(3^    10   JKS)
Naj le leže, kriče divjaki,
Ustavljamo se sili vsaki.
Ge pa umremo mučeniki,
Postanemo zato svetniki.« —
Brat Pavel pa le prosi, moli,
Dokler opat mu ne privoli.
Veselo zaženejo krik
Turčinje, da je prost jetnik;
Nasproti brat mu pribiti,
Poljublja ga, ihteč drži:
A brž odskoči, — oj gorje!        »
Telo, zre bratu in roke.
Zaškrta in izdere meč,
Grozi ozidju govoreč:
»Gorje, gorje ti samostan,
In tebi v njem, ti pes, kristjan,
Ki brata ste mi izstradali,
V zasmeh meniško haljo dali!
Koj vrzi proč, brat, cunjo to,
Daj, sleci, da jo brž sežgo!
Na plašč, ki so očetje naši
Nosili ga, in meč opaši!«
Brat Pavel pa se nasmehlja,
Pristopi, bratu roko da:
»Predragi, nisem v ječi bival,
Pač sem radostne dneve vžival,
In halja ta mi ni v sramoto,
Je znak, da sem premagal zmoto.
In tebi hočem razodeti,
Kako k resnici je dospeti.
Vaš prerok je sejal laži,
To zgodovina govori,
In pravi Bog je Bog kristjanov,
Nikakor ne mohamedanov,
Postal sem, mili brat, kristjan,
I tebe vabim v samostan.
Odpošlji vojsko brž domu,
A ti z menoj ostani tu!«
V tem hipu se zabliska meč,
Brat Pavel pade krvaveč —;
Nad njim morilec brat rohni:
»Izdajici se prav godi!
Si Alaha, Boga izgrešil,
Preroka našega osmešil.«
In gleda žrtvo svoje jeze,
In glej, bledost v obraz mu leze.
In bolj ga gleda, opazuje,
Bolj mrazi ga, pretresa huje.
Potiplje brata; ta ne gane, —
Poklekne k njemu, besen vstane,
Med rebra meč si zasadi,
Na brata pade, obleži.
Kri bratska se je pomesila,
Bog ve,  če tam  sta se združila.
Kako so Turke proč odgnali,
Menihi niso zapisali;
To pač, da se je maša sveta
Za Pavla brala mnoga leta.
A. H.
J%
Izgovarjanje končnice opisovalnega deležnika.
olovenski jezik so nam pisatelji polagoma ogladili in obogatili. Sposoben je za opisovanje najnežnejših čustev, kakor za izraževanje najtežjih pojmov. Da pa ni dospel že do popolnosti, prepriča se vsakdo, kdor se z vednostnimi spisi ukvarja. Pa tudi temu opomore nekoliko novi, težko pričakovani slovar.
Drugače pa je z našim jezikom v govoru. Malo je govornikov, ki bi z mirno vestjo rekli, da lahko pravilno govore slovenski. Vzrok je večinoma izobrazba
v mladosti, katera se mladini podaja v tujem jeziku. Drugi vzrok pa je nesloga v izreki, posebno v izgovoru končnice opisovalnih deležnikov. Večkrat se je govorilo o tej zanimivi stvari, vendar še nismo prišli do dognanega in priznanega pravila.
Vprašamo torej, je li prav izgovarjati končnice opisovalnega deležnika, kakor jih večinoma ljudstvo izgovarja, ali tako, kakor se pišejo, torej: delav ali dela?? Prvo mnenje podpira jezikoslovec Škra-
S^l   11   JK®
bec v »Gvetji z vrtov sv. Frančiška«, dokazujoč, da se mora izgovarjati l za v. Dotična mesta se glase: »Ta soglasnik (1) se izgovarja, ako ni v stari slovenščini z^zaznamenjan, toje, topljen, dandanašnji pred ohranjenim, kaker pred izgubljenim nedoločnim glasnikom (stsl. »jeni« in »jeri«) ko u ali angleški w. Po tem pravilu govorimo n. pr.: stou'c, tk'awee, sta'w, živ'aw; vender pišemo: stolec, tkalec, stal, žival. In ta pisava ima kaker etimologično, tako tudi zgodovinsko pravico; naj se torej ohrani! Ali seveda zato ne smemo prezirati sa-danje izreke. Že Dobrovskf je želel, da naj bi se l v dotičnih primerih kako zaznamenjal; prim. Jagič, Archiv fiir slav. Philologie IV., str. 669. Jaz sem v gori omenjeni razpravi nasvetoval I, znamenje, ki bi bilo zgodovinsko opravičeno in bi fonetični natančnosti ravno tako vstrezalo, kaker oziru na vzajemnost slavensko.
