Oče naš, kateri si v nebesih. Gledališka igra v jednem dejdnji. (Spisala Roza Kosova.) Osobe: v Badovan, učenec. Stojan, njegov strijc. Stanko, Radovanov scmčenec in prijatelj. - .. ¦-_• - . Milan, sirota. Jr-an, sluga. (Igrališče na vrtu poleg senčne ute.; okolo ute ovočna drevesa in cvetice.) P*rvi prizor. Radovan; pozneje Stanko in Ivan. Radovan {sp.Ai za mizo v uti in piše). Hvala Bogu! še samo dve vrstici in naloga .je gotova; jaz sem potem prost in se lehko igratn. (Spiše zadnji vrstici.) Tako! Še piko na koncu stavka in — prost sera! (Gleda spisano nalogo.) Na-dejarn se, da bode strijc zadovoljen z raenoj. Pisal sem, kolikor sem raogel lepo in čedno. Tudi druge stvari znam na izust, ki so jih gospod učitelj ukazali se učiti. Stanho (tiho stopivši v uto). Kje za Boga tičiš vse jutro, da te ni videti od nikoder! Ali se ti Ijubi sedeti tukaj, učiti se in pisariti denes, ko je tako lep dan za nas učence? Saj v šoli dosti sedimo, učimo se in pišemo, da nas bode skoraj nestaio. Kako se moreš vender dolgočasiti z učenjem in pisanjem ? Radovan (nejevoljen). Nikakor se nisem dolgočasil, Stanko moj dragi; storil sem le svojo dolžnost, učil se in pisal nalogo, katero nam so gospod učitelj dali. A zdaj čakam strijca, da pride in pogleda, je-li sera dobro pisal. Ali ti še nisi spisal svoje naloge? lvan (s pladnikoin v roki stopi v uto; na pladniku je surovo maslo, kruh in ovočje. Položi pladnik na mizo). Evo ti pošljejo gospod strijc za kosilce, ker se vse jutro tako pridno učiš. Strije pridejo nekoliko pozneje na vrt, ker zdaj ne ntegnejo, imajo nujno opravilo. (Otide.) Radovan (za odhajajočim Ivanom). Lepa ti hvak, Ivan! Stanko (smijoč se). Ha, ha. ha! kako si vender priprost, da se zahvaluieš boremu slngi. Sluga je plačan od strijea, da streže in dela, kar 59 se rau ukaže. Cimu bi se zahvaljeval slugi? Meni kaj tacega niti na um ne pride. ijs-*f > '•¦<' •-¦• Radovan. Ne morem drugače, Stanko moj dragi! Dober in postrežljiv je naš Ivan. Vse bi mi rad storil, česar poželim, tako me Ijubi. In ali nisi slišal v šoli. da moramo otroci za vsako stvar lepo prositi in se za vsako prejeto dobroto spodobno zahvaliti, naj si vže pride od kogar koli? Stanko. Prositi? Kakor da bi tebi treba bilo kdaj prositi. Iraovit bodeš, kadar odrasteš; tvoj strijc ima vsega dovoli in po njegovej smrti bode vse tvoje, Naj bi jaz bil na tvojem mestu, delal bi drugače. Zapove-daval bi poslom, da bi se vsi tresli pred meuoj. Radovan. Jaz si tega ne želim, ker mi je prijetnejše, da me ljubijo posli, nego da bi se me bali. — A smešno je, da bi se razgovarjala o taeih stvareh; pustiva to, in povej mi rajše, ali si se ti vže naučil lepo pesenco, katero moramo jutri v šoli znati? • Stanko. Vže zopet tvoja šola! Niti na um mi ni palo. da bi se učil denes, ko je tako ]cp dan. Ko sem bil še v postelji, mislil sem si, da je denes četrtek, da nimamo šole, ter lehko nekoliko dlje poležiin, kakor drugekrati. Mati so me prisJi budit, a jaz sem rekel, da me glava boli in pustili so me ležati. Po zajutreku sem pa sklenil, denes se ue učiti, rajše jo v gozd poteguiti in se ondu igrati. Radovan. To ni lepo od tebe! Moj strijc mi je verkrat dejal, da je treba človeku misliti najpred na njegovo dolžnost in še le potem na veselje. In tndi sam sem skusil, da je to jedino pravo. Kadar človek stori svojo dolžnost, tem bolj se potem raduje prostosti, in tem večje je veselje, ker ga uživa z mirnim in lehkirn srcein, da je storil. kar mu je bila dolžnost. Stanko. Tudi jaz uživarn veselje, posebno kadar nimarao šole. — Denes pojdeva v gozd, kaj ne? Pokazal ti bodem, kako spretno znam loviti ptiee v zadrge. Včeraj po šoli sem nastavil lepo število zadrg in izvestno se je mnogo ptičic vjelo vanje. Tudi za gnezdo znam, v katerem je pet drobnih jajcec; kadar se mladiči izvale, vzel jih bodem in nesel domov. 0 to bode veselje! Radovan. Stanko moj dragi! ne bil bi si mislil, da si tako gvozovit človek; ali se ti nič ne smilijo uboge živalce? Kaj so ti žalega storile pti-čice, da jih loviš in preganjaš ? Ali bi tebi dobro delo. če bi te kdo mueil iu davil, ali zaprl v kako ječo? Ali ne veš, zakaj je Bog ptičice ustvaril? Stanko! Stanko! ako se ne poboljšaš, ne otideš božjej kazni. — A zdaj te povabim na kosilce; sedi k meni, da povžijeva, kar mi je Ivau prinesel. (Dečka sedeta za mizo. V tem pride ubogi Milan na vrt ter utrga rudečo rožo z rož-nega grraa.) Drugi prizor. ,..... njJ ...... ' Milan. Prejšnja. Radovan. Stoj! Kdo ti je ukazal trgati rože z rožnega gnna? Zdaj še h vem, lcdo je oni, ki vsaki dan odnese najlepšo rožo z našega vrta. Stanko. Ali se ne sramnješ krasti, ti grdi tat, ti! Ako se ne spraviš takoj iz vrta, primeni te za lase in natepem, da se bodeš dolgo sporninal, kdaj si kradel evetice. Milan. Nisem utrgal cvetice sebi, utrgal sem jo Vidi, ki je bolna in ne more nikainor iz hiše. 4* 80 ¦ftadovan. Govori! Kdo si ti? In kdo je Vida? • ¦-•- Milan. Vida je moja sestrica. •¦' Stanko. Ali je tudi ona tako umazana in raztrgana, kakor si ti ? Milan. 0 ne! Moja sestrica Vida je vsa lepa in bela. Tudi ustnic nima vee rudečih, ker je zelo bolna. 0 bojim se, da mi ne bi urnrla. Njeno največje veselje so cvetice; kadar koli jej prinesem kako lepo cvetico, vselej se mi prijazno nasmehne. Radovan. Nii, ee je tako, kakor pripoveduješ, pa natrgaj še vee rož in tudi še drugih najlepših cvetic, ki jih iraamo na vrtu. ter jih nesi bolnej Vidi domov. — Morda si tudi gladen; na, vzemi kos kruba in ga jej! Milan. Gladen sem gladen ; ali jaz kruha ne bodem jedel. Prosim. da bi ga smel domov nesti bolnej Vidi, ker ona ne raore jesti črnega kruha. Radovan. Nu, vzemi vse, kar iinam tukaj na pladniku (poda mu pladnik z ovočjem) ter nesi sestri domov. A jutri -pridi zopet po druge cvetiee! Milan. 0 kako bode vesela bolna Vida! Zahvalim se lepo za vse v njenein iraenu. (Otide.) Stanko. Ne nmejem, kako moreš biti tako neumen, da si dal toliko dobrih stvari temu umazanemu dečku! Mar misliS, da jih bode dal bolnej sestri? Kaj še! Sam bode snedel vse. Radovan. In če tudi sam vse sne, naj ima vsaj jedenkrat kaj boljšega. A ne vemjem, da bi storiJ kaj tacega, vidi se mu, da zelo Ijubi svojo sestrico Vido. — In kaj hočeva zdaj ? Stanko. Z menoj pojdi v gozd, da pobereva v zadrge vjete ptičke. Radovan. Tega vže ne storim, ker pričakujem strijca, a brez strijee-vega privoljenja ne smem nikamor iti. V gozd pa tudi vže zarad tega ne grem, ker se mi ubogi ptički sniilijo, katere ti tako neusmiljeno loviš. Ali ne veš, da so nam gosp. učitelj v šoli ostro prepovedali ptiee loviti, ter so dejali. da le hudobni otroci kaj tacega store. Tret ji prizoi*. Stojan; Prejšnja. Stojan. Tako je lepo od tebe, Eadovau moj dragi! Prav vesel sera, da imam tacega netjaka. '¦••' ' ¦ " Radovan | Dobro jutro, dragi strijeek! ' . ' ' Stanko j Dobro jutro, gospod Stojan! " " ' ' ' ' ' ' Stoja?i. Dobro jutro tudi vama! — Pri oknu sem stal in vse slišal. kar sta se pogovarjala tukaj na vrtu. Srce me je zabolelo. ko sem slišal, kako hudobeii deeek da si ti, Stanko. Odkritosrčno ti nioram povedati, da bi najrajše videl, ako bi ti mojega Radovana za vselej ostavil, ker taki prijatelji kakeršen si ti, so največje zlo za nepokvarjenega človeka. (Stanko se pri teh besedah ves osramočen tiho iz vrta zmuza.) Radovan (Za njim). Z Bogoni, Stanko! — Glejte strijček! od ranega jutra sem vže tukaj na vrtu pri svojib. cveticah. AJi vidite, kako lepo se razcveta oni rožni grm, katerega sem predlanskem zasadil. Tudi nalogo sem vže spisal in se naučil vse, kar nam so gosp. učitelj naložiJi. Evo, glejte spisano nalogo! Stojan (pregledovaje nalogo). Vrlo dobro si pisal in zadovoljen sem s tabo; le tako naprej, da bodeš jedenkrat dober in razumen človek. — Ali si pa tndi opravil deucs svojo jutranjo molitev, ker si bil sam ? Radovan. Ko sem zjutraj vstal, mislil sem, da bodeva skupaj molila, kakor drugekrati; a vas ni bilo, začel sem se učiti in — pozabil sem moliti. Stojan. To ni lepo od tebe. da pozabiš na Boga. od katerega irnaš vse dobro. Kadar zjutraj vstaneš, prvo ti bodi, da se umiješ in oblečeš, potem pa raoliš svojo jutranjo molitev. V jutranjej molitvi se moraš Bogu zahvaliti, da te je obvaroval čez noč in ga prositi, da bi te tudi čez dan obvaroval vsega hudega. Spomneti se moraš tudi svojih rajukih starišev, ki so ti mnogo dobrega storili, dokler so živeli. A tudi mcne ne smeš pozabiti, ki ti name-stujem oeeta in raater. Kadar mene več ne i>ode, spominaj se naukov, ki scm ti jih dal, saj so v tvojo časno in večno srečo. ' ' Kadovan. Strijc moj dragi! nikar ne govoritc tako; vi me ne smete zapustiti. Kam bi se podal sirota brez vas? Kužna bolezen mi je vzela očeta in mater. a zdaj kužne bolezni ni, zatorej se mi ni bati, da bi vas Bog tako hitro poklical iz tcga sveta. Stojan. Ees je, da kužne bolezni zdaj ni; ali ini vsi smo od danes do jutri, ter nobeden ne ve, kdaj ga Bog k sebi poklife. Jaz se ne bojim umreti, ker vem, da grem tjii, kjer prebiva Bog, ki je naš oče ; a tam, kjer je Bog, tam je iiaša prava doinovina. Žal bi mi bilo samo to, da bi rnoral ostaviti tebe, dokler si še rnlad in neizkušen. Ead bi ti dal še marsikak iiauk, po katerem se ti je ravnati, ako češ zadovoljno in srečno živeti. Radovan. Strijček dragi! Prosim vas, podučite me, kako naj živim, da bode jnoje življenje Bogu in Ijudem dopadljivo. Vaši nauki mi bodo sveti ves čas mojega življenja. Stojan. Kadar postaneš polnoleten, dobodeš obilo premoženja po svojih staiiših v svoje oskrbovanje. 0 takrat ne prevzeini se, nego spolnuj kržčanske dolžnosti do Boga, do sebe in svojega bližnjega. Bodi usmiljen in radodaren ter ne zabi nikoli, da je vsak človek tvoj brat tukaj na zemlji, da smo vsi otroci jednega očeta v nebesih, ki nas Ijubi in po očetovski skrbi za nas. Radovan. Jaz sem pa zmirom mislil, da Bog nekatere ljudi bolj ljubi od drugih, kcr nekaterim daje vsega v obilosti, a druge prepusča siromaštvu in bedi. Stojan. Ker Bog človeška srca in njih nagnjenja sara najboljc pozna. zato je razdelil posvetno premoženje med Ijudi tako različno. Siromaku bi bilo obilo preraoženje v dušno in telesno pogubljonje, ker bi ga no znal ra-ziimno rabiti. Mnogo bogatinov je, ki bi obupali nad Bogom in nad seboj, ako bi postali ubožni in nadložni, a zdaj, ko so oblagodarjeni s posvetno srečo. žive pošteno sebi in svojemn bližnjemu v korist. S posvetnim blagom je naložil Bog bogatinom obilo dolžnosti, katerih siromaki nimajo; oni morajo s svojim obilim imetjem pomagati bližnjeinu iz mnogih stisk in mu olajševati njegov ubožni stan. Gorjš bogatinom, ako ne store tega! Radovan. V svetem evangeliji sem čital, da gre laže veljblod skozi šivankino uho, nego bogatin v nebeško kraljestvo. Prosim, povejte mi. kako naj umejem te besede. 62 Stojan. V jutrovih deželah je bila navada o KristOFem času, da so bila mesta obdana z debelim zidom. Ta zid je imel po vec uhodov; za ljudi posebej, za živino iu vozove zopet posebej. Kadar se je zmraeilo, zaprli so se vsi ti uhodi. Kdor je hotel kasneje v mesto, odprl se inu je mnogo manjši okrogli uliod, ki je bil z jednako okroglim karaenom zaslonjen, Drugi uhodi se po noči niso nikomur odpirali. Ako je hotel človek skozi tak uhod v mesto, moral se je zelo skloniti, drugače mu je bila luknja pretesma. Ta zelo ozki in okrogli uhod so imenovali nšivankino uho". Ko je naš Zveličar ne-cega večera blizu mestnih vrat podučeval svoje učencc, prišel je mož z visoko obloženim veljblodom pred tako ^šivankino uho" in prosil, da bi se mu od-prlo. Kadar se mu uhod odpre, vidi, da veljblod ne raore skozi ozko luknjo, da-si se je bil spustil na koleni. Se-le ko je mož veljblodu vse blago raz-tovori], mogel se je veljblod kleče in z velikim uaporom zmuzati skozi okroglo luknjo v mesto. Zveličar to videč, reče učencem: »Resnično resnično vam povem, da 3ože pojde veJjblod skozi šivankino uho, nego bogatin v nebeško kraljestvo." Kristus je hotel s tem povedati, da ni lehko Bogu služiti, dokler je človeško srue navezano na posvetno blago, ker ga posvetne stvari preveč motijo. Vse, kar je posvetnega, človeka lehko od Boga odvrne, in težko rau je priti v nebesa, ako ne odloži, to je, ako svojega preuioženja uo obrača v bogoljubna dela usmiljenja. Četrti prizor. ji1U; . Milan. Prejšnja. Milan (prinese jiolhen pladnik nazaj, kakeršuega je bil prejel). Evo, prineseia zopet vse nazaj, kakor mi ste dali. Moja preljuba sestrica Vida ne bode nikoli več jedJa. (Piakajoč) Umrla je, oh umrla! (Jvetic nisem prinesel nazaj, ker .j« babica iz njili lep venec za Vido spleJa. (joka se.) - isj, aoStojan. Ne joČi se, deček moj dragi! Bog je hoteJ imeti tvojo sestrico pri sebi in zato jo je poklieal v nebesa, kjer so jej zdaj prav dobro godi. MUan. 0 ne, ne, gospod! JVleni Bog ui dober, ker sem ubažen iu slabo oblečen, da se me otroci še oelo v cerkvi izogibljejo. i^Hii. I" Stojan. Nu, Radovan! Kaj porečeš ti nato? Eadovan. Ubogi Milan! Jaz bi se te ne izogibal ue v cerkvi ne drugod, ker vem, da tebe Bog ravno tako ljubi, kakor mene. Milan. Ne, nč! Bog mene ne ljubi, ker ni uslišal moje prošnje. BiJ sein trikrat v eerkvi, ko ni bilo živega človeka notri, ter sem ga kleče prosil. naj M ozdravil Vido, sestrico mojo, ali Bog tega ni storil. Stojan. Nikar ne govori tako, ubogo dete, ker tako govoriti je greh. Mi Ijudje nismo vredni, da bi nara Bog svojo ljubezen pokazal z očividnimi čudeži. Ali te niso stariši učili moliti? Milan. Jaz nimam očeta ne matere več; doJgo je vže, kar sta mi umrla. Zdaj bom Cisto sam pri starej babiei, ki je mene in Vido tako rada imela. 0 kako dolg čas mi bode po Vidi! (Joka se.) Rad&van. Milan, ne joči se! Kadar ti bode doJg čas, pridi k meni na vrt, skupaj se bodeva igrala. Kaj ne, strije, da tudi vi to dovolite? ¦ 63 Stojan. Od srca rad.; a ne samo igrala se bodeta skupaj. nego tudi učila. Pri mojem Eadovanu dobodeš knjige, obleko in hrano, a tudi tvoja babica bode vsak dan iz naše kufainje kaj dobila. ^ JshjifcJSjfc-* Radovan. 0 predobri moj strijček! Milan. (jospod! kako naj se vam zahvalimV Stojan. Zahvale ui treba nobene; saino priden bodi in uči se dobro, da bodeš imel boljše misli o ljubeiu Bogu, ker zdaj si prepričan, da ti je Bog sestrico Vido samo zaradi tega vzel, da je tebi in babici dobil dobiotnika. Oovoriti kočem z babico in jej povedati, da te bodem vzel k sebi in te po-sinovil. Milan. 0 Gospod, kolika dobrota za raene! Resnica je, kar ste poprej rekli, in zdaj spoznam, da Bog tudi za mene ubogo siroto ve, da skrbi zame in me ]jubi. Cast in hvala mu bodi na veke! — 0 kako vse drugače hočeni odslej moliti prelepo Uospodovo inolitev: Očc uaš, kateri si v nebesih.