Poltnina platana v gotovini.
Štev. 3.	V Ljubljani, dne 31. januarja 1925.	VII. leto.

P.n.Licejska knjižnica, realna ginmazija.
Ljubljana
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne Štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40-—
Polletna naročnina........20’—
četrtletna naročnina. . . . „	10*—
Za inozemstvo je dodati poštnino. =■■■■	— Oglasi po ceniku.  —-■ ^
Uredništvo: Štebl Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednico.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Zakaj je bil preložen kongres Glavnega Saveza.
V štev. 1. Našega Glasa tek. 1. je obja* vila O. Z. brzojavko, ki jo je bila prejela 6. januarja od Glavnega Saveza iz Beograda. V brzojavki je bilo povedano, da je kongres državnih uslužbencev preložen in da se bo s pismom zadeva obširneje objasnila. Ako je dobila O. Z. obetano pismeno obvestilo o vzrokih preložitve, tega seveda uredništvo ne ve, a mislimo, da ne, ker drugače bi O. Z. gotovo že podala radovednim državnim uslužbencem, kar je izvedela. Ker so pa dr* žavni uslužbenci le izredno radovedni o vzrokih te nenadne izpremembe, smatra uredništvo za svojo dolžnost, da objavi vsaj ono, kar so pisali časopisi o tem, in sicer »Činovnički Glasnik« (št. 82. z dne 15. jan. 1925), organ Gl. Saveza, in beograjska »Pravda« z dne 20. jan. 1925. »Činovnički Glasnik« piše:
Odlaganje godišnje skupšiine Glavnog Saveza.
Godišnja skupština Glavnog Saveza, koja je trebala da se drži 11. t. m„ odložena je. Razlozi, koji su rukovodili upravu da do* nese ovakvu odluku, jesu dosta mnogobroj* ni i raznorodni, ali medju njima su ponaj* važniji bili ovi: Stojeći vazda na terenu pune apolitičnosti, respektujući staru devizu Sa* veza »izvan i iznad politike«, smatralo se da predizborno vreme ne bi uopšte bilo pogod* no za održanje skupštine. Šta više, zaključci skupštine, koje ćc iduća uprava imati zada* ću da sprovede u život, ne mogu korisno poslužiti, dok ne budemo imali novu vladu, jer ova sadašnja i susviše je apsorbovana svojom ulogom izborne vlade i, kao takva, po definiciji je efemerna. Sam zakazani dan •skupštine bio je, pored toga nepodesan u to= liko, što bi naši delegati iz udaljenijih mesta Južne Srbije i Hercegovine bili prinuđeni da božične praznike provedu na putu. Najzad, Ljubljana, koja je u svoje vreme bila zahte= vala, da se skupština drži tek aprila mcsc= ca, i kojoj u ovoj prilici pripada čast do= macina, nije odgovorila da joj je zakazivao nje skupštine u januarju mesecu osobito podesno, pa sc njeno ćutanjc moglo shvatiti kao prećutni pristanak, osnovan ne na idem tičnosti gledišta već na potrebi, pa se i protiv svoje volje respektuje odluku Uprave.
Dan saziva Skupštine Gl. Saveza bićt naknadno objavljen. Za sada su svi izgledi a CCr yccina udruženja biti za drugu polo: vinu februara ali početak marta meseca t. g
,Se. a r?r..s? mora smatrati gorenja izi java 0 0 icijclna izjava Glavnega Saveza o vzrok,h preložitve kongresa, čeprav ta iz,
java ne objasnjuje dovolj pravih povodov za preložitev.
V beograjski »Pravdi« pa je izšel članek o istem predmetu, ki je v stanju, da nekoliko ostrejše osvetli povode, ki so bili merodajni za glavno upravo. Zaradi vsestranske infor* macijc priobčujemo tudi ta članek, ki sc glasi v prevodu:
VLADA I ČINOVNIČKA UPRAVA. Zakaj je odložen kongres državnih uslužbencev.