Kar se tiče najprej zgodovinske opravičenosti, dokazal sem ravno tam, da se v 16. stoletju, ob začetku našega slovstva, na Kranjskem l v dotičnih primerih še ni izgovarjal za w ali u, te-muč tako, kaker se v poljščini čerka 1 še dandanašnji. Trubar veli »ta L časi debelu po bezjašku izreči; das L zu Zeiten grob auf Ungarisch oder Bi-svakisch« — in Bohorič : »interdum crasse efferenda, quasi sit gemina, prae-sertim in fine, vt: debel, crassus etc«. De'bew se torej še ni govorilo v 16. stoletju, temuč: debel, vsaj na Kranjskem. — Ali se je bil na Koroškem 1 že tedaj v w spremenil, dalo bi se izpričati zna-biti iz Megiserjevih besednjakov, ki jih pa jaz do zdaj nisem imel v rokah. Le dve besedi v Dalmatinovi bibliji se mi zdi, da kažete, kaker bi se bila tam sprememba že zgodila. V »registru« namreč piše Dalmatin: »kranjski: kokal-
nica, koroški: kokaunica«. V 1. Sam. 17. pa stoji dvakrat »mauho« nam. »malho« (acc), kar si ne vem razlagati drugači, kaker da je beseda iz nemščine (mhd. malhe, ahd. malaha) na Kranjsko prišla čez Koroško, kjer se ji je 1 spremenil v w, predno se je na Kranjskem tako spreminjal. In to je edini primer v celi Dalmatinovi bibliji se vsemi predgovori, razlagami in opazkami, kjer stoji u (=w) gotovo namesti l (1). Primeri namreč, kaker spominauni zraven kadilni, mislim, da so ravno tako opravičeni kaker delavec poleg tkalec — o čemer bolj natanko o drugi priliki. Korektnost Dalmatinova v tem oziru je potemtakem popolna — zopet priča, da se je tedaj v dotičnih primerih, vsaj na Kranjskem, še sploh govorilo, ne sicer l, pač pa 1; ako bi bili hoteli natanko pisati, bi bili torej naši prvi pisatelji potrebovali to čerko, in da so jo tiskarnice imele, skoraj ni dvojbe, da bi jo bili rabili. Zato smemo po pravici reči, da bi bila glede na zgodovino naše fonetike opravičena tudi še dan današnji, ako ne v navadni vsakdanji, vsaj v natančni znanstveni pisavi. (I. L, 9. zv.) »Naši prvi pisatelji bi bili potrebovali čerko 1; ali dandanašnji kaže, da je ne potrebujemo. Slovenska gospoda hoče govoriti, »kakor je pisano«: bil, bal, bel (ne: b'il, ba'l, be'l, ali: b'i\v, ba'w, beyw); tako se tudi v šolah uči vse vprek. In vender je barbarizem — kaker nam jasno priča zgodovina češkega jezika, kjer se je ta izreka najbolj razširila in vkoreninila. — Bazen v češčino se je vsilila ta izreka gotovo še pozneje (kaker blizu proti koncu 14. stoletja) v primorsko hervaščino — na otoku Krku se govori še sedaj 1 — v hervaško kaj-kavščino, v rezijanščino nekaterih vasi (Baudouin de Courtenay, Opyt fonetiki r. g. str. 16.) in v štajersko narečje Slovenskih  goric. (Zolgar, »Različnosti
12  Ke>
v slovenskem ljudskem jeziku" v letniku r. gimn. v Kranju. 1872. stran 12.) V poslednjem primeru je seveda nemščina vzrok te izreke, v prvih treh italijanščina.
—   Po pravici smemo torej sklepati: Kjerkoli se je 1 pred starim (izgubljenim ali ohranjenim) nedoločnim glasnikom v l spremenil, ni se to zgodilo vsled domačega glasoslovnega razvitka, temuč po tujem vplivu.
Izreka, ki se nam zdaj sili in priporoča, torej ni domača, ni slovenska. Ako izjamemo gori imenovane kraje, ni se pri nas do današnjega dne nigdar izgovarjalo: kal, val, vol, volk kaker nemško: kalil, Wahl, wohl, Wolk'. Do srede 17. stoletja so Kranjci in (znabili razen Korošcev) vsi naši drugi Slovenci govorili z debelim, poljskim 1: k'al, v'al, v'il, wve'l, v'ol'k (ali \vl'k); ocl tedaj nadalje se govori zal po nekaterih vshodnih krajih o ali a, po veliki večini pa u ali w: k'aw, v'aw, v'iw, wve\v, v'ouk (ali v'uk) — in to po domačem glasoslovnem razvitim,  nikaker ne po ptujem vplivu.
Da je ta sprememba v resnici domačega, slavenskega izvirka, to nam priča razen srbščine, ki ima za naš w (= 1): o, za naš ou (== ol) pa u, zlasti mala in bela ruščina, kjer se 1 pred so-glasniki in na koncu ravno tako spreminja, kaker pri nas. — Tudi Slovaki govore:  šjeu, jedou,  piu,  pokloniu itd.
—   Vun tedaj s tako ponemčevalno izreko iz šole in cerkve, iz zborov in društev; povsod naj velja domača, 1 pred ohranjenim kaker pred izgubljenim pol-glasnikom ima glas w ali u. (I. 1. 10. zv.)
—   V III. letniku, 5. zvezku piše: »Ali to šestnajsto stoletje, ako je tako imenitno za pravopis naš, ni li enako tudi za pravo izreko?  Kako  torej,  da se je v
teh opazkah zagovarjala izreka znanega l za w? kako se to zlaga se zahtevano edinstvenostjo literaturne naše slovenščine, ki v 16. stoletju te izreke gotovo ni poznala? — Res je, popolne edinstvenosti v tem smislu, da bi pisali in govorili čisto tako, kaker je prosti narod v določenem času in kraju v resnici govoril, pri nas ne moremo doseči, mogoče je to n. pr. v srbščini. Da pa zahtevam za omenjeni l izreko (angleškega) w, to je zato, ker se mi zdi, da stare izreke 16. stoletja v tem primeru ne moremo več vpeljati, ker nam je glas poljskega I tako iz navade prišel, da ga večina tako izobraženih kaker priprostiff naših Slovencev gotovo ne zna izgovoriti; čisti l, kakor se dandanašnji po nemškem vplivu izgovarja v češčini, po laškem vplivu mej hrvaškimi in rezi-janskimi Slovenci, pa je v tem oziru neslovenski, kar mislim, da je na do-tičnem mestu teh opazek dovolj trdno dokazano.«
Kopitar je, pravijo, že pred 80 leti hotel, da se naj l za l izgovarja »rekši: govori, kakor pišeš!« — Gdo bi si bil mislil! Celo Kopitar! Le škoda, ker nismo izvedeli, kje bi bil tako trezev gramatik, ki tolikrat trdi, da ima slovnica le popisovati jezik, ne prenarejati ga, principom svojim tako nasprotno misel izrekel in zapisal. V slovnici str. 179 uči pač ravno narobe, da smemo namreč po pravici v dotičnih mestih pisati l, dasi-ravno govorimo v, »dass es rathsamer sei . . . diese kleine Abweichung von dem iibrigens freilich auch herrlichen Grundsatze: Schreib wie du sprichst, beizubehalten.«
To so torej nazori učenega našega jezikoslovca.                      (Nadaljev. prih.)
fefc
(s^  25 l^e)
Gorko pripeka solnčice Na svatovsko krdelo, Žge nežni devi ličice, Žge jej obleko belo. Nevoljno, čmerno ti mrmra: »O, da ostala sem doma, Kjer me je lipa zala Pred solncem varovala!«
Tolaži ženin Zoriko: »»Potrpi, ljuba moja, Saj bomo kmalu čez goro, In konec bode znoja: Tam beli mi stoji gradič, Obdaja ga zelen vrtič, Treh lipic senca mila Te bode ohladila.««
Počasi stopajo naprej, In solnce bolj pripeka; A ni dreves, ni gostih vej, Da dale bi jim leka. Nevesta hujše se jezi In srd iz ust jej govori, Da solnce je nemilo Končalo s potom krilo.
Tolaži ženin Zoriko:
»»Potrpi, moja mila,
Saj bomo kmalu čez goro,
Boš žejo ugasila;
Tam doli teče vir hladan,
Napaja polje in ravan;
Gradič ima obilo
Zlata za novo krilo.««
In svatje spet naprej gredo, Še hujša je vročina; Oj Zorika razjarjeno Ti solnčni žar preklina: »Pripodi se, oj črn oblak, Zakrij to zlobno solnce v mrak! Da vrgla božja roka Bi je z nebes oboka!«
In črn oblak se pridrvi,
In svate trna objemlje,
In zrak se trese, grom bobni
In blisk pogled jim jemlje. —
Obsine solnce spet goro,
Ljudje pa gori kažejo:
Glej, oni kamni beli
So svatje okamneli!
A. H.
Izgovarjanje končnice opisovalnega deležnika.
(Nadaljevanje.)
o vina  nas   jasno   uči,   da  se   je
Agod
nekdaj l izgovarjal tudi med ljudstvom, kajti tedaj še ni bilo razumništva v sedanjem smislu. V staroslovenščini se je l na koncu glagolov izgovarjal, kakor nas uče spisi iz one dobe, akoprem ni bilo tujega vpliva. Ko bi se bil končni l drugače izrekoval, imeli bi bili gotovo posebno črko; saj je staroslovenščina tako preskrbena s črkami kakor noben drug jezik. Tudi karantanski Slovenci so izgovarjali l, kakor nam svedočijo brižinski spomeniki. Škof Abraham je bil Karantanec in je sedel na škofovskem prestolu od 1. 957 do 994. Ta je ali sam pisal brižinske spomenike, ali, kakor Kopitar trdi, narekoval svojemu tajniku,
da je torej ta spis nastal »Abrahamo dictante.« Če je pisec po narekovanji pisal »zegrešil, stuoril, bovvedal, ucazal«, moral je tudi narekovalec tako govoriti.
Kaj pa v začetku novoslovenskega jezika, ali se je tedaj še l izgovarjal, ali se ni v teku stoletij poizgubil? Ravno v 16. in v začetku 17. veka pišejo vsi pisatelji l. Pozneje se je začelo izgovarjati polagoma tako, kakor se še dandanes, a ne povsod.
Vzrok, da se je začel l ko v izgovarjati, je menda hitra govorica. Radi te se jezik ne zadeva ob gornje čeljusti, in l se spremeni v v. Ker pa jezik tudi teži za samoglasniško končnico, spremenil se je ta v s pred   njim  stoječim
(3^   26  J^e)
samoglasnikom v u ali ov. (Primeri laščino, v kateri so oblike: servo, nobile, altro, sono, e nastale iz latinskih: servus, no-bilis, alter, sunt, est.) Da pa je vendar treba l pisati in tako tudi pravilno izgovarjati, uči nas ves slovenski jezik. Izgovarjanje ljudstva tukaj ni merodajno. Ljudstvo namreč tudi drugih besed ne izgovarja pravilno in jasno, ker govori n. pr. prov za prav, hitet' za hiteti, lep'ga za lepega i. t. d. Da pa sedanje izgovarjanje v ljudstvu res ni merodajno, kažejo nam mnogi razlogi, katere bom navel v zgodovinskem pregledu: tako ravnanje je najbolj poučno, stvarno in primerno znanstvu.
