Poštnina plačana v gotovini.
34.	V Ljubljani, dne 7. aprila 1922.	Letnik IV.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vsebina: Zakou o dobrovoljcih. — Uredbe osreduje vlade: Odločba, r katero se ukinja centralna carinska blagajna na Rakeku. — Razglaei osrednje vlade: Postopek z blagom, *» se prevaža po železnici preko tujega ozemlja na progi od Maribora do Ljutomera. Pojasnilo glede uvoza dinamskih strojev, elektromotorjev itd. — Razglasi pokrajinske uprave K Hlovenijo: Okrožnica o dopisovanju z inostranstvom. Razpust društev. — Razglas gradbene direkcije za Slovenijo, s katerim se preklicuje razpis o oddaji 10 novih cestarskih
mest. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave
Zakoni in kraljevsko uredbe.
90.
Mi
A lehcs ixr*cl<er» K.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi Člena 130. ostave sklonil v XV. redni seji, ki jo jo imel dno 20. novembra 1921. v Beogradu, da je uredbo o do-bruvoljcih /. dno 18. decembra 1919., »Službene Norino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 1/20.* seznam k a uredb ministrstva za socialno politiko it. 59 »Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i! Slovenaca* Št. 195/21. — izpremenili in da so glasi:!
Zakon
o dobrovoljcih.**
I.	Kdo je dobrovoljce.
Člen 1.
35a dobrovoljca v zmislu tega zakona se smatra Vf,ak državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-•^v, ki je kot redov ali podčastnik dobrovoljno rstopil v srbsko vojsko, in sicer do vštetega' dne 18. novembra 1918., ostal v njej do demobilizacije a,b bil iz nje redno odpuščen kot nesposoben.
Poleg imenovanih kategorij dobrovoljcev se smejo z odločbo ministra za vojno in mornamieo in po •dobritvi ministrskega sveta priznati za. dobrovoljce *U<H drugo osebe, o katerih se ugotovi, da so z de-b>m in požrtvovalnostjo pomagale ustvariti narodno esvoboditov in ujedinjenje na isti način, ki je nave-*len v prejšnjem odstavku, ali pa na podoben način.
Člen 2.
Vsak dobrovoljce, ki misli, da se sme koristiti * tem zakonom, se mora obrniti do ministrstva za ,Qciabio politiko, ki po ministrstvu za vojno ugo-tevj njegovo dobroveljsko lastnost v zmislu člena 1.
člen 3.
Č vsakem sporu, ki nastane glede vprašanja, ali koga smatrati za dobrovoljca v zmislu tega za-odloči intorministorialni komitet za dobrovolj-*p' ki posluje pri ministrstvu za socialno politiko.
II. Podpora in njene oblike.
Člen 4.
^^&k siromašni dobrovoljce v zmislu člena 1., ki Je priznan za takega, ima pravico do i »odpore po teni zakonu; 5o pa jo umrl ali padel, imajo pravico 0 podporo člani njegovo rodbine, ki jih je bil po zakesju dolžan vzdrževati.
* Uradni list pod št. 38 iz leta 1920.
** Razglašen v »Službenih Novinah kraljevino “rba, Hrvata i Slovenaca* št. 65, izdanih dne 34ega vare* 1922. (Prilog' VIH. — 1922.)
člen 5.
Oblika in višina podpore se ravna po prejšnjem poklicu dobrovoljčevem, po njega sedanjem gmotnem stanju in sposobnosti za delo, in sicer v zmislu naslednjih členov.
Člen 6.
Tistim dobrovoljcem, ki so trenutno brez zadostnih vzdrževalnih pomočkov in brez možnosti, da bi bili zaposleni, se daje izvestna trenutna .podpora: v denarjih, hrani in kurivu iz kredita ministrstva /.a socialno politiko, odnosno njegovih organov v posameznih pokrajinah, v obleki pa po njih okrožnih komandah.
člen 7.
V	prehodni dobi za rušitev dobroveljskega vprašanja skrbi ministrstvo za socialno politiko, da dobi dela brezposelnim dobrovoljcem.
Člen 8.
<*1» enakih pogojih imajo dobrovoljci /, invalidi vred prednost za sprejem v državno in samoupravno službo kakor tudi pri zakupov atiju železniških restavracij, kantin, hufetov itd. za dobo treh let, ko stopi ta zakon v veljavo. S to drugo ugodnostjo se ne more koristiti dobrovoljce istočasno na dveh ali več krajih, nego samo na enem kraju, in sicer osebno, ali pa., če dobrovoljcu to ni mogoče, kdo izmed članov njegove rodbine, s katerim živi skupno. Vsak prenos takega zakupa je neveljaven, in dobrovoljce izgubi v tem primeru kakor tudi zaradi vsake druge zlorabe te ugodnosti pravico, da bi se v bodoče koristil z njo na drugem kraju.
Člen 9.
Dobrovoljcem državnim uradnikom je vračuniti čas, ki so ga prebili pri vojski, za. službena leta; potemtakem jih je izenačiti s tovariši, ki niso bili dobrovoljci. Ta ugodnost gre tudi dobrovoljcem častnikom nek varno členu 1.
Člen 10.