Po oni nekulturni in netaktni gesti fi* nančnega ministra, ki je odbil sprejem pred* stavni kov Glavnega Saveza z izgovorom, da sc pripravlja na potovanje, čeprav jc bil od* šel na pot po treh dnevih, so odločili pred* stavniki: da se odslej ne bodo nič več obra* čali na nikogar izmed onih, ki so na vladi, temveč da bodo poročali na kongresu o vsem, kar so doslej delali in vse, kar jim je bilo doslej obetano in da hkratu zahtevajo od kongresa, da se takšno postopanje finanč* nega ministra javno obsodi in da naj kon* greš odloči, kakšno stališče naj zavzame na* pram današnji vladi. Ker jc bil govor o tem, da se razloži kongresu vse in da se izda pa* rola, naj bodo državni uslužbenci pasivni po* smatrači za čas predvolitvenc agitacije in da naj se državni uslužbenci vzdrže glasovanja, je »nekdo« zašepetal to »staremu maheru«. Ovaj je pozval upravo Saveza in izrazil že* Ijo — «ovaj« vlade, da naj sc že sklicani kon* greš za 11. januar odloži, »jer« »ovaj« da je nezgodno, da bi se zbrali državni uslužbenci pred volitvami in da bi govorili proti vladi.
Proti tej želji gospoda Pašiča ni imel prav nihče poguma, da bi reagiral, ker se je starček pokazal bojevitega in je izjavil: »Ako vi ne poslušate, se bo vlada poslužila skrajnih mer in prepovedala kongres.«
»Bajina želja« je bila upravi zapoved, in ker ni imela poguma, je objavila:	da kon*
gresa ne bo zato, ker je »hladno vreme« in bi se delegati Ichko premrazili in ker v zim* skem času ne bi mogli videti vseh lepot Slo* venije. In poleg tega še to, ker vlada P. P. ni ničesar jasnega izjavila o izplačilu razlike med starimi in novimi prejemki.
Koliko se je brigala uprava za zdravje delegatov, se vidi po tem, ker je bila prav ta uprava tudi takrat na čelu Saveza, ko je bil določen kongres, a takrat niti od daleč ni mislila na zdravje delegatov. V kolikor pa gre za odgovornost vlade, ker ni izpolnila obveznosti, ki jih ima napram državnim uslužbencem po zakonu o drž. uslužbencih, bi moral kongres oceniti: ali je uprava sto* rila vse, kar jc bilo treba, ali je ona, stoječa v večini pod vplivom dr. Stojadinoviča, pu*
stila mnogo neizvršenega. Tako bi bila i sa* ma obsojena.
Od Pašiča je odšla uprava k Zlosrcčku Tešiču, ki ji je izjavil: da bi uprava dobro storila, ako bi pozvala državne uslužbence, da se odrečejo pravici razlike, ako pa tega ne store, tedaj bo on vstavil v finansijski zakon za leto 1925. odredbo, po kateri se bo srna* tralo za likvidirano tudi vprašanje o izpia* Čilu razlike.
Eden izmed najmlajših — doktor pra* va — je poizkušal, da dokaže Zlosrečku, da bi bila takšna odredba protizakonita, ali ker so vsi drugi molčali, se je ta sprejem s tem končal.
Činovnik.
O uradniški stalnosti.
V prejšnji številki »Našega Glasa« smo priobčili po zagrebškem »Obzoru« stališče, ki ga je bil zavzel nek pravnik o upravičeno* sti upokojitve zagrebških univerzitetnih pro* fesorjev. Isti pravnik piše v »Obzoru« z dne 22. januarja še enkrat o tej zadevi pod na* slovom »Pojam činovničke stalnosti«. Ker so prav v tem času, ko toliko državnih usluž* bcncev vsak dan lehko premišljuje o svoji »stalnosti«, kadar so na cesti, njegova izva* janja važna, zato jih priobčujemo v celoti.
I Članek se glasi:
»V številki 322. »Obzora« od lanskega leta sem napisal članek z nadpisom »Umi* rovljenje vseučiliškega profesorja dr. Alber* ta Bazale«, dokazujoč tezo, da se z odredbo eksekutivne oblasti po zakonu ne more raz* rešiti službe oni državni uslužbenec, »ki iz* raža načela proti obstoječi državni obliki ali načelo protipravne izpremembe državnega reda« (čl. 4., točka 5., al. 2 zakona o civilnih drž. usl.). Takšen uslužbenec sc sme razre* šiti po zakonu službe samo tedaj, ako mu dokaže pristojno redno ali disciplinarno so* dišče imputirano krivico (čl. 131. zakona). G. profesor dr. L. Polič me je sedaj opozo* ril, da je Slobodan Jovanovič z menoj enakega mnenja. V njegovem delu »Ustavno pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven* cev« jc na strani 366. sledeče: »Pri kandida* tih, ki se javljajo za državno službo, oceni vlada, ali izražajo nedopuščena načela; pri onih osebah, ki so že v državni službi, oceni to disciplinsko sodišče, ker izražanje nedo* puščenih načel ni vzeto med vzroke o izgu* bi službe po sili zakona.« Tako potrjuje pra* vilnost moje teze avtoriteta prvega in sploš* no priznanega državnopravnega strokovnja* ka v naši državi, ako je sploh potrebno po* trdilo kake avtoritete nad naj višjo avtorite* to logično pravilne argumentacije.