Kakor Trubar (Dolenjec) pravi, izgovarjali so l po »bezjašku«, torej ne popolnoma čisto. Za izgled navajam nekatere oblike Trubarjeve: uid&l, vme\, bil, postavil, tolmačil, drukal, izpisal. Krell (Vipavec) piše: merdal, obrezal, otel, navadil. Dalmatin (Krščan): vmuril, prišal, razglasil, perpelal, rešil. Adam Bohorič1) veli, da naj se I izgovarja »debelo« in piše: sem bil, sekal, obljubil, vkazal. Janez Schweiger (doma blizu Kočevja): zapovedal, pregledal, bil, pustil, dopolnil. —¦ V XVII. veku. Tomaž Hren (Ljubljančan): perbližal, rekal, šel, obljubil, zidal. Matija Kast elec (r. v Kilovčah) piše v prozi vedno l, v pesmih pa časi l, časi u: uzdignil, deržal; toda v pesmi: sturiu, rešiu, po-misliu; zraven pa sloji oblika: obudil. Gotovo zanimiv slučaj! Jan ez Krstnik (od Sv. Križa, Vipavec) piše vedno l: zaznamval, gouuril, pissal. Peter Pe-tretič (z Božjum volj um Bi skup za-grebeški vsem Slovenskoga Orsaga Cirkve-nem Pastirom) piše: zvisil, podigel, posadil, iskal. Ju raj  Habdelich: bil, učil.
^Bohorič o Z-u govoreč piše: Sed inter-dum crasse efferenda, quasi sit gemina, prae-sertim in fine, ut: debel ^crassus) etc.
V XVIII. veku. Slovnici 1. 17151) in 1758, prva v Ljubljani, druga v Celovci 1 iskana, pišeta vedno l. Isto tako o. Bogerij, in sicer tudi v pesmih: dial, sbral; zaperl, prederl; bil, dobil. Jernej Basar3): otel, hvalil, častil. Ne drugače P a g 1 o v i c3). — Kaj drugega pa dobimo v »Dictionariji« 1. 1744. Tu ne nahajamo več 1-&, ampak oblike: spovedou, po-stou, položou, jedu. Podobno piše Bepež (Cirkničan): vlejku, teku, terpu, smilu, povedov. H asi (menda Celjan) pa pravi: Dostikrat sim po stari navadi l pisal, kjer je treba m izreči, kakor: sim sturil, dolshan, sylnu.
*) O. Hipolvt, ki je dal to slovnico tiskati, piše: Litera L, licet semper scribi debeat, quan-doque tamen non pronunciatur, sed illius loco pronunciatur vocalis u, ornate quidera, si L in fine dictionis, absone admodum, si in medio dictionis reperiatur; sic ornatius pronunciatur sim biv pro sim bil, sim vidiv pro vidil, plesau pro plesal, quamvis scribi debeat bil, vidil, plesal (licet bene exprimatur per L, juxta morem inferioris Garnioliae). Kop. Gr. p. 102.
a) Jernej Basar piše 1. 173i v predgovoru svoji knjigi »Gonciones etc.«: »Zdajci pak u1 začetku tiga meni naloženiga della sem en daljni čas premišluval, na kaj za eno vižo be govoril, inu z'kaj za enimi puštabi, al čerkami be kranjske besede pisal? zakaj je raminu velik zločik mej ludrnv slovenskiga jezika, eni na mejsti Z špo-gajo u, koker sem biv, drugi pak Z na mejsti u sem bil. — Veči dev pišem, koker je u' bukvah krajnskih Evangeliov, u' katerih na mejsti u najdeš postavlen Z sem bil, inu ne, sem biv.«
n)Paglovic: Antiquus tamen, et in omni-bus usque modo publicatis Evangeliorum edi-tionibus observatus tenor sribendi per al, el, v. g. dial, živil, vmrl, etiam in hac editione ex jussu Majorum retineri debuit, et mer i to, quia tum ob sua derivativa formanda genus foemininum, et numerum pluralem, v. g. diala, diali; živela, živeli; vmerla, vmerli, retineri debuit, tum quia inconveniens visumfuit, novitatem contra receptum antiquorum morem introducere, tum etiam, quia haec methodus certum aliquem ornatum, et specialem linguae dialectum deno-tat, cum et id ipsum in aliis linguis fieri vide-amus etc.
Drugi i/ tega stolelja zopet pišejo vedno l, kakor P o lili n, Ku mer dej, J a p e 1.
Iz teh podatkov sledi, da so v 16. in deloma v 17. stoletji pisali l, in sicer brez izjeme domovine. Dolenjci, Notranjci, Ljubljančan Hren, Kajkavci pišejo vsi l. Gotovo se je l tedaj, kakor spričujejo pisatelji iste dobe sami, drugače izgovarjal kakor dandanašnji, vendar je moral izgovor biti bolj podoben čistemu l-u nego v-u, sicer si ne moremo razlagati, da bi vsi pisatelji l pisali in ne morebiti bolj podobnega vali m. Dalje opazimo, da se v drugi polovici 17. in v 18. veku nahajata v pisavi obe obliki, čisti l in pa u, pred katerim se vokal predrugači. To opazimo posebno v slovarju, izdanem v Celovcu, pri Celjanu Haslu in Cirkni-čanu Repežu.
Razvidno je torej, da se je na Koroškem in Štajerskem v prej izgovarjal kakor na Kranjskem. Polagoma pa opazimo tudi na Kranjskem sledove le  iz-
I. Krivokljun.
irno počiva narava pod sneženo odejo ter si krepi oslabljene svoje ude nam Zemljanom na korist. Zemlje površna plast se je vsled mrazu sprijela v trdo telo in tem potom izgubila proizvajajočo moč. Zato so pa tudi usahnile nežne rastline, drevje pa in grmovje zaostalo je v rasti in njega konec poletja nastavljeni popki ostanejo malone neizpre-menjeni do spomladi, ko razveže solnčna gorkota zemeljske snovi in je raztaplja v kapljicah. Zavoljo pomanjkanja živeža in morda tudi vsled drugih razlogov zapustili so svojo domovino   krilati   pevci
7   ^e)
reke. Ako torej Škrabec trdi, da je izreka l-a. neslovenska, nemška, oziroma po laškem vplivu nastala, ne vemo skoro, kako bi to sklepali. Koroško in Štajarsko sta gotovo bolj v dotiki z Nemci, kakor Kranjsko, in vendar se je ukoreninila izreka v-a prej v omenjenih deželah kakor na Kranjskem. V nekaterih slučajih bi si mogli to izreko tolmačiti kot vpliv hrvaščine n. pr. pri Kastelcu, ki piše časih sturiu. Ta izreka pa ni bila všeč ljudem že v prejšnjem veku. Marka Pohlin pravi v svoji slovnici: Die Krainer, welche im Reden das l oft ungereimt in v ver-setzen, schimpft man mit jenen bekann-ten: »Ti Speva, kaj se počeva, ke se po vuži švopotava, kader se nam bva pvatnu iz šiše inu kobivo iz stave ukradva.« Sicer ni ta izreka zoper Škrab-čevo pravilo, vendar se mi zdi imeniten dokaz, da ljudje takrat niso smatrali slovensko izreko 1-sl ko v. — To spričuje zgodovina. Kaj pa v našem veku? (Konec prih.)
in odpotovali na jug, kjer jim je sveta vladar pogrnil drugo mizo. Nekoliko jih je seveda ostalo doma, kakor bi hoteli vsemu svetu dokazati pregovora istinitost: ljubo doma, kdor ga ima. Kako drag je živalim domači kot, kažejo najbolj tiste, ki se vso zimo od njega ločiti ne morejo. Res, da moti gozdno tihoto žolna, ki v potu svojega obraza potrkava ob debla iščoč mrčesje zalege, ki se je ondi naselila in pričela malovredno svoje delo. Tudi zaspana veverica pokuka včasih zvedavo v svet hoteč poizvedeti, je-fi že čas, da zapusti zimsko svoje bivališče. A živalica se je motila in zvije se zopet v svoje gnezdo.   Kmalu pa je
Iz  domačih in tujih logov.
(Piše prof. M. Cilenšek.)
63(  41   JKe)
*fpfc
Uveli   cvetki.
'W!M° gleda moje te oko, *Y* Cvetlica revica uvela, *   Solzice gorke priteko Na lica moja obledela.
Preskrbno tebi slednji dan Je roka moja prilivala; Ko motril sem tvoj cvet krasan, Se duša mi je radovala.
Pa pade slana neko noč, Cvetlic je dokaj zamorila, In oh! strupena njena moč I tebi smrt je provzročila . . .
Zdaj tu ležiš mi strta vsa; Kje tvoj je vonj in kje lepota? Oh, smiliš se mi v dno srca, Cvetlica, vela ti sirota!
In vendar, vboga cvetka ti, Sem k tebi jaz prerad hojujem, V osodi tvoji žalno si Osodo svojo zasledujem . . .
Glej, kakor tebi, prav tako Telo je meni cvetno bilo In srca srečnega hudo Nikdar nikako ni grenilo.
A vdrlo na-me je gorje, Telo slabotno zdaj mi hira, In vbogo revno to srce Prebritke žalosti umira.
Zatorej, ko te vzre oko Cvetlica, revica uvela, Solzice gorke priteko Na lica moja obledela . . .
Janko  Leban.
Izgovarjanje končnice opisovalnega deležnika.
(Konec.)
/\ko se oziramo na slovnice sedanjega veka, ne izvemo dosti novega. Kopitar kaže v svoji slovnici (Gram-matik cler slavischen Sprache in Krain, Karaten und Stevermark, 1808, str. 179 in 180), da v preteklem tvornem deležniku najbolje storimo, ako pišemo l in ne,   kakor govorimo v,1) glede izgovar-
*) On piše: »Die mannliche Flexionsendung der Participiorum perf. act. ist der einzige Fall, wo wir das I zvvar schreiben, aber ein v spre-chen. Unsere ersten Schreibemeister haben in diesem Falle das l theils aus der oben von Paglovic angegebenen Ursache, theils weil sie nicht allein fiir Krainer, sondern auch tur Kroaten, die das reine l sprechen, zu schreiben glaubten, gebraucht, und ein Blick auf die oben S. 149 angefuhrte Probe iiberzeugt uns, dass es rathsamer sei, diese uns nicht mehr irrende und das Studium unserer Grammatik uns selbst,
janja pa daje razna pravila. — Odločneje priporoča Metelko (Lehrgebaude der slovenischen Sprache, 1825, str. 6) čisto izgovarjanje la, ter se sklicuje na druge Slovence in nekatere Dolenjce.1) Murko
bei iveitem mehr noch aber den iibrigen Mit-Slaven, ungemein erleichternde kleine Abwei-chung von dem iibrigens freylich auch berrlichen Grundgesetze: Schreib wie du sprichst, beyzu-behalten: denn es handelt sich nicht nur darum, statt l ein v zu schreiben, auch der Vocal, der dem l vorangeht, wird nicht so gesprochen, wie er dasteht: dariiber ga.be es denn wieder Regeln undAusnahmen o h n e E n d e, d i e, w e n n das l b e y b e h a 11 e n vv i r d , a 11 e e n t-behrlich sin d.« Prav tako bi lahko bil rekel: tudi pravila za izgovarjanje so vsa nepotrebna, ako izgovarjamo čisti l. Seveda tega Kopitar ni rekel. l) Lehrgebaude der Sloveniscben Sprache 1825. str. 6 in 7: »Das l wird in den meisten
6?^  42  |Le)
(Theorelisch-praktische Grammatik der slovenischen Sprache, 1843, str. 6 in 7) priznava, da se l izgovarja za v, a ne vselej in ne povsod.1) — Levstik piše v enakem smislu (Die slovenische Sprache in ihren Redetheilen, 1866, str. 2.2) ¦— Janežič poroča, kot vesten slovničar, da se naš pisani l izgovarja kot v v določenih slučajih (Slovenska slovnica, 1869, str. 13.3) — Obširneje in natančneje
Gegenden Krains in einigen Fallen als ein v ausgesprochen, und zwar so, dass der davor stehende Vokal oft eine Veranderung leidet. . . Den Fremden, die unsere Sprache lernen, vviire zu rathen, dass sie die manchmal nur aus grammatikalischer Rticksicht geschriebenen l saramt dem davor stehenden Vocale immer rein aussprechen sollen, so werden ihnen alle obige Aussprache betreffenden Regeln entbehrlieh, und sie haben nebst vielen anderen Slaven auch einige Unterkrainer auf ihrer Seite, als: die Bewohner um Joannisthal, St. Veit, Sittich u. s. w., die das l in der Aussprache immer rein horen lassen.
*) Das reine l wird in folgenden Fallen zwar geschrieben, aber wie ein u gesprochen: (tu našteva slučaje). Potem v opazki: vVir Slowenen weichen aber in diesem Falle von dem unsubrigens heiligen Grundgesetze: Schreib, vvie du sprichst, ab: weil in der weiblichen Participialendung, z. B. sim dala, spala, terpela u. s. w. das reine l wieder hervortritt, und auch als Endbuchstabe in allen ubrigen Wortern, wie z. B. in detal, prijatel, gnil, vesel u. s. w. in mehreren Gegenden von Steiermark gesprochen wird; vorziiglich aber, um uns jenen Slawen, welche das reine 1 sprechen, zu nahern, und uns und ihnen gegen-seitig das Studium der Grammatik zu erleichtern.
a) Das l wird als o (u) ausgesprochen am Ende der Worter, mag nun vor dem l ein Selbstlaut oder ein r stehen: dalje, er bat ge-geben, posel Dienstbote, odperl je, er hat auf-gemacht. ¦— Im VVessenfalle der Zwei- und Mehrzahl bei weiblichen und siichliclien Nenn-wortern wird das l deutlich ausgesprochen: dekel, der Magde, igel, der Nadeln, del, der Arbeiten, von: dekla, igla, delo.
3) l se lastnega glasu včasi iznebi in kakor r {u) izrekuje,  to   pa:   a) v   koreniki pred  so-
Šuman, ko piše (Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni, 1882, sir. 55): »Neomehčani glasniki r l n odgovarjajo istim glasnikom nemškega in latinskega jezika razun glasnika l\ ta še ima v poljskem, ruskem in deloma češkem jeziku posebno trdost, ki jo zaznamuje 1. Kakor sodi Baudouin de Courle-nay, ki razun občega jezikoznanstva zna ruski in poljski jezik in je po do-tičnih krajih potoval, se govori ta trdi 1 tudi v srednjem in spodnjem Kranjskem še dandenes, da se je govoril v 16. stoletji, pričata Trubar in Bohorič. Imamo tedaj omehčani Ij, srednji l in vsaj deloma trdi t, n. pr. lani; po večini pa samo srednji evropski ali nemški l, in omehčani Ij. Na Gorenjskem se govori mesto 1 w: blato bwato, pred soglas-niki in na koncu ii, n. pr. ilt, JBii rod. jiwa; tudi srednji l se na Gorenjskem enako izgovarja: živak> živau. Na Rezi-janskem se govori l mesto 1: bral, dal, bil (beh>), šal, šel t. j. stsl. šbh>.«
Ali moremo torej iz slovničarjev sedanjega veka kaj povzeti? Izvzemši Metel kota ne nasvetujejo slovničarji izgovarjanja v posebnem smislu, ampak samo poročajo. Kaj pa narod, kaj ljudstvo? 1. V nekaterih krajih še sedaj izgovarjajo l. 2. Nekateri izrekajo mestu l-ii v. 3. Najbolj navadna je izreka v-a s spremenjenim vokalom pred njim. Tako nastanejo oblike: delov, kazov, ušov, prišov, mestu: dela?, kazal, ušel, prišel.
glasniki; b) na koncu besedi, vendar je treba v pravilni izreki vsaj samoglasnik pred čom razločno izgovarjati, naj si je zategnjen, predtegnjen ali breznaglasen, n. pr. dal—dav, igral—igrav, delal—delav, jel—jev, terpel—terjiev, mil—miv, ljubil—ljubiv. Prosto ljudstvo 1, v breznaglasnih in pred-tegnjenih zlogih s predstoječim samoglasnikom vred sploh kakor ov ali u izrekuje, česar pa pravilni izreki ne kaže posnemati, n. pr. delal— delov; terpel—terpov, terpu; ljubil—ljubov, ljubu.
g^L  43   |Le>
4. Mnogi stope vokal in končni l v u n. pr. vidw, hodu za vide?, hodiL 5. Ob ogrski meji se ravnajo bolj po hrvatski izreki n. pr. delao, približao, učinio za delal, približal, učinil. 6. Mnogi sedaj to, sedaj drugo izreko rabijo.
Kako naj torej izgovarjamo končnico opisovalnega deležnika, ko je taka razlika in nedoslednost povsod?
Najboljša izreka je l. Oziram se na te-le razloge: 1. ker se l še izgovarja po nekaterih krajih; 2. ker je izreka na   l  zgodovinsko   dovolj    opravičena;
3.   ker moramo biti doslednji, in bi se edinost sicer težko dosegla. Poprijeti bi se morali ali izreke na v n. pr. delav, hodiv, rekev, ki je pa gotovo bolj prisiljena kakor na l; ali bi morali vse končnice na u izrekati n. pr. delu, hodu, reku. Zoper to izreko so zategnjene končnice deležnikov na al, U in ul n. pr. dal, pil, učil, prodaj cul, pluL Tu bi morali izjemo napraviti, in bi pravilo ne bilo splošno. Sicer bi pa tak izgovor tudi ne bil blagoglasen;
4.   ako bi se pa vendar katero teh pravil sprejelo, morali bi doslednji biti tudi v izreki a) samostalnikov na l. N. pr.: val, tal; sel, orel, vrzel; bil; mol, dol, sol, vol; žul; b) pridevnikov na l n. pr.: mal, bel, zel, čil, vrl; c) deležnikov pridevniške moči: ovel, vsehel, ogorel; d) rodilnikov besed: dekel, igel, vodil, pravil, kril. Kako bi izgovarjali »vrl« ? Kaj bi pesniki počeli z besedo »zrl«, ki bi jim napačno brana ves stih pokazila?
Vsakdo razvidi, da se tako pravilo ne more vpeljati za splošno rabo. Edinost je pa vendar-le silno potrebna. Slednjič bi nas tudi ne moglo nič ovirati, cla bi tako pisali, kakor izrekamo. Nekateri bi še dalje šli in bi zahtevali, da se mora l tudi pred vokali za v brati, kar se po Gorenjskem pogosto sli si, n. pr. šva, delava, tekva.
Zdi se mi tudi l bolj blagoglasen kakor v, ker napravlja govor gladek in tekoč.
Izreka l-a. bi si v govor lahko pot napravila. Mnogo olikancev ga že izreka. Trebalo bi torej še one pridobiti, ki se mu protivijo. Govoriti bi se moralo takisto v zborih in skupščinah, v cerkvi in šoli. Polagoma bi se ljudstvo temu privadilo. Narečja bi s tem tudi nič ne zgubila na svoji pravici, lepoti in zanimivosti.
Nekateri ugovarjajo, da je ljudstvo proti tej izreki. Meni se ne zdi ta trditev resnična. Poznam nekatere duhovnike, ki l izgovarjajo, in ljudstvu je to všeč, da-si se mu je morda v začetku čudno zdelo.
Da bi se l res dal vpeljati v govor, pričajo Nemci. Nemški jezik se deli v mnogo narečij, in vendar imajo vsi Nemci enak slovstveni in občevalni jezik. Ali bi ne mogli tudi pri nas tega doseči? Treba-li, da govori vsak svoje narečje? Višjim smotrom se morajo umakniti manj važni, splošnemu jeziku pa se morajo ukloniti svojstva posameznih narečij. Tako postane jezik vsakemu umljiv.
Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona. Jaz bi jih želel še več: Sloga jači, nesloga tlači. Zato težko pričakujem one dobe, ko bo jedna slovnica veljala vsem Slovencem.
^^v^                  v. s.
Dostaveh uredništva. S tem sestavkom, ki je po namenu gosp. pisatelja bolj praktičen nego strokovnjašk, naj bi se začela v „I)om in Svetu" daljša vrsta jezikoslovnih, občeumev-nih razprav, ki bi se pečale z najvažnejšimi vprašanji in nam kazale pot do tako potrebne jezikave edinosti. Torej: Virat sequens!
Glede tega sestavka samega povem naravnost, da se rjemam z načeli gosp. pisatelja, akoravno mi je zelo v čislih veljava gospoda o. Skrabca, ki zagovarja nasprotno pravilo. Menim pač, da enako kakor jaz, misli večina slovenskih govornikov in pisateljev. Lepo je seveda, ako hoče biti učenjak do pičice dosleden, a prav v našem vprašanji je to nemogoče. Po pravilu „piši kakor govoriš11 ne moremo se
^   44  ^e)
ravnati popolnoma v slovenskem jeziku, kakor menda tudi ne v drugih. Kdo izgovarja, nedoloč-nikovo končnico, n. pr. delati itd. ? Ali naj jo izpmščamo v pisavi ? Izgovarjanje hoče hiti lahko, kratko in gladko in sicer toliko bolj, kolikor manj se govornik zaveda jezikavih zakonov. Pisava, ki nam, kaže govor nekako vzorno, hrez stoterih napak vsakdanje govorice, ne more hiti samo natančni obris, ampak mora hiti vzvišena, lepa in prava jezikava podoba. Prav tako mora pa tudi pravilno izrekovanje ravnati se %>o jezikovnih zakonih in po zakonih blago-glasja. Ako dela narod večinoma kako napako, ne moremo precej reči, da, je ta napaka postala zakon. Da se izgovarja končni 1 kot v, temu je gotovo vzrok nekaka hitrost in lahkota, ki se 'ne kaže samo v našem, ampak v vseh jezikih. Ali ne moremo l-a več izgovarjati? Lahko, kakor kaže skušnja. A zakaj bi se ne ravnali vsaj deloma po Srbih itd, ki imajo svoj o namesto \-a? Ker ga že imajo v knjigi, naj ga imajo : a mi v knjigi nimamo v-a ali kaj druzega in v govoru smo nekako na razpotji; zakaj bi se ne po prijeli tega,, kar je bolje in lože ?
Onega 1 seveda ne bodemo več govorili, kot nekdaj, a naš 1 ga dobro namestuje. — Zanimivo je,- kar sem v nekem kraji na Notranjskem sam opazoval v izgovarjanji. Tam so izgovarjali takrat, ko sem, začel nm to paziti, obliko „bilou (es tvar) kot, „b'lou. A ker sploh teži navadna govorica na to, da, odmetava končni o v srednjem, spolu (n, pr. viu\ dlef, drev' itd.), odpadel je polagoma tudi o v lilo in ostal, je samo V-V, ki se sedaj izgovarja nekoliko krepkeje kot bal Končni ta 1 je pa prav oni debeli l, kakor sem ga slišal tudi med Belimi Kranjci. Morebiti so tudi drugi kaj enakega opazili. Oni l torej še ni izginil iz jezika.
Pozabiti pri tem ne smemo, da je naša pravda v praksi skoro že dognana: otroci se učijo v šoli izgovarjati 1 m tako tudi mnogokrat sami kaj lepo izgovarjajo. Ako otroci morejo, zakaj bi odrasli ne mogli? In kdo ima ono veljavo, da bi v teh razmerah mogel skoro že navadno ali vsaj privajeno izgovarjava iz-premeniti?
¦¦»
Kratkovidnost
(Nadaljevanje.)
o bi hotel, da je moj spis popoln, moral bi tu razkazati, kako postane oko kratkovidno. Toda moj namen ni, da učim naravoslovje, ampak higijeno. Zni-daršičeva knjižica »Oko in vid« kaže na sir. 56, kako se godi v kratkovidnem očesu. Za naš namen je dosti, ako vemo, da očesna »leča«, katero vidimo vpunčici, ne more v kratkovidnem očesu več opravljati dobro svojega posla, da se ne raztegne dovelj, ampak je preveč zbočena. V zdravem očesu se tista leča raztegne, kadar gledaš v daljavo, in se skrči ter vzboči, kadar gledaš blizu. To se godi kar samo po sebi in sami ne moremo opazovati, kako se nam krči in razteguje leča. A zmerom se neče oko natanko ravnati tako, kakor je prav. Kdor gleda vedno le blizu in le redkokdaj pogleda v daljavo, njemu se  očesna leča  tako   skrči   in   vzboči,
kakor naš hrbet, ako se držimo vedno prihuljeno. Ko je treba, neče se stegniti in oko ne more videti v daljavo. Blizu pa tako oko prav dobro vidi, kakor zdravo in v tem se razločuje kratkovidnost od slabovidnosti, vsled katere oko ne vidi dobro niti blizu niti daleč. Spoznali smo pa s tem tudi, od kod da izvira kratkovidnost. Največkrat izvira iz takega dela ali opravila, pri katerem je treba dolgo časa blizu gledati, n. pr. pri čitanji, pisanji ali šivanji: zalo so pa ta dela tudi glavni vzroki kratkovidnosti in najpogosteje jo najdeš pri dijakih, pisarjih in šiviljah. In to je seveda prav naravno. Oko se privadi takemu gledanju in je vedno nezmož-nej e za drugačno. Ko bi očesa ne potrebovali za kaj drugega kakor za čitanje in pisanje, ne bi se bilo treba bati kratkovidnosti. Toda vsakdo   gleda rad