Dobrovoljcem dijakom, je zagotovljena prednost pri podeljevanju državne podpore za dovršite v njih študij. Kot štipendist mora dobrovoljce ustrezati splošnim pogojem za državno štipendiste; na to ]»azijo pristojna ministrstva, ki jim dotični dobrovoljce pripada kot tak. S to ugodnostjo se smejo tudi koristiti dobrovoljci častniki nekvarno členu 1.
Člen 11.
Dobrovoljcem obrtnikom in trgovcem je zagotovljeno izveštno brezobrestno posojilo z dolgim rokom, da obnove svoje obrate, iz kredita ministrstva za socialno politiko in ministrstva za trgovino in industrijo. Razen tega se podpirajo pri nabavljanju potrebnih lokalov, obrtniki pa tudi pri nabavljanju potrebnih sir o vi n.
Člen 12.
V	državnih in samoupravnih koncesioniranih podjetjih, istotako pri ponudbah za državne in samoupravno nabavo gro dobrovoljcem z invalidi vred ob enakih pogojih prednost za dobo treh let, ko stoi»i ta zakon v veljavo. Vsaka zloraba to ugodnosti ima posledice, ki jih navaja člen 8.
Člen 13.
Dobrovoljcem poljedelcem je razdeliti zaradi naselitve, in sicer kombat&ntom po 5 ha, nekotnba-
tantom po 3 ha plodne zemlje tam, kjer se bo naseljevanje vršilo po načrtu, ki ga izdela ministrstvo za agrarno reformo.
Pravico, da se smatra za kombatanta, izgubi tisti, ki je na podstavi izjemnega postopanja z dobrovoljci zahteval in po tej zahtevi dosegel, da se je iz kombatantske službe uvrstil v nokombatant-sko. če pa so jo ta uvrstitev imnl nekombatante izvršila zato, ker je spoznala zdravniška komisija dobrovoljca nesposobnim za kombatanta, se dobro-v olječ še nadalje smatra za takega glede uporabljanja tega zakona.
člen 14.
Zemlja se daje samo tistim siromašnim dobrovoljcem, ki jo obdelujejo sami, o čemer se vodi posebna kontrola. Če se ta pogoj ne izpolni, se jim podeljena zemlja odvzame.
Člen 15.
Dobljena zemlja so ne sme uiti zadolževati niti odsvajati niti za dolg prodajati, v zmislu splošnih načel o kolonizaciji, ki se sprejmejo po predlogu ministrstva za agrarno reformo.
Člen 16.
Vos posel, ki so tiče podeljevanja zemlje dobrovoljcem, se organizira skupno z našo .splošno notranjo kolonizacijo; torej sjMula v področje ministrstva za agrarno reformo. Pri tej kolonizaciji se vpošto-vajo dobrovoljci v prvi vrsti.
Člen 17.
Dobrovoljcem zemljedelcem se po možnosti in potrebah razdeljuje tudi potrebna živina, ki ostane državna last za tri leta; po tem roku postane dotični dobrovoljce popolnoma njen lastnik.
III. Izvrševanje.
Člen 18.
Da se dobroveljsko vprašanje reši Čim hitreje, popolneje in pravilneje, se ustanavlja pr[ ministrstvu za socialno politiko poseben odsek za dobrovoljce in interministerialen komitet kot posvetovalen organ ministrstva. V sestavo tega komiteti spadajo predstavniki ministrstev za vojno in mor-nanuc.o, za agrarno reformo, za notranjo zadevo, za kmetijstvo, za trgovino in industrijo in za socialno politiko. Te predstavnike imenuje vsak pristojni minister.
Razen tega sme glavna zveza dobrovoljcev po-slati v ta komitet dva svoja zastopnika.
Člen 19.
Ministrstvo za socialno politiko opravlja ob sodelovanju omenjenega komiteta to-lo posle: vodi točen kataster dobrovoljcev, zbira in ureja ves material, potreben za rešitev dobrovoljskega vprašanja, ter ga pošilja pristojnim ministrstvom; pripravlja in podaja obrazložene predloge v tem zmislu ter vodi kontrolo o poslovanju referentov za dobrovoljce pri posameznih poverjeništvih.
Člen 20.
Interministerialnemu komitetu predseduje minister za socialno politika ali njegov namestnik, Id sklicuje seje tega komiteta, jih vodi ter potrjuje njiH zapisnik skupno s tajnikom, ki ga vodi in sestavlja.
člftfli 21.
Seje komiteta so sklepčne, ako je navzočim v> čina članov* Komitet sldepa s prosto večino javno oddanih glasov. Posebno mnenje vsakega člana se mora sprejeti v zapisnik tako, kakor ga izrazi in obrazi oži.
Člen 22.
Da se ta zakon izvede čim bolje, je pri poverjeništvih za- socialno politiko v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani iu Splitu ustanoviti posebne referente za dobrovoljske stvari. Istotako je po potrebi pri pokrajinskih upravah ustanoviti komitete za dobrovoljce po vzoru iiiterminLsterialnega komiteta v Beogradu, k.j bodo posvetovalni organi pri izvajanju tega zakona v dotičnih pokrajinah.
Za dobrovoljce v Vojvodini in na ozemlju bivših kraljevin Srbije in Crne gore skrbi neposredno ministrstvo za socialno politiko.
IV. Organizacija dobrovoljcev.
Člen 23.