Ko sem bil pisal svoj članek, mi ni bilo še znano, da se naslanja upokojitev tudi na čl. 234. zakona o civilnih drž. uslužbencih. Ta člen se glasi: »Državni uslužbenci v vsej kraljevini, razen onih, ki so označeni v čl. 224. tega zakona, uživajo stalnost po preteku treh let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, brez ozira na dosedanje predpise.« (Izvzeti so člani državnega sveta, člani glavne kom trole, vsi sodniki rednih sodišč in učitelji, ki niso smeli biti po dosedanjih zakonih ne premeščeni, ne odpravljeni iz službe). Na podlagi teh zakonskih odredb se ne bi smeli smatrati upokojeni vscučiliški profesorji za stalne državne uradnike. Ako niso stalni, tedaj so po uradniškem zakonu samo začas* ni, ker čl. 16. zakona jasno odreja, da po* stanejo uslužbenci stalni ob pogojih, ki jih določa zakon po preteku začasne službe. — Tertium non datur.
Poleg ostalih, v zakonu določenih re* kvizitov: čl. 3. v zvezi s čl. 4., 18., 72. in 96. (sposobnost in izobrazba), čl. 14. v zvezi s čl. 17. (trajanje začasne službe), čl. 126. (raz* vrstitev) mora imeti stalen (odredbe o stalnosti ne veljajo za poslanike v inozem* stvu, šefe diplomatskih misij, velike župane, okrožne načelnike in srezke poglavarje; zad* nja al. čl. 71.) državni uslužbenec tudi sle* deča dva pogoja:
1.	) začasna služba sc mu računa za na* predovanje in v pokojnino (čl. 24.), in
2.	) on uživa pložajno plačo v popolnem iznosu kakor jo odreja zakon (čl. 14. a con* trario).
Brez teh pogojev ne more biti stalnega uradnika, ker so ti pogoji v pojmu stalnosti notae essentiales. Na tem zakonitem teme* lju torej uradnik, ki uživa položajno plačo v popolnem iznosu (čl. 44. zakona), ne more biti na noben način po zakonu začasni urad* nik, in začasen uradnik tudi ni oni, kateremu se vštejejo v pokojnino vsa službena leta
(čl. 24).	. _
Ako se tedaj smatrata profesorja Baza* la in Polič po zakonu o civilnih državnih uradnikih za začasna državna uradnika, tedaj bi se sploh ne mogel izvršiti ukaz o upokojitvi, ker ne bi imela niti en dan služ* bovanja, katero sc jima všteje v pokojnino in ker se čas začasnega službovanja računa za napredovanje šele tedaj, kadar postane uslužbenec stalen (čl. 24.). Zato se začasni uslužbenec kar odpušča iz službe (čl. 18. v zvezi s čl. 133., 9. točka). A uradnik, kate* remu je zasigurana stalnost, ne more hiti proti svoji volji odpuščen brez razsodbe ka* zenskega ali disciplinskega sodišča (čl. 108. ustave).
Iz vsega tega razlaganja se jasno vidi, da navedenih dveh profesorjev po zakonu ni mogoče smatrati kot uradnika brez stalnosti v zmislu našega uradniškega zakona poleg odredbe čl. 234. tega zakona, ker ta odredba ne more biti v nasprotstvu s konstitutivnimi odredbami prejšnjih členov v istem zakonu o pojmu stalnosti, ker bi se drugače postav* Ijalo novo, povsem absurdno načelo i para* graphus posterior derogat prioribus.
tarnajte namMno!
Miloši Štibler:
Konzumne zadruge.
(Iz koledarja Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev za 1. 1925.)
Domovina konzumnih zadrug je na An* gleškem. Že v 18. stoletju so tam izvedli veliko agrarno reformo — pred francosko revolucijo. Izvedli so jo na tak način, da je
zemlja ostala veleposestniku, kar je dalo po* voda za silen razmah industrije ker je pri taki rešitvi agrarnega reda bila na razpolago velika množica ljudi brez zemlje, ki so za* poslenosti v industriji dajali prednost pred zaposlenostjo pri veleposestniku. V istini sc je zaposlenost v industriji v mnogem oziru izkazala za povoljnešo, nego je biD ona pri veleposