko, ogledati si ga bliže. Priznati moram, da je ta mož prav malo odgovarjal mojim predstavam o roparjih, in da sem se zelo čudil, kako so mu mogli dati na Španjolskem. v domovini krutosti, njegov priimek. Njegov rejeni, dobrodušni obraz s svojo svežo barvo in zalisci je bil prej podoben imovitemu branjevcu iz St. Antoina kakor strašnemu banditu. Vrhutega ni nosil niti kričečega pasu niti svetlega orožja, ki je bilo značilno za ostale roparje, marveč preprosto, temno suknjo kakor častivreden rodbinski oče; nič razen rjavih gamaš ni razodevalo v njegovi zunanjosti okrutnega hribovca. Vsa okolica se je ujemala z osebo tega moža; na mizi je ležala poleg tobačnice velika rjava knjiga, podobna glavni knjigi kakega trgovca, in mnogo drugih knjig je bilo razpostavljenih na deski med dvema smodnikovima sodoma. Vsa tla pa so bila polna papirjev, pokritih večinoma z naglo načečkanimi verzi. On sam je slonel malomarno vznak na svojem stolu ter poslušal besede po-habljenčeve, ki so ga odnesli, ko je končal poročilo. Jaz pa sem moral ostati tu s svojimi tremi stražniki, da slišim svojo usodo. Poglavar je vzel pero, potipal se z njim po čelu in se ozrl zamišljeno v strop votline. Čez nekaj časa se obrne k meni in izpregovori v najčistejši francoščini: »Vi bržkone tudi ne veste rime na besedo .covilha’?« Odgovoril sem, da je moje znanje španjol-skega jezika žalibog premajhno. »Bogat jezik je,« pravi on, »a vendar manj pripraven za verze kakor nemški ali francoski; to je vzrok, da so ravno naša najboljša dela spisana v nerimanih jambih. Toda bojim se, da take reči presegajo obzorje huzarja.« Preden sem mogel odgovoriti, se je sklonil zopet nad svoj napol dovršeni verz; takoj nato pa je vrgel pero z veselim vzklikom proč in deklamiral par vrstic, ki so izvabile lopovom, ki so me držali, glasno pohvalo. Takrat je zardel njegov široki obraz kakor lice mlade gospodične, ki si ji napravil poklon; obrnil se je k meni: »Kakor se zdi, imamo kritike na svoji strani. Vedeti morate, mladi gospod, da si krajšamo dolge večere prav prijetno s tem, da prepevamo svoje lastne balade; in kakor vidite, se mi nikakor ni treba sramovati otrok svoje muze. Da, prav močno upam celo, da jih vidim nekega dne natisnjene, in to z označbo .Madrid’ na zaglavju. Pa, da ne pozabiva najinega opravila: vaše ime?« »Etienne Gerard.« »Stan?« »Polkovnik.« »Oddelek?« »Tretji huzarji. conflanški.« »Zelo mladi ste za polkovnika.« »Sreča je bila mila moji karieri.« »Tem slabše!« je menil on, in smehljaj mu je skrivil široka usta. Na to mu nisem odgovoril, le kazal sem mu z vsem svojim držanjem, da se tudi najhujšega ne bojim. On se je sklonil nad veliko rjavo knjigo in začel listati po njej. »Oh!« je vzkliknil zdajci, »zdi se mi, da smo že imeli nekoga iz vašega polka; tako se mi vsaj zdi po zapiskih, ki smo si jih napravili. Ali ni bil pri vas častnik Soubiron, lep mlad mož s plavimi lasmi?« »Tako je.« »Pokopali smo ga tukaj dne 24. junija, ka-kor vjdiin.« 'cilia. da se pa ne ozira nikoli na moralno kvaliteto ted sredstev. O češko-nemških spravnih pogajanjih, ki se vlečejo že skoro dve leti sem. so se nedavno razširjavale j'ako ugodne vesti, po katerih naj bi bil konečr.i zaključek le še vprašanje nekaterih dni. Toda komaj se ie začelo s tem konepnim delom že so se pojavile težkoče. ki kažejo, kako nehvaležno delo [je to! V seji spravne komisije se obravnava sedaj vprašanje o jezikovni uporabi pri knežjih deželnih oblastih, a ne more se doseči nikako soglasje, ker pa čaka komisiio še tudi po slučajni ugodni reštivi tega vprašanja še nadaljnc. precej obširno delo. se ie moralo že nehati računati z mogočnostjo, da bi se sestal še tekom tega meseca češki deželni zbor. ker se bode moralo skoro gotovo pogajanje preložiti na jesenski čas. Tako se zopet začenja vsa stvar isto znova, kakor že tolikiat. a vselej z najmanjšo nado na kakoršen koli uspeh. V italijansko-turški vojni je nastopila sedaj sumljiva pavza, začetkoma se je tolmačilo za presledek tako. da se pripravljata obe državi na odločilen korak in udarec; toda kmalu se je zopet trdilo, da pomenja ta presledek začetek novih direktnih mirovnih pogajanj med Italijo in Turčijo brez vsakega posredovanja velesil: tako se je trdilo, da je demisija turškega vojnega ministra, ki je stal na sta-liščji. da se morai zbolevati boj do konca, prvi mirovnih pogajanj. Toda tudi ta vest se dementira potom dunajskih diplomatskih krogov, kjer se trdi. da ne more biti govora o kakih direktnih pogajanjih med obema državama. Govori se pa. da je nastal ta čudni presledek vsled stališča Italije, ki hoče počakati. da se razvije sedanji položaj v Turčiji, kakor tudi v sosednjih balkanskih državah, da bo mogla potem Italija s toliko ve£jp gotovostjo na končni uspeh zadati zadnji udarec obstanku otomanskega cesarstva v Evropi. DNEVNI PREGLED. Morala klerikalne mladine. Kadarkoli prične škofovo glasilo pridigati o nemoralni Ivzgoji napredne mladine, se pripeti baš takrat slučaj kakor nalašč, ki udari »Slovenca« z loparjem po umazanih čeljustih. In tako se je zgodilo tudi sedaj. Slučaj, ki se je pripetil pri otrocih, kojih matere so prononsirane pobož-nice. je tem žalostnejši, ker je tak. da bi se morale zanj pobrigati tudi gotove oblasti. V neki hiši v Ljubljani stanujejo razven pobes-jnele klerikalne hišnice še druge pobožne matere. ki nimajo drugega dela. kakor da kradejo drugim čast. Cisto razumljivo je torej, da nimajo potem časa nadzorovati svoje otroke in zato tudi ne vedo. kaj se godi po skrivnih kotih hišnega dvorišča. Tako se ie zgodilo, da So se pred nekaj dnevi zbrali do 8 let stari otroci k jako čudni, a značilni igri. V prazen zaboi se je vlegla mlada deklica, katero so poprej slekli do kože. Druga deklica je igrala babico, neki mlad fant pa vlogo zdravnika. Igrali so. čujte in strmite, žaloigro poroda! Dekletce ie v enomer naročalo fantu zdravniku in deklici babici, naj opravita vse potrebne zdravniške korake. Koliko časa je ta famozna klerikalna igra trpela, fant zdravnik ni povedla svoji materi. Le to ji je razodel, da mu je ta igra zelo ugajala. — V isti hiši pa se ie dogodil še drug slučaj, ki še bolj označuje .vzgojo klerikalne mladine. Ko je nekega večera prišla poštena napredna gospodična z veselice domov, jo je neki klerikalec, ki stanuje v isti hiši. hotel kar na hodniku posiliti. Ko bi ne Prišla mati svoii hčerki na njene klice na pomoč, bi se to gotovo tudi zgodilo. Naj zadostujeta ta dva slučaja. Prvi je značilen za tiste klerikalne elemente, ki s svojim strupenim jezikom pri vsaki priliki sikajo po napredni mladini, drugi slučai pa priča o slabih zgledih mladih gospodov v klerikalnih zavodih in po klerikalnih službah. »Slovenec« naj torej kar molči o pokvarjeni napredni mladini. Najbolje stori, če da pametno in umestno navodilo svojim nemoralnim privržencem, potem naj pride šele s svojimi nauki nad našo čvrsto iti res moralno mlad o! Delo — ne samo besede. Izvrševaini odbor klerikalne stranke je pod predsedstvom Ur. Šušteršiča v petek na svoii seji sklenil kakor poroča »Slovenec« tudi sledeče: Izvrševaini odbor S. L. S. smatra slejkoprej hr-.vatsko vprašanje kot najvažnejše politično .vprašanje na slovanskem jugu monarhije in izreka, da so v tem vprašanju zadeti najvital-neji politični interesi vesoljnega slovenskega naroda. S. L. S. se hoče slejkoprej odločno boriti za hrvatsko državno pravo in po potrebi tudi primerno poostriti svojo taktiko. Krasne besede, samo če bi jim vendar enkrat že sledila tudi dejanja, katerih pa seveda Hrvati nikdar ne bodo izvedeli. Neštetokrat ie Šušteršičev klub to že povdarjal v svojih komunikejih. da potolaži razočarane Hrvate, a ni dosedai ganil niti mazinca. Državni zbor je zaključen. snide se najbrže šele pozno v jesen in do takrat bo mogoče tudi že odpravljen kraljevski komisarijat na Hrvaškem, seveda brez dr. Šusteršičeve pomoči. Klerikalci so imeli dovolj priložnosti pokazati svojo ljubav do hrvaškega naroda za časa zasedanja parlamenta, sedaj, ko ni državnega zbora je vsak komunike smešen. Ce se bodo hrvaški pravaši zadovoljili s to kopico besed, potem jih res pomilujemo. O politični dostojnosti pridiga nekaj Štefe v sobotnem »Slovencu«. Mož bi se silno rad opral velike blamaže, katero je doživel v zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta s svojim pobalinskim postopanjem in je zato v svoj zagovor spisal dolgo klobaso, ki le še bolj potrjuje njegovo surovost in njegov umazan jezik. Štefetu pristoja razpravljanje o politični dostojnosti tako. kot tatu razpravljanje o poštenosti. Mož je silno jezen, da so ga napredni občinski svetniki sklenili osobno bojkotirati, kar je že zdavnaj zaslužil. Kako se je ta vzor dostojnega človeka znašel v ljubljanskem ob- činskem svetu, res ne vemo. najmanj pa on sam. Toda mož se bo že moral polagoma sprijazniti z mislijo, da občinski svet ni kaka beznica. kjer bi odkladal svojo gnojnico, amr/k zbornica, kjer je treba resnega in treznega dela. Sicer pa upamo, da se bo Štefe že počasi zlikal. Tako pač ne bo šlo naprej. Čensu 'imamo duhovnike? Neki železniški delavec iz Nadgoric pri Ljubljani je nesel v petek na Črnuče svoje novorojeno dete h krstu. Mesto, da bi župnik opravil svojo cerkveno dolžnost je delavca, ki je naprednjak, čisto enostavno napodil in izjavil, da nikakor noče krstiti otroka. Delavec se ie udal v to usodo in odšel z otrokom k župniku na Ježici. Toda tudi ta se je odločno branil krstiti otroka, ker se ie bal črnuškega župnika. Delavec je moral konečno proti večeru z nekrščenim otrokom oditi domov. Postopanje večine kranjskih duhovnikov je v tem oziru dandanes že nekaj čisto navadnega. Taki slučaji se množe danzadnevom. odkar je prevzel ljubljansko škofijo Tone Bonaventura. Čemu pa pravzaprav plačuje država duhovnike? Ali morda za to. da skrbe za politično prepričanje žup-lianov. Potem jse pa nekateri še čudijo, da zgubljajo ljudje vero! Volilni boj v Mostah. Volilni boj v Mostah pri Ljubljani je v polnem tiru. Klerikalci so napeli vse sile. da si prisvoie to tako važno občino pred durmi Ljubljane. Celih pet let je že sedaj preteklo, odkar občina nima župana. Ko so pri zadnjih volitvah zmagali z združenimi močmi naprednjaki in socialisti, je deželna vlada volitve razveljavila 5n poverila županska posla bivšemu podžupanu Oražmu. Pozneje je deželna vlada tudi prejšnji občinski svet razpustila in imenovala Oražma ge-rentom. Oražem je tekom svojega županovanja in gerentstva zatiral naprednjake^ kjer ie le mogel in zlorabljal tudi svojo uradno oblast. Ni čuda. da so ga Moščani že do grla siti in se ga hočejo na vsak način znebiti. Oražem dobro ve. da mu bije zadnja ura in je zato v svojem obupu poklical na pomoč dež. glavarja dr. Šusterš/iča in proslulega novopečenega »kmečkega« poslanca Dermastjo, lii sta sklicala za danes v Oražmovi gostilni volilni shod samo za pristaše S. L. S. Dr. Šušteršič in učitelj Dermastja ne bosta rešila Oražma propada. to nai si dobro zapomnita. Najbolje storita. če podelita Oražmu zadnjo popotnico in ga pripravita na popolni polom, ki je neizogiben. Ker ima gerent Oražem silno kosmato kožo in se niti zmenil ni za očitanja naprednih listov, da je zlorabil uradno oblast, mu danes povemo, da se tozadevna ovadba že nahaja v rokah državnega pravdništva in da se bo moral Oražem zagovarjati pred sodiščem.. Geslo vseh naprednjakov pa bodi: Danes ob 10. uri dopoldne vsi na napredni shod »Pod lipo«, popoldne ob 4. uri Pa v Šmartno k Tinetu Dolničarju. Naše srednje šole na Kranjskem. V Ljubljani ie bilo na 1. viš. drž. gimnaziji koncem šolskega leta 1911—12 skupaj 654 javnih in 23 privatnih dijakov; med temi Slovencev 647 javnih in 23 privatnih dijakov; na II. viš. drž. gimnaziji 397 javnih dijakov, med temi 385 Slovencev. 5 Hrvatov in 6 Čehov; na višji nemški gimnaziji ie bilo 174 dijakov (med njimi 25 privatnih.) Na viš. drž. gimnaziji v Novem mestu je bilo 272 javnih in 7 privatnih drž. realki v Idriji je bilo 147 javnih in 12 privatnih dijakov (med njimi 169 + 11 Slovencev. 4 + 1 Nemec ter 1 Čeh). Na knezoškofij-ski privatni gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano 290 javnih dijakov, med njimi vsi Slovenci in en Hrvat. Izvestja v slovenskem jeziku so izdala ravnateljstva II, drž. višje gimnazije v Ljubljani, drž. viš. realke v Idriji ter privatne gimnazije v Št. Vidu; vsa druga nemška. Čemu ima n. pr. ljubljanska I. višia gimnazija pri 674 + 23 slovenskih dijakih nemško iz-vestje. je nerazumljivo! Le 7 tujcev ima večjo pravico kot 670 Slovencev? — O drugih srednjih šolah poročamo, ko dobimo njih izvestja. Nezadovoljstvo med poštnimi uradniki. Poroča se. da vlada med poštnim uradništvom skrajno nezadovoljstvo radi negotove usode uradniške službene pragmatike. Poštno urad-ništvo hoče odgovoriti na to čudno stališče vlade v tem vprašanju s splošno pasivno rezistenco po vseh poštnih uradih. Predpriprave za ta demonstrativni korak poštnega uradni-štva so v polnem teku in sicer se namerava začeti z rezistenco ob sestanku državnega zbora k jesenskemu zasedanju. Vse organizacije poštnega uradništva so že dobile natančna navodila ter pripravljajo akciio v najobširnej-šem obsegu. Nogometna tekma. Ker je celovško moštvo zadržano, se vrši danes ob 5. uri popoldne na tivolskem travniku nogometna tekma med ljubljanskim kombiniranim in kranjskimi moštvom. Danes popoldne na Vič k Traunu, kjer ima ondotna Ciril-Metodova podružnica veliko vrtno veselico z bogatim vzporedom. Prepovedana maša ali žegnanje v Tomačevem. V prijazni vasici Tomačevo pri Ljubljani bodo danes praznovali žegnanje in sicer brez maše. Tako ie namreč odredil šentpeter-ski župnik Petrič, ker mu občani niso mogli obljubiti, da se ne bo plesalo. Žegnanje se bo seveda vsled tega vseeno vršilo, zabava bo še boljša kakor druga leta. Značilno je. da hočejo dandanes kaplani in župniki na deželi zatreti vse plese, ker so baje pregrešni. Seveda jih pri tem »nabožnem« delu čisto nič ne ženira, da imajo ljubljanski klerikalci v »Unionu« svojo plesno šolo in prirejajo v predpustu plesne veselice, katerih se tudi duhovščina zelo pridno udeležuje. Kar stari ljudje pomnijo. ie bila v Tomačevem na dan žegnanja vedno maša. letos .ie naenkrat ne bo. Seveda: Kmet. ti garaj in nam polni bisago, veseli se pa le tedaj, ko imaš prazen želodec, pa boš imel na drugem svetu zasluženje! Osebna vest. V pisarno notarja Jakoba Kogaja v Postojni je vstopil početkom tega meseca g. Anton Kraigher kot notarski kandidat G Kraigher ie domačin in ie dosedai slu- žboval v St. Lenartu v Slov. Goricah na Štajerskem. Dobro došel! Slovenski denar za nemška napadalna društva. Iz Rogatca poročajo: Naša okrajna hranilnica, ki si je nabrala tekom le lep