Vsi dobrovoljci, ki se jim ta lastnost priznava po tem zakonu, se morajo organizirati v oblastne zveze m v eno glavno zvezo za vso državo, katerih pravila odobri minister za socialno politiko.
Zveze zastopajo koristi dobrovoljcev, imajo v dobroveljskih stvareh posvetovalen glas pri vseh pristojnih oblastvih, se udeležujejo anket, organiziranih za rešitev dobroveljskega vprašanja., ter imajo svoje zastopnike v kornitetih za dobrovoljce.
V. Splošna določila.
Člen 24.
Minister za socialno politiko in drugi pristojni ministri sc pooblaščajo, da smejo predpisati potrebne pravilnike za izvrševanje tega zakona.
Člen 25.
Vsak dobrovoljce, ki organizira pokrete zoper državno oblastvo in javni rod ali se udeležuje hudodelstev in zlobnih dejanj katerekoli vrste, izgubi pravico, da bi sc koristil s predpisi tega zakona.
Člen 20.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*. ter nadomešča uredbo o dobrovoljci!) z dne 18. decembra 1919., »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 1/20. — seznamka uredb ministrstva za socialno politiko št. 59 — »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 195/21.
Našemu ministru za socialno politiko priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj so mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 30. decembra 1921.
Aleksander s. r.
Vidci in pritisnil državni {ječat
čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. L. Markovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta,
minister za zunanje zadeve:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
91.
Odločba, s katero se ukinja centralna carinska blagajna na Rakeku.
Gospod minister za finance je izdal pod G hr. 13.996 z dne 6. t, m. nastopno odločbo:
Na podstavi člena 220. carinskega zakona odločam, da je z dnem 1. maja 1922. ukiniti centralno carinsko blagajno na Rakeku. Izza toga dno so mora ves blagajniški posel prenesti na centralno carinsko blagajno v Ljubljani, tako da bodo spadalo izza dne
1.	maja 1922. v območje centralne carinske blagajne v Ljubljani poleg carinarnic, določenih z mojo od-
ločbo C br. 83.826 z dne 30. novembra 1921.:i’. še carinarnice na Rakeku, v Kozaršah, na Otoku in v Hotedršici.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 28. marca. (922.; C br. 13.996.
Razglasi osrednje vlade.
Postopek z blagom, ki se prevaža po železnici preko tujega ozemlja na progi od Maribora do Ljutomera/*
Na intervencijo ministrstva za promet, ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za notranje zadeve in zato, da bi se za potrebe naših prebivalcev olajšal prevozni (tranzitni) promet preko tujega ozemlja na mariborsko-gomjeradgonsko-ljutomerski železniški progi, je predpisal gospod minister za finance na podstavi člena 273. carinskega zakona ta-1 le postopek:
Domače blago, ki se prevaža po železnici preko tujega ozemlja na progi od Maribora do Ljutomera in obratno, se odpravlja s spremnicami po predpisih carinsko-železniškega postopka o spremniškem poslovanju.
O	tej vrsti spremnic vodijo carinarnice posebne zapisnike odhodnih in dohodnih spremnic domačega blaga, ki se prevaža preko tujega ozemlja*.
Odpravna carinarnica devlje carinske plomb*' na vsak posamezni tovorok, razen tega pa še na vozove, v katerih so tovorki naloženi.
V	odprte vozove se smo nakladati samo blago večjega obsega, golo blago ali razsuto blago.
V	spremnica!) mora železnica po splošnem imenovanju za vsako vrsto blaga, naloženo v en voz, vpisati število, obliko, znak in številko tovorkov in njih skupno nečisto težo (n, pr. 50 zabojev Pr. Nr. 1 do 50; 5000 kg papirja; 10 zabojev N. N. Nr. 11—20; 2000 kg manufakture: 30 vreč K. K. Nr. 1—30; 3000 kg ka ve itd.). Tega železnici ni treba vpisovati v spremnico, ako ji priloži seznamek blaga, ki ga odpravlja, sestavljen na navedeni način, ali seznamek poštnih paketov, ki ga je sestavila pristojna pošta v dveh enakoglasnih izvodih. V tem primeru ostane en seznamek pri odpravni carinarnici z duplikatom spremnice vred. drugi pa se pošlje s spremnico namembni carinarnici in ta ga priključi izvodu spremnice, ki ostane pri ujej.
Blago se oddaja v vožnjo železnici proti podpisu unikata spremnice obenem z duplikatom in triplika-tom spremnice in drugim izvodom seznamka, ako se jo predložil.
Prejem sme potrditi na spremnici samo načelnik postaje ali načelnik skladišča ali poseben uradnik, ki ga pooblasti železnica za to z d opisom, predloženim carinarnici.
Ko prevzame železnica blago in ostale listine, prevzame tudi obveznost, da izroči blago namembni carinarnici nepoškodovano in neizpremenjeno in pod nepoškodovanimi carinskimi plombami.
Rok. do katerega se mora to blago prijaviti namembni carinarnici, določa odpravna carinarnica v zmislu člena 115. carinskega zakona.
Poleg blaga izroča železnica namembni carinarnici tudi vso ostalo listine.
Namembna carinarnica preizkuša, ali so carinsko plombe na vozovih in tovorkih nepoškodovane in ali so blago ujema s spremnico, odnosno s scznamkoni; ako ugotovi, da je vse pravilno, odda blago.
Ako dospe tako blago brez carinskih plomb, uvede carinarnica kazensko preiskavo ter postopa, kakršen je pač izid, po členu 171., odnosno po členu 178. carinskega zakona.
Ako železnica ne izroči blaga v določenem roku, mora predložiti polnoveljavno dokaze o vzrokih zamude; ako pa jih sploh ne izroči, se postopa z železnico po členu 121. carinskega zakona.
Ako je neizrečeno blago prepovedano za. izvoz, se postopa z železnico po členu 179. finančnega zakona za leto 1920./1921. V tem primeru toži carinarnica onega, Id je na unikatu potrdil prejem blaga.
Ako železniška, postaja ne položi kazensko pristojbine takoj, ko postane odločba izvršna, jo naznani carinarnica, generalni direkciji carin, ki železnici takoj odvzame {travico, da Iti se koristila s temi
* Uradni list pod št. 352 iz lota 1921.
** Priobčeni v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*, št, 72, izdanih dne 31ega marca 1922.
določili, ter naroči carinarnici, naj zahteva izplačil* eksekutivno.
V	primerih kazni po členu 179. finančnega zakona za loto 1920./1921. izgubi železnica na avtomatski način pravico, da bi se koristila s temi določili, čim postane carinamična odločb:) izvršna.
V	primerih kazni po členu 171. carinskega zakona izgubi železnica na avtomatski način pravico, da bi se koristila s temi določili, ako je v enem koledarskem letu po izvršenih earinarničnih odločbah trikrat kaznovana.
Potniška prtljaga, ki se izroča železnici v vožnjo, so odpravlja na isti način kakor blago.
Potniška prtljaga,, ki jo nosijo potnild s seboj, se preiskuje ob izstopu iz našo države in ob vstopu v našo državo, kakor sc tudi preiskujejo potniki, č» to zahtevajo službeni interesi.
To se daje interesentom na znanje.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 21. marca 1922.: G br. 18.188.
Pojasnilo glede uvoza dinamskih strojev, elektromotorjev itd.
Na vprašanje, kdaj je glede na točko I. pod 2.) odločbe G br. 61.602/20.* uporabljati določila pripombe k tar. post. 642. splošne carinske tarife, s« dajo carinarnicam to-le pojasnilo:
Odločbo gospodarsko - finančnega komiteta ministrov' C br. 61.602 z dne 22. septembra 1920., id j« {►o predpisih uzakonjena j' zmislu člena 130. ustave, je povsem in nezavisno od splošne carinske tarif« uporabljati na vse blago, označeno v odločbi, ako s« izpolnjeni pogoji, ki jih navaja ta odločba. Pri uvozu dinamskih strojev, elektromotorjev itd, iz post. 642. splošne carinske tarife zadošča torej, če vrše, ta uvoz uvozniki, omenjeni v prvem odstavku točke I. navedene odločbe, za oprostitev od carine predpisano potrdilo pristojne trgovske in obrtne, odnosno industrijske ali obrtne zbornice, odnosno kmetijske zadruge.
Določila pripombe k post. 642. splošne carinske tarife (»Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 16. julija 1921.**) pa so uporabljajo na predmete iz omenjene številke .samo, ako jih uvažajo uvozniki, ki nimajo pravice, da bi se koristili z olajšavami odločbe C br. 61.602/20. V tem primeru morajo predložiti potrdilo ministrstva za. trgovino in industrijo v Beogradu, da se taki predmeti ne izdelujejo v državi, in šele na podstavi takega potrdila se prepuščajo dotični predmeti brez carine.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beograda,
dne 27. marca 1922.; G br. 20.684.
Razglasi pokrajinske uprave
za Slovenijo.
Okrožnica vsem oddelkom pokrajinske uprave, višjemu šolskemu svetu, okrajnim glavarstvom, političnim ekspozituram, mestnim magistratom, okrajnim in mestnim šolskim svetom, policijskemu ravnateljstvu in policijskemu komisariata o dopisovanju z inostranstvom.
Začasno do enotne rešitve po pristojnih1 ministrih ali z mednarodnimi pogodbami veljajo za dopisovanje zgoraj navedenih oblast,ev z inostranstvoin nastopna določila:
A.	Občne odredbe.
1.	) Dopisovanje naših političnih, šolskih in policijskih oblastev s strankami v inostranstvu *• vrši neposredno po pošti samo, če je postopanj* zgolj v interesu stranko same in če tako neposred-nje dopisovanje no provzroča našim oblastveni večjih stroškov.
2.	) Dopisovanje naših političnih, šolskih in policijski li oblastev z našimi zastopstvi v i tostranstvu:
a) Neposrednje dopisovanje z diplomatskimi m konzularnimi zastopstvi našo države v inostranstv'i okrajnim (mestnim) političnim, šolskimi in poi’"
* Uradni list pod št. 367 iz leta 1920.
** Uradni list pod št. 239 iz leta 1921.
eijskini oblastvom sploh ni dovoljeno, političnim in Šolskim oblastvom višje stopnje pa le v kjem-njili primerih, ki so izredno nujni in niso morda obenem načelno važni.
b) V ostalih primerih se je uradoma po nadrejenih
Razpust društev.
St. 12.142, 12.143 in 12.144. z dne 28. marca 1922. Društva:
»Katholiseher Schulverein fiir Osterreich, Pfarr-
rosortnih oblastvih obračati na ministrstvo ino-|gruppe zu Abstall* v Apačali,
•tranih del.
3.	) Dopisovanj!■ naših političnih, šolskih in policijskih ob las te v z inostranim! o b 1 a s t v i \-■ n o s t r a ti s t v u:
') Neposrednje dopisovanje je dopustno le z ino-stranimi obla&tvi nižje in srednje stopnje in tudi to le takrat, kadar ne pr« za stvari načelne važnosti in je tako neposrednje dopisovanje potrebno zaradi nujnosti dotične zadevo (n. pr. pri obmejni varnostni službi, ob izbruhu nalezljivih bolezni med prebivalstvom ob meji, ob izbruhu živalskih kup ob meji, ob zasledovanju zločincev, ob nujnih ženitnih stvareh itd.) ali kadar predpisujejo tako dopisovanje posebni predpisi osrednje vlade. Okrajna (mestna) politična,, šolska ali policijska oblastv& morajo o vseh primerih takega neposr od njega dopisovanja obveščati tudi svoje nadrejeno resortno oblastvo.
*0 V ostaiiJi primerih si- je uradoma po nadrejenih resor t,ni h oblastvih obračati na ministrstvo inostranih del.
4.	) Dopisovanje naših političnih, šolskih in poli-eijskih oblaste v z in ost ranimi diplomatskimi zastopništvi, konzulati in podobnimi zastopništvi v naši državi:
Dopisovanje z inostranim! diplomatskimi zastopništvi se. sme vršiti edino-le po nadrejenih resort-nih oblastvih na ministrstvo inostranih del.
*') Dopisovanje z inostranimi konzulati in podobnimi zastopništvi v okolišu dotičnega našega političnega, šolskega in policijskega oblast,va se sme-vršili neposredno le v stvareh, ki spadajo v področje dotičnega zastopništva kakor tudj v področji! našega oblastva in niso načelne važnosti. Yr ustalili primerih je dopisovati po nadrejenih otv-lasivili na ministrstvo inostranih del.
B.	Dopisovanje preko ministrstva inostranih del.
i	oročila', s katerimi se preko nadrejenih oblastev polagajo spisi ministrstvu inostranih del, naj bodo kolikor mogoče kratka in sestavljena kar na uradni vlogi sami brez koncepta; ni pa dopustno, da bi Podrejeno oblastvo kar sestavilo in podpisalo rešitev, naslovljeno na inozemski urad, ter jo predložilo oadrejenoimi obiastvu zgolj v manipulativno odpravo.
Poročila naj se glase n. pr. takole: »Pokrajinski
uKavi (oddelku za..................) v Ljubljani -
Prošnjo za nadaljnjo odpravo po pristojnem resort-neni ministrstvu na ministrstvo inostranih del*, ali:
* Pokrajinski upravi (oddelku za.................) v
Ljubljani s prošnjo, da po ministrstvu inostranih
'tol poizve (izposluje) pri.............», odnosno:
»Ministrstvu............v Beogradu s prošnjo /-.s
^daljnju odpravo po ministrstvu inostranih del na
ali: »Ministrstvu............v Beo-
KTadu s prošnjo, da po ministrstvu inostranih del
Poizve (izposluje), prj............(ugodi predlogu
krajnega glavarstva v..............)».
C.	Jezikovne odredbe.
P) Pri dopisovanju z inostranimi uradi v ino-"Panstvu morajo naša politična, šolska in policijska 0 o last v a rabiti službeni jezik kraljevine Srbov, Hr-[atov ju Slovencev ali pa, če je treba, francoščino; v izredno nujnih primerih je prilagati dopisu piv-^ v službenem jeziku dotične tuje države. Jstotako pa morajo naša politična, šolska iu po-. c,Ma oblastva vsled reciprocitete sprejemati dopise ®ostranih uradov v inostranstvu, spisano v dotičnom Uzbenom jeziku tuje države ali v francoščini.
.	^-) Dopisovanje med našimi političnimi, šolskimi
111 Policijskimi oblast,vi in predstavniki tujih držav ''■aši državi se mora vršiti ali v službenem jeziku Ila w državo ali pa v francoščini.
Pt okrožnica nadomešča okrožnico predsedni-iooi	vlade za Slovenija z dne 24. junija
P, št. 6093, o ureditvi dopisovanja političnih in *Kl "‘Ijskili oblaste v z inos trans tvom.
Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani, dne 21. marca 1922.
Zastopnik pokrajinskega namestnika:
dr. Baltič a. r.
»Abstaller Radfahrerverein* v Apačah in »Marijanišče* v Ljubljani
so razpuščena, ker že več let ne delujejo in zarasli nezadostnega, števila članov nimajo pogojev za pravni obstoj.
št, 11.930 do 11.934. 11.989 in 11.991. z dne 29ega marca 1922.
Društva:
»Ortsgrappe zu Laibach des Postbeamtenverei-nes»,
»Jugoslovansko časnikarsko društvo v Ljubljani*.
»Adrija*, društvo trgovskih vajencev v Ljubljani, »Zveza slovenskih pevskih društev v Ljubljani*, »Pevska župa za Ljubljano in okolico*,
«,Skupina Tomvies’ Jugoslovanske strokovne zveze® v Ljubljani,
«,Skupina predilnica’ Jugoslovanske strokovne zveze* v Ljubljani,
•so razpuščena, ker že več let ne delujejo in zaradi nezadostnega števila članov nimajo pogojev za pravni obstoj.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskega namestnika:
Kremenšek s. r.
Razglasi gradbene direkcije
za Sloveniio,
3—2
14.	) 1 nikeljnast križ, 14*4 cm visok;
15.	) 20 cm črno svile;
16.	) 16 različnih razglednic;
17.	) 1 par nizkih čevljev;
18.	) 1 črn predpasnik, kakršnega nosijo usmiljea-ke; eno ruto za na glavo;
19.	) 1 bel predpasnik;
20.	) 1 kos zelenega platna, 87 cm dolg;
21.	) 1 kos belega hodnega platna, 284 cm dolg. Lastniki navedenih predmetov se pozivljejo, naj
se zglase tekom leta dni po tretjem oklicu ter dokažejo svojo lastninsko pravico.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek III.,
dne 27. marca 1922.
A 5/22—4.
394 3—2
Poklic neznanih dedičev.
Dne 23. decembra 1921. je umrl v občini Breznu nad Vitanjem v gozdu Antona Jeseničnika okrog 85 lot star neznanec moškega spola, ne da bi bi! zapustil poslednjo voljo. V njegovi posesti se je našlo 3614 K gotovega denarja.
Sodišču ni znano, ali jo kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja Ivan Pal, poduradnik v Konjicah.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo (ledinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bj se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek L,
dne 23. februarja 1922.
Št. 193/pn‘z.
Razglas.
Podpisana gradbena direkcija preklicuje po ukazu ministrstva za gradbe z dne 27. marca 1922., št. 7114, razpis z dne 18. marca 1922., št. 1178, o oddaji 10 novih cestarskih mest, ki je bil objavljen v Uradnem listu 28.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani,
dne 1. aprila 1922.
Gradbeni direktor: inž. Klinar s. i.
Razglasi drugili uradov in oblaste«,
Preds. 827/13/22—1.
Razglas.
Višjo deželno sodišče v Ljubljani je
A 90/22—5.	39S
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Alojzij Pape ž, trgovec in gostilničar na Sladki gori št. 50, jo dno 17. februarja 1922. umrl.
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se pozivljejo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču dne 2 9. april a i 9 2 2.
ob devetih v sobi št. 16 ustno ali |>a do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikako nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bj zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek L,
dne 20- marca 1922.
T 34/22—7.	407
Uvedba postopanja za dokaz smrti.
Mikloš P i n t a r i č, posestnik v Čemelovcili, rojen dne 17. oktobra 1870. v Bankovcih, tja pristojen, je leta 1916. odrinil k 18. honvedskemu pehotnemu polku v vojno službovanje, bil potem dodeljen polj-projelo dirja,,	skemu	orožništvu na Sedrnograškem ter prišel dne
Josipa C e pudra, odvetniškega kandidata v	Ljub-	j. septembra 1916. v rgjnunsko vojno ujetništvo v
Ijani. na njegovo prošnjo	v imenik	kazenskih	žago-	Heriad	in nato v Sipot.
vernikov svojega okoliša.	Iz izpovedb prič Mihaela Horvata, Pavle Pinta-
V Ljubljani, dne	30. marca	1922.	riče v e	in Jožefe Pintaričeve, zaslišanih pri sodišču,
Kavčnik	s r. !	izhaja,	da je pogrešani Mikloš Pintarič dne 17.de-
j cembra 1916. v Sipotu v Romuniji umrl.
388 3 21 Ker je potemtakem verjetno, da je Mikloš Pintarič umrl, sc uvaja na prošnjo njegovo žene Terezije Pintaričeve, posestnice v Čeraelovcih št. 28, pošto [Kinje za dokaz smrti.
Vsakdo se pozivlje, naj izporoči do dne 15. j u -1 i j a 1 9 2 2. sodišču ali pa občnem postavljenemu skrbniku gospodu Simonu Moretzkemu, notarskemu uradniku v Murski Soboti, kar bi vedel o pogre-šaneu.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se odloči o predlogu.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek UL,
dne 23. marca i—.
Z 107/21—6.
Oklic.
Občinski urad v Voračah hrani -nastopne predmete, ki jih je pustil Ivan Fraki pri Juriju Plevniku, posestniku v Veračah, in o katerih se sumi. da so ukradeni:
1.	) 2 kosa belega platna stare rjuhe, 1 kos je dolg 116 cm, drugi pa 107 cm;
2.	) 3 kose zelenega platna, en kos jo dolg 114 cm, drugi 250 cm, tretji 125 cm;
3.	) 2 beli halji, kakršne nosijo zdravniki pri ordinacijah;
4.	) 1 črno krilo, kakršno nosijo usmiljenke v bolnicah;
5.	) 1 črna čepica, kakršno nosi sodnik pri razpravah;
6.	) 1 kos belega platna s temnimi progami;
7.	) 2 brisači, ena je dolga 124 cm, druga 96 cm;
8.	) 1 kos črnega žameta;
9.	) 1 vojaški sivi ovratnik;
10.	) 1 svilen rožast šal;
11.	) 3 kose trakov, na pol svilene, z rožami, eden je dolg 62 cm, drugi 154 cm in tretji 75 cm;
12.	) 1 ženski robec;
13.	) 1 črni trak z dvema svetinjama;
K 113/21—7.
Dražbeni oklic.
Dne 8. m a j a 1 9 2 2. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba polovice vložka št. 12 davčne občine ba-njeloške, s ©stoječe iz hišo št. 12 v Banjiloki, z gospodarskimi poslopji in zemljiških parcel s površinsko mero 6 ha.
Cenilna vrednost: 12.988 K 25 v.
Najmanjši ponudek znaša 8659 K; pod tem zneskom se ne bo prodajalo.
Vso drugo jo razvidno iz dražbenoga oklica, nabitega. na uradni deski.
Okrajno sodišče v Kočevju,
dne 7. februarja 1922.
E 9/22—10.	357.
Dražbeni oklic.
Dno 8. ni a j a 1 9 2 2. ob devetih bo (>ri podpisa-BMii sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za Sv. Ožbalt vi. št. 4.
Cenilna vrednost 37.521 K 20 v, vrednost pri-tekline 2910 K, najmanjši ponudek 26.954 K.
Pravice, ki ne bi pripuščala dražbe, jo oglasiti &ri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred »ačetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelju, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je aabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu,
dno 12. marca 1922.
E 6/22—9.	441
Dražbeni oklic.
Dne 15. maja 1922. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin vi. št. 380 in 404 katastralno občine središke, sestoječih iz njive in travnika.
Cenilna vrednost: 49.725 K, najmanjši ponudek: »3.170 K.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, so morajo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroi-ku, sicer bi so glede nepremičnine ne mogle več uveljavljati v škodo zdražitclja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni daski sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, oddelek II.,
dne 1. aprila 1922.
E 8/22—12.	400
Dražbeni oklic.
Dne 2. m a j a 19 2 2. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin, vpisa-»iv v zemljiško knjigo za Kočice, vi. št. 5, 64 in 186.
Cenilna vrednost brez priteklin 43.487 K 58 v, najmanjši ponudek 29.000 K.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najkasneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelju, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu,
dne 18. marca 1922.
E 38/22—5.	410
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju Karla Hrastnik a, veleposestnika v Spodnji Polskavi, bo dno
10. maja 1 92 2.
ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba zemljišča vi. št. 69 katastralne občine Gornjo Polskave, sestoječega iz stavbne parcelo s hišo št. 64 in gospodarskega poslopja, potem treh vrtnih parcel v skupni površinski izmeri 12 a 87 m2, s priteklino vred, sestoječo iz ene mostne tehtnice, predalov in miz v trgovskem lokalu.
Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost s 613.976 K, priteldini pa na 95.000 kron, skupaj torej s 708.976 K.
Najmanjši ponudek znaša 472.650 K 66 v. Pod tem zneskom so ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek H.,
dne 9. marca 1922.
' St. 41.	425 3—2
Razpis.
Notarsko mesto v Ljutomeru, •ziroma ono notarsko mesto na ozemlju to zbornice, ki se izprazni po premestitvi dotičnega notarja v Ljutomer, se razpisuje s pozivom, naj se predlože prošnje tej zbornici do dne
2	0. aprila 1922.
Notarska zbornica v Celju,
dne 31. marca 1922.
St. 531.	402 3—2
Razglas.
Uprava delavnice za vojaško obleko v Vevčah pri Ljubljani, železniška postaja v Zalogu, bo dne
5.	maja t. 1. po ofertaLni licitaciji prodajala odpadke starega usnja (stare vojaško obutve), ki jih je danes v skladišču 50.235 kg. Začetek licitacije ob osmih. Reflektauti se morajo udeležiti licitacije v Vevčah osebno, ob izročitvi zapečatene ponudbe, kolkovano z 10 dinarji, pa mora vsak položiti kavcijo, in sicer, ako je naš državljan, 10 %, ako pa je tuj državljan, 20 % ponujene vsote. Odpadki kakor tudi nakupni pogoji ,se lahko vpogledajo vsak dan v omenjeni delavnici.
Iz pisarne delavnice za vojaško obleko v Vevčah,
dne 28. marca 1922.
St. 1080/16.	427 2—1
Razpis.
Podpisani mestni magistrat razpisuje mesto za knjigovodjo v X. plačilnem razredu državnili uradnikov z enoletnim provizorijem.
Knjigovodja mora biti vešč vsem knjigovodskim poslom, dobro verziran v gospodarstvu in vodstvu podjetij.
Prosilci morajo dokazati, da so dovršili srednjo šolo z maturo ali pa trgovsko akademijo in da imajo izpit iz državnega računovodstva.
Po enoletnem zadovoljivem službovanju se imenuje knjigovodja za definitivnega ter se pomakne v višji činovni razred.
Pravilno kolkovane prošnje s prilogami vred naj so vlože najkesneje do dne
15. aprila 1 92 2. pri mostnem magistratu.
Mestni magistrat v Ptuju,
dne 1. aprila 1922.
Župan: Lozinšek s. r.
St, 292/3.	3—1
Razpis službe.