kup slovenskih tisočakov, je od čistega dobička lanskega leta podarila nemškemu Schulvereinu 120 K. nemškemu otroškemu vrtcu v Rogatcu 100 K. Siidmarki 150 K. za nemške dijake 100 K. za nemške turnarje v Slov. Bistrici 10 K in nemškemu Volksratu 30 K. Naravnost zasmehovanje slovenskega ljudstva! Velika nevarnost za delavce na polju. Pod Trško goro. Gorjanci in sploh na vseh poljih ležečih blizo skalovin in gozdov se ta čas opaža nenavadno veliko strupenih kač; posebno modrasov. Ta golazen se v tem času izseljuje iz svojih ležišč v hladnejše kraje na polje, ondi lež najrajše pod poležano pšenico ali že pod požetimi snopi, oziroma tudi pod krompirjem in fižolom. V nekaterih krajih n. pr. v Karteljevem pod Hmelnikom so te dni na neki njivi dobili 6 modrasov skritih pod žitom. Torej delavci na polju bodite previdni! Stanje hmelja na Spod. Štajerskem. Poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu z dne 11. t. m. pravi: Rastlina je zdrava in se. ker ie vreme jako ugodno, lepo razvija. Srednjezgodnji hmelj je že dobro v cvetu, poni že pogonja cvetne popke. Mali del hmeljskega okoliša je nedavno zadela toča (Polzela). Iz Ptuja se poroča: Vsled popravil na dravskem mostu je mestni urad odredil, da mora biti most od 15. t. m. naprej vsak dan od 1. ure do 7. zvečer za promet zaprt. Drobiž iz Štajerske. Ponesrečil je telegrafski delavec Al. Oman iz Maribora, ko je imel opravka z brzojavnimi žicami v Gaberju pri Celju. Splezal je na neko drevo, da bi odrezal v^je. ki so se dotikale žic. pri tem pa je padel na tlakano cesto, si zlomil levo nogo in se težko poškodoval na glavi iii rokah. Prepeljali so ga v mariborsko bonišnico. — Zopet nesreča vsled avtomobila. Ko se je 7. t. m. peljal posestnik Janez Plauštajner iz Št. Jurja ob juž. ž. skozi Savodno. mu je pridrdral nasproti avtomobil, ki kljub kmetovim znamenjem ni hotel boli počasi voziti. Kmetu se je konj splašil. Plauštajnerja je yrglo na cestno kamenje in ga težko poškodovalo, konj pa je s prevrnjenim vozom dirjal naprej. — Strašen čin blazn ega. V Ivnici je 231etni posestniški sin Franc Brenner 9. t. m. nenadoma zblaznel. Domači so to opazili in so ga držali v hiši zaprtega. Vendar je porabil fant ugoden trenutek. izmaknil dolg oster nož in zbežal na cesto. Naletel ie na sodnijskega slugo Deutsch-manna. ki ie. nič hudega sluteč, obstal, ko mu je priletel Brenner nasproti. Ta pa mu je zasadil s strašno silo nož v prsi blizu srca. Deut-schmanna najbrž ne bodo mogli rešiti. Brenner je nato bežal dalje in srečal posestnico Hubmann. Tudi njej je hotel zasaditi nož v prsa. a se mu je to le deloma posrečilo, ker ie ona odbila najhuiši udarec z roko. Vendar pa je roka tako hudo ranjena, da je ohromela, zatem je Brenner izginil in se pojavil šele čez par ur. Naletel je na polju na svojo gluhonemo sestrično Ivano Niki. ki ga pri delu upognjena ni zapazila. Zasadil ji je nož parkrat v hrbet in ko se ie okrenila. še v prsi. Zadal ji je 18 ran. na katerih je reva umrla. Čez delj časa se ie prebivalcem, posrečilo Brennerja ujeti in ga poslati v Gradec. — Iz Ptuja se je poslovil te dni g. Fr. Pollak, farmacevt v lekarni g. Mditorja. Služboval je tu nad 20 let. Kot roien Čeh je bil Slovencem vedno naklonjen. Bil je tudi več let predsednik ptujske Čitalnice. — Vranični prisad se širi v brežiškem okraju in dela živinorejcem veliko škodo. Merodajni krogi bi naj ljudstvo poučili, da lahko dobi za živino, ki pogine na tej bolezni. od države podpore. Poučevati pa ie tudi treba živinorejce, kako naj postopajo, da se bolezen omeji. — Veliki nalivi so napravili ogromno škode v laškem okraju na poljih, travnikih, občinskih cestah itd. Velika nesreča na lovu. Lastnik prvega notranjskega pogrebnega zavoda v Postojni g. Ivan Inocente odšel je 12. t. m. zgodaj na lov. Seboj ie vzel svojo že staro puško. Pr ^streljanju z brezdimnim smodnikom se mu je pri prvem strelu puška v roki razletela in mu razjtrgala desno roko. Prepeljali so ga v okrožno bolnico, kjer se mu je morala, ker ie za-struplienje že napredovalo, odrezati desna roka v zapestju. Z ubogo žrtvijo sočustvuje vsa Postojna. Za »Podporno društvo za slovensko viso-košolce v Pragi« je nabral g. dr. Lončar, prof. v Idriji z nabiralno polo 17 kron. Prispevali so sledeči dobrotniki: 5 K: J. Nardin, c. kr. prof.; po 2 K: dr. D. Lončar, J. Antloga. sodni predstojnik. R. Potočnik, c. kr. sodnik. E. Gangl, dež. poslanec in J. Novak, mestni fizik; po 1 K: dr. N. Omersa in dr. M. Potočnik, c. kr. prof. Neimenovana udeleženca Praških slavnosti iz Ljubljane: 200 kron. prof. dr. Jakob Žmavc iz Ljubljane: 5 kron. dr. Štefan Kraut iz Novega Mesta 2 kroni, gospa Ana dr. Romihova iz Krškega je nabrala: 50 kron. Vsem naša najpri-srčnejša zahvala! Mati in otrok zgorela. V Podmoklaneh je 7. t. m. nastal požar v hiši posestnika Marka. Ogeni je tako hitro objel hišo. da sta Markova žena. ki je bila noseča, in poldrugoletni sinček zgorela. Požarvna Mokrem-Polju. Na Mokrem Polju (okol. Št. Jernej) je požar uničil dvema gospodarjema skoro vsa poslopja, pri enemu so zgoreli tudi prašiči. Ogenj je bil baje zaneten. Nemški izzivač. Nemški časopisi se ogorčajo zaradi učitelja Zwengcrja na vojniški nemški šoli. ki ga ie celjski okrajni šolski svet discipliniral in ga odstavil od službe, ker je izzival slovensko prebivalstvo s tem, da je nosil plavice. :n ker je okrajnemu šolskemu svetu, ki ga je pozval na odgovor, surovo odgovoril). Radovedni lemo, kaj bi naredil kak nemškutarski ali nemški okrajni šolski svet s slovenskim učiteliem. ki bi tako postopal. Nasilstva kraljevskega komisarja Čuvaja. ; Za časa imenovanja bana Čuvaja kraljevskim komisarjem za Hrvaško in Slavonijo, je izšel v Zagrebu letak, v katerem je bHo naznanjeno. da mora organ hrvaške kmečke stranke »Dom« radi šikaniranja od strani Čuvaja pr e- f nehati izhajati. Kot avtor tega letaka je bil i osumljen dr. Ante Radič, brat Stipe Radiča. S Sodišče ga je. ne da bi mu moglo to dokazati, i' meuinič tebinič obsodilo na 14 dni zapora. V petek so dr. Radiča v Zagrebu že aretirali in odvedli v zapor, da prestane 14dnevno kazen. I -- V Varaždinu se je vršil v petek proces, ki ;; silno diši po bivših procesih zoper dr. Hinko- [ vica. dr. Lorkoviča in Stipe Radiča. Čuvaj si v je kot ban in kraljevski komisar pač nadel nalogo, da moralno in gmotno uniči vse osebe, t ti so mu neljube in »nevarne« hrvaškemu in srbskemu narodu. Na zatožni klopi je bil namreč Uivši varaždinski župan in bivši koalicijski poslanec dr. Pero Magdič, znan dobro tudi nam Slovencem. Obdolžen je bil zlorabe urad- ; ne oblasti, lahke telesne poškodbe in hudodel- ' stva obrekovanja. Med obravnavo je dal sodni dvor odstraniti iz dvorane vse odvetnike-slu-šatelje. da je ne bi juristi videli ta novi mon- ; strum - proces. Dr. Magdiča je zagovarjal srbski odvetnik dr. Dušan Popovič. Dan ob- [ sodbe bo iavlien strankam pismeno. Po vse! s Irvaški pričakujejo razsodbo z veliko nestrp- : nostjo. Toda že danes je gotovo, da postane vsled korumpiranc-sti kraljevskih, hrvaških ■ sodnikov žrtev Čuvaja tudi dr. Magdič. Klub samomorilcev. V Varšavi ie bil začetkom letošnjega leta ustanovljen klub samomorilcev. Dosedai je izvršilo že 25 članov te- | ga kluba samomor. Večina se je obesila. Ce | bo šlo tako naprej, klub kmalu ne bo imel no- f benega člana. Dvoboj. V Pystianu na Ogrskem se je vršil v sredo med kapelnikom tamošnje zdravi- s liške kapele in profesorjem Neyjerjem radi nekega prepira dvoboj s sabljami, pri katerem je bil Neyer na čelu precei nevarno ranjen. : Strašna vročina v Severni Ameriki. V, Ne\vyorku razsaja že par dni strašna vročina. Opoldne je v mestu 35 stopinj C. Vročina je tako silna, da počiva skoro ves promet. V New- ! yorku je umrlo za solnčarico dosedai 11. v Ci-kagu 9. v Filadelfiji 14. v Pittsburgu 5 in V, Bortonu 3 osebe. Več ljudi je vsled vročine že izvršilo samomor. Cerkveni stolp v plamenu. V Krakovu je treščilo v sredo v stolp Marijine cerkve, katerega so ravno popravljali. Stolp je bil v tre-notku v plamenu; ognjegasci so po hudem naporu ogenj pogasili in tako preprečili hujšo nevarnost. Škoda je majhna. Žrtve strel. V Waihofnu je udarila strela V vrsto topolov, kod katerimi so vsled nevihte iskali gojenci spodnjeavstrijske gospodarske šole. svoje zatočišče. Eden je bil ubit. dva težko ranjena. — Treščilo ie tudi v neko nov- ! hišo. Dva delavca sta bila lahko ranjena. —* V občini Mako na Ogrskem je 17 ljudij vsled viharja bežalo pod drevesa. Pri tej priliki je strela ubila 3 osebe. Ljubljančan pred dunajskem porotnim sodiščem. V sredo se je vršila na Dunaju pred ; porolnim sodiščem razprava proti ključavničarskemu pomočniku E. Tavčarju iz Ljubljane radi umora. Tavčar je dne 15. marca t. 1. ob 10. uri zvečer ustrelil svojo ljubico z dvema streloma. Pri zaslišanju je izjavil, da sta oba! sklenila izvršiti samomor. Oddal je nanjo dva i streta. dva proti sebi. a se ni ranil. Ko je policija oba našla, je njega ravno stresala božjast.i Tavčar je bil do svojega 18. let doma pri sta-> risih v Ljubljani, nakar ie kot izučen ključavničar odšel v Gradec. Na Dunaj je prišel me-; seca septembra lanskega leta. Po mnenju zdravniških izvedencev Tavčar ni čisto pri pravi pameti. Vsled tega izreka ie razprava trajala zelo malo časa. Porotniki so zanikali j krivdo umora, nakar je bil Tavčar radi pre-j greška zoper nošenja orožja obsojen na 10 K; globe. Avtomobilska nesreča španskega vojvode. ; Vojvoda Asuna se je v Madridu med vožnjo S z avtomobilom ponesrečil. Kralj Alfonz, ki je bil priča nesreče, je takoj odšel na lice mesta, vzel vojvodo in njegovega šoferja v svoj voz in oba takoj odpeljal v bolnico. Vojvoda si je j pri padcu zlomil obe roki in zadobil tudi no-tranie poškodbe, šofer ie le lahko ranjen. Dunajska podružnica »Slov. plan. društva«; priredi v nedeljo dne 14. t. m. izlet na Raxo: Iz Payerbacha v Kaiserbrunn. čez Brand-j schneide. Jakobskogel. Thorl. Vodi g. Lj. Va-> ljavec. Odhod z vlakom, ki odhaia z južne železnice ob 6.30 zjutraj v Payerbach. Navadna turistična oprava, proviant. Gosti vabljeni! Afera fddmaršallajtnanta Rorojeviča, katerega je v Munkaczu oklofutala hčerka ober-sta Hartela. govori jasno o čudnih pojmovanjih ki so se ugnezdila v javnost glede oficirske časti. Borojevič je predložil svojo zadevo častnemu sodu. kateremu so predložili vprašanje. ako je bil general opravičen do svojega nastopa napram Hiirtlu in dalje, ako je Boro-ievičeva čast užaljena, ker ie bil oklofutan-Častni sod je izrekel, da je Borojevič ravnaj opravičeno, da njegova čast ni žaljena. Predi častni sod pride sedai tudi oberst Hartl in ž6 za naprej se govori, da mu bo odrekel ta v oj a-ško dostojanstvo. Obenem se pa govori tudi! o precej čudnem zaključku tega častnega soda*j ki bo odrekel Hiirtlu tudi pravico do penzije in to radi izdaje službenih tajnosti. In kaj je1 zakrivil Hartl 1 Izdal je službeno tajnost s tem. da ie svojj ženi in otrokom povedal, da ie dobil poziv, da naj prosi za vpokojenje! Ta vest; je tako gorostasna, da ie skoraj ni verjeti. Zato se zanimajo za to afero tudi parlamentarni krogi, ki hočejo spraviti vso afero v delegacijo. kjer se bo videlo, da ie naziranje o časti popolnoma drugače v delegacijah nego v častnem sodu! Sumljivi slučaji kolere. Kakor predlani in lani so se začeli tudi letošnje poletje pojavljati; sumljivi slučaji kolere; najprej so prišla poro*j čila iz Hrvaške, kjer pa je bakteriologična prej iskava dognala, da se ne gre za kolero, vem Poslovilni večer je pripravil postojnski Sokol v četrtek 11. julija t. 1. svojemu dolgoletnemu članu in načelniku br. Vinko Zaletelu. ki odhaja iz Postojne, mogoče za vedno. Ma krasnem vrtu hotela pri Kroni zbrala se je odlična postojnska družba, da izkaže odhajajočemu ljubljencu svoje simptiie. Imenom^ Sokola in Narodne Čitalnice je napil br. Zaletelu starosta in predsednik dr. Janc. V imenu Ženskega sokolskega naraščaja spregovorila je načelnica sestra Stana Kreigherjeva. imenom pevskega zbora »Postojna« predsednikov namestnik Fran Kutin, za postojnski orkester pa g. Juvanec. Vsi so slavili zasluge brata Zaletela. ki si jih ie pridobil za časa bletnega bivanja kot učitelj v Postojni za narodno in družabno življenje v Postojni. Imenom meščanstva je napil g. Josip Lavrenčič bratu Zaletelu kot pripadniku učiteljskega stanu, ki je bil in je še sedaj važen faktor v našem narodnem življenju. V humorističnih besedah Pozdravil ie slavljenca kot voditelja postojnske mladine dr. Boštjančič. Ginjen za izkazane simpatije, se je zahvalil br. Zaletel vsem (govornikom in navzočim in jih pozval, naj pridno delujejo za uresničenje »Sokolskega fdoma« v Postojni, po katerem ie toliko hre-jpcnel — a ga ni dočakal. Nastopil ie še moški zbor in mešan zbor z nekaterimi pesmicami, na kar se je krasno uspeli večer zaključil. Za Sokolski dom se ie nabralo 15 K. Da je bil vsesokolskj zlet v Pragi nekaj (velikanskega se vsakdo lahko prepriča iz »»Slovenskega Ilustrovanega Tednika«, ki priobčuje ta teden zopet 11 slik o njem. Na naslovni strani ie slika stik sokolstva pri slavnostnem pozdravu na Staromestnem namestu Slava pri glavi nad 12.000 Sokolov in nešteta množica ljudstva. Na tretji strani pa priobčuje 2 sliki o prostih vajah na telovadišču na Letni. 11..600 Sokolov vrsta za vrsto!. — Priobčuje tudi sliko o amerikanskjh Čehih, o amerikanskih Sokolicah, o ruskih Sokolih, francoskih gimnaslih itd. itd. — Vedno bolj uvidevamo. kako ie Slovencem takšen list kakor ie »Slov. Ilustr. Tednik« potreben. Zato-fel pa zahtevajte ga. naročite si ga in razširjajte ga! Z Brega. Dne 10. julija popoldne se je vlil dež in med njim so jela apdati ledena zrna. Kakor se čuje ni napravilo mnogo škode, a prizadeti sta najboli vasi Boršt in Ricinanje. Nezgoda perzijskega poslanika na dunajskem dvoru. Perzijski poslanik na dunajskem dvoru, se je v trenotku. ko je v Modlingu skočil iz električnega voza. nevarno ponesrečil. Obležal je težko ranjen na cesti. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnico. Pobegnil ie iz lvovske jetnišnice na 7 let obsojeni zločinec Golaček. Splezal ie iz svoje 'celice v dimnik, odtod na streho in konečno na cesto. Dosedaj ga še niso mogli izslediti. Velikanski požar. V trikotažni tovarni v ISpaichingenu na Virtemberškem je izbruhnil te dni požar, ki je popolnoma uničil tovarno. o-2 Radi opustitve prodaje moških kravat prodaja iste po tovarniških cenah O. Bračko, Dunajska cesta 12. 475—4 Vajenca za krojaško obrt sprejme tvrdka A. Kunc. Ljubljana. 470—3 Ob periferiji Ljubljane na prometnem prostoru se proda srednje velika Na razpolago tudi manjša hiša z nizko ceno istotam. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič, (466) Ljubljana, Škofja ulica 10. Telefon 155. Na obroke se dobi rezne preproge, zastore', garniture, blago za dame in gospode, platno, elegantna moderna konfekcija za gospode in drugo pri g. Kollmannu v Ljubljani Sodna ulica t. 4. 309 Krojno risanje po naj novejši in praktični metodi podučuje Roza Medved, Mestni trg št. 24 Istotam se sprejmejo tudi vajenke za damsko krojaštvo. IV. RAVNIHAR, Sv. Petra urar, trgovec z zlat nlno in srebrnino cesta štev. 44. Ljubljana Ker setn z večjo švicarsko tovarno ur stopil v ožjo trgovsko zvezo, mi je mogoče postreči slav. občinstvu z najfinejšimi precizijskimi švicarskimi urami s svetovno znanimi znamkami n. pr.: Olashfitte, Schaffhausen, Omega, Seland Intakt itd. po najnižjih cenah. — Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim, — Lastna delavnica za popravila in vsakovrstna v mojo stroko spadajoča nova dela. — Postrežba točna in cena. S ~ 600 — dva kupa in porinil en del proti Passa-vantu. — Deliva! je dejal. Passavant v začetku ni hotel ničesar slišati o tem; končno pa se je udal rekoč: — Dobro torej deliva. Krčmarja moram tudi enkrat razveseliti. Naj pride! Pomečem mu te zlate v butico. — Nikar tega! se je zasmejal Tannegny. Ne smeva ga razvaditi. Prišel je krčmar s hlapcema, ki sta postavila drugo posteljo in jo pokrila z belim perilom. Plemič mu jc plačal polovico svojega dolga in Tannegny stanovanje. Thibandevo veselje jc dospelo do vrhunca. Ni se mogel ločiti od gostov. Bilo je že proti polnoči, ko se je odzibal vinjen v svojo sobo. Plemič in kapitan sta trdno^ zaspala . , | Šlo je že proti poldnevu, ko sta se prebudila vsa lačna. Čutila sta se popolnoma poživljenega po zdravem spancu in celo popoldne sta še ostala dorna in se razgovarjala. Pod večer pa se ie opravil plemič od nog do glave. Krčmar mu je bil oskrbel novo obleko. ki je bila na las podobna oni. ki mu jo ie podaril kralj. Tannegny je ves navdušen gledal lepega mladeniča. — Kam nameravati? ga je vprašal. Ali sta morebiti C>cquetonville ali Scas na vrsti nocojšnjo noč? Z vami grem naj velja kar hoče. Odstopite mi vsaj enega!..„ — 597 — Prestal je za hip, nato pa je poclmolklo fn počasi dejal: — Poznam morilce in prisegel sem iiitt maščevanje. Gorje jim! ... Stisnil je pest in udaril s peto ob tla. Tan-negny ni. pomišljal niti trenutka. — Odpustite, je dejal in se naklonil. Ni bilo lepo^od mene. da sem dal na krčmarjeve besede. Če pa od sedaj naprej še kdo v moji navzočnosti zine kaj podobnega bo imel opraviti tudi z mnoj. Prisegam vam. da klevetnik ne bo dvakrat ponovil svoje laži!.,. — Hvala vam, je rekel Passavant in iztegnil roko. ki io je kapitan krepko stisnil. Nisem se motil. Vrl dečko ste. kar se pa tebe tiče. se je obrnil proti naklonjenemu krčmarju, ti. ti . . . — Usmiljenje! je zaječal Thiband v smrtnem strahu... — Ti nama pa toči. — Živio! je zatulil krčmar omamljen od velike kazni. Takoj Je začel natakati cinaste posode, sebi seveda tudi. Trčili so in izpili. Plemič se je ozrl v krčmarja in videl, da hiu leži še nekaj na srcu. — Spusti iz jezika, kar ti nagaja, je dejal. Ali ti moram vedno s silo razkleniti usta. kadar je treba, da govoriš? — Oh. gospod, je začel krčmar. Reči vam moram, resnično sem se bal, da bi prišli še kedai v mojo hišo. Iskali so vas beričl in čakali. tu vas in mi grozili s smrtjo. Pa kaj more krčmar zato. če vzame tega ali drugega pod streho, da le plača. Spoznali so končno tudi Hiša Saint-Pol. 123 ...........-KsasaBggaega.... ■ —---ssšbsi« S Kmetska' posojilnica ljubljanske okolice registr. zadruga z neom. >111 Ol zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po Tf |2 0 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: 20 milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona. ZZZZZ"'' = =. BggglgggSCžgl............ ...................... Prvi slov. zas. trgovski tečaj (Pr. O-a^rtELer) Ljubljana. Gosposka ul. 8 (pr. „Mladika“. Vpisovanje za šolsko leto 1912/13 se vrši 13., 14., 15. In 16. julija dopoldne od 9.—1. ure, pop. od 2—6. ure. Poučujejo se vsi trgovski predmeti. Celoletna šolnina K 160 —. 30 učnih ur na teden. Tečaj traja 10 mesecev. Lastnik zavoda je izprašan za pouk trgovskih predmetov. Oglasiti se je le v spremstvu starišev ali njih namestnikov pri vodstvu. — Pismenim prijavam je priložiti zadnje šolsko izpričevalo. Sprejemajo se samo gojenke. H Imeti morajo zadostno predizobrazbo h Vodstvo. UlOBR Stampilje vseh vrst zs urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver is izdelovatelj kavCukovih StampillJ. ljubljana, Stari trg it M. Ceniki franko. Miša v Ljubljani na jako prometni cesti z dobro idočo trgo-viuo (2 lokala) se radi rodbinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. (472) Natančneje v „Prvi anončni pisarni". /fr- Simon Praprotnik stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7. priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo romarzalei j? v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. 218 Cene najnižje. Postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine prosto. JULIJA ŠTOR —L^rL i Prešernova ulica itov. S. največja zaloga moških, danskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih golssersklh gorskih CevUev. Elegantna In jako skrbna izvršitev po vseh cenah. Razglas. Da se p. n. članom omogoči opravek poslov med opoldanskim odmorom brez izgube delovnega časa, se spremene pri podpisani blagajni počenši s 15. julijem 1912 za poletni čas oziroma do preklica uradne ure tako, da se bo poslej uradovalo nepretrgano od 8. zjutraj do 2. popoldne. Za stranke bo blagajna odprta do 1. ure, bolniške zglasnice se bodo izdajale pa do zaključka. Bolniščnina se bo izplačevala slej kakor prej ob sobotah, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani dne 8. julija 1912. Načelnik: Fr. Bartl 1. r. Tvrdka Bilina &Kaseh naši. Priporoča svoi° veliko zal°g° g,aze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, MfS V«* ^x-w*.-|-ročna de,a’ izdeIovanie vse,) vrst prevlečenih gumbov, || 11 D ©Pij kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove, ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh . . - f. „1 „ .„1 e vrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna Ljubljana, ^IuOVSKžI Ul. O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 134 (T „Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. naznanja okasijsko prodajo poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami. Najfinejši ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROSNE R Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond nad K 800.000. Llnbllanska kreditna banka v Lgnbltaa&i Stritarjeva ulica stev, £** (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 411 01 2 o — 598 — oni to in me pustili v miru. Oprezujejo pa vetrno še okoli hiše; od strahu bi skoro poginil, ko ste se oglasili v postelji. Vsi smo vas že smatrali za mrtvega in vi se znajdete meni nič. tebi nič tam. kjer ste po pravici doma. Vrata so ponoči zaprta podnevi ne more nihče gor ne da bi ga opazili. To je ravno kar me vznemirja in bi rad vprašal: Kako ste prišli .v svojo sobo. Mari znate Čarati? Plemič se je zasmejal: — Ljubi mojster, kdo vendar pravi, da sem prišel skozi vrata? — Kje pa? — Vrnil sem se ravno tako. kakor sem odšel zadnjikrat: skozi okno. Nisem maral buditi in se izpostavljati vaši radovednosti. Tudi je končno pripravnejše. Na vašem stopnjišču mora človek vedno paziti, da mu ne vzamo kože raz glavo. Thibandjeva radovednost je bila potolažena. Kot pameten mož je uvidel, da si imata gosta gotovo l.ai skupnega povedati, zato se je dvorljivo ter prijazno posmejal ter naklonil in ju pustil sama. Tako se je torej pripetilo, da je delil plemič Passavant svojo sobo s Tannegnyjem. naj-znanejšim kapitanom tiste dobe in dobil'zvestega prijatelja-zaveznika. XII. Priča. V teku dne sta se plemič in kapitan popolnoma sprijaznila in spoznala. Ostala sta cel dan v sobi in si pri ruinem vinu pripovedovala — 599 — svoje zgodbe. Passavant se je izkazal ta dan spretnega pripovedovalca in 1annegny je sledil njegovi povesti z vedno večjim zanimanjem. Tvojemu čudenju je dajal duška z različnimi vzkliki, stresal je plemiču roko ter ga trepal po rami in ni se ga mogel naslišati. Hardy je pripovedova skromno in vsaka njegova beseda je bila junaštvo za se. — Najlepši moj dogodljaj, pa je snitje z vami. Glejte!.., Ko sem se rešil iz proklete jame. sem taval cel dan lačen, slab in žejen po Parizu. Tisti dan mi ostane dolgo v spominu. Hotel sem počakati noči in vzdržal sem. Na pol mrtev sem se privlekel k Thibandjevi krčmi in našel vrata zaprta. Pogledam po oknih in res so bile oknice moje sobe le priprte. Splezal sem do znamenja in od tod v sobo. Zleknil sem se po postelji in zaspal, kakor bi me ubil. Bog ve kako dolgo bi tako ležal, da me nista vidva zbudila. In če sedaj takole pomislim iz koliko smrtnih nevarnosti sem že odnesel zdravo kožo in da neka mogočna roka varuje nad mano. se čutim silno zadovoljnega. In sedaj sem dobil še vrlega zaveznika. Tako sem vesel in zadovoljen, kakor že dolgo ne. In Thiband se izborno obnaša proti nama. Noč je že padla na Pariz, pa prijatelja sta še vedno govorila, se smejala in dražila krčmarja. kadarkoli je prinesel nove pijače. Svojo povest ie moral povedatj dokonča in plemič se ni mogel nasmejati iznajdljivemu krčmarju. Predno sta legla spat. je izpraznil Tanne-gny svojo mošnjo na mizo. razdelil denar na V Dan“ Dan“ „Dan“ „Dan“ „Dan“ „Dan“ je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vina jev, s pošto mesečno le K 1 70. je razšir en v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad Čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjlž-::: nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino ::: 26 vinarjev več. ::: Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.