Po odredbi višjega šolskega sveta se razpisuje v stalno namestitev nadučiteljsko mesto na šastraz-rednici na Prevaljah.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne
3	0. aprila 1 9 2 2.
pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet na Prevaljah,
dne 2. aprila 1922.
St, 1798.
Razpis nadučiteljskih in učiteljskih služb.
Na osnovnih šolah prekmurskega okraja so po odloku višjega šolskega sveta z dne 21. marca 1922., št. 3652, razpisujejo nastopno nadučiteljsko in učiteljsko službe s slovenskim učnim jezikom v stalno namestitev:
I Zap. številka	Službeni kraj	Slu 3 KJ T3 c« C	žba S 3 B	prestopnih	c/> 1 razredov i	:|	vilo i s	Slu se pis <U E N	žba raž- nje jD O S >N N	Prosto stanovanje |	Ali dc v k g •3 -U	se bi raju f > C -2
1	Beltinci* .	1	3	4		2	O		1	i
2	Cankova* . . .	1	2	s	1	2	1	_	1	i
3	Črenšovci* . .	1	1	2	1	1	1	—	1	i
4	Dolnja Bistrica*	1	1	2	-	1	1	_	1	i
5	Tišina* ....	1	2	3	_	2	1	_	1	t
6 7	Murska Sobota** Dolnja	1	4	5	4	3	2	-	1	i
	Lendava** . .	1	4	6	4	3	2	-	1	i
* Prosto stanovanje v šoli ima samo oni nadučitelj, ki opravlja tudi kantorsko službo. ** Ni naturalnega stanovanja.										
Pravilno opremljene prošnje — za nadučiteljiska mesta so zahteva učna usposobljenost za katoliški veronauk — naj se vlože do dno
16. aprila 1922.
po predpisani službeni poti, in sicer gledo rimskokatoliških verskih šol pod zaporedno št. 1. do 5. na dotični krajni šolski svet, glede državnih šol pod št, 6. in 7. i>a na okrajno glavarstvo, šolski oddelek, v Murski Soboti.
Okrajno glavarstvo, šolski oddelek, v Murski Soboti,
dne 1. aprila 1922.
Vodja urada: Lipovšek s. r.
St. 1185/o. š. sv.
Razpis katehetske službe.
1*0 naročilu višjega šolskega sveta z dno 12. oktobra 1921., št. 9790, se razpisuje na novo sistemih-rana katehetska služba na deški osnovni šoli v Novem mestu, ki jo bo nastopiti s pričetkom šolskega leta 1922./1923.
Prosilci za podelitev tega službenega mesta morajo biti usposobljeni za pouk veronaukHi na ljudskih šolali.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu dn dne 2 6. a p r i 1 a 1 9 2 2. -
Okrajni šolski svet v Novem mestu,
ilne 31. marca. 1922.
Razne objave.
Št, 985—III.	416
Češkoslovaško-jadranski tovorni promet.
Popravek priobčenega razglasa. Razglas, priobčen v Uradnem listu 10 pod št. 173/111, so izpopolnjuje z odsečnim vozninskifit stavkom v od sečni tablici B tako-le:
contesimov za 100 kg odsečna tablica B
353
V	Ljubljani, dne 23. marca 1922.
Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav.
Št, 420/III ex 22. m.	,	431
Razglas družbe južne železnice.
Povišba stojarine na 10— Din.
Naredba št, 420/111 ex 22. m. v »Uradnem listu* 21 z dne 8. marca 1922. o povišbi stojarine na 10— Din po preteku 48 ur se začasno preklicuje.
V	I, j ubijan i, dne 24. marca 1922.
Ravnateljstvo južne železnice.
4,U	Razid društva.
»Katoliško bralno društvo v Vitanju* se jo dne 28. februarja 1922. prostovoljno razšlo.
J. Musi s. r., bivši načelnik.
422 Vabilo na III. redni občni zbor
„Združenili papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani,"
ki bo dne 2 7. a p r i 1 a 19 2 2. ob desetih v Ljubljani pri ravnateljstvu Ljubljanske kreditne banke.
S p o r e d.
1.	) Poslovno poročilo in predložitev računskog* sklepa in bilance za loto 1921.
2.	) Poročilo nadzorništva.
3.	) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
4.	) Dopolnilne volitve v upravni svet.
5.	) Dopolnilno volitve v nadzorništvo.
6.	) Sklepanje o zvišbi delniške glavnice in o D' premembah društvenih pravil, in sicer §§ 5. in 10 c.*
7.	) Določitev kredita za izvrševalni odbor za leto 1922.
8.	) Raznoterosti.
* * *
V	zmislu § 15. pravil daje posest desetih delni# pravico do enega glasu na občnem zboru. Delnic# delničarjev, upravičenih za glasovanje, se morajo » nezapadlimi kuponi vred založiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
V	L j u b 1 j a n i, dne 4. aprila 1922.
Predsedništvo.
* V § 5. se preillag*, umtiter novega odstavka (med prvi in drugi odstavek z. besedilom : »DelniSka glavnica »• smo po sklepu občnega zbora brez predhodnega oblastvene** dovolila zvišati na K 50,000.000• — ».
V	§ 10. c) naj se premeni besedilo: «3*/,na tantiem* nadzorništvu* v besedilo: »tantiema uadzornUtvu, kater višino določi občni zbor*.
Natisnil* in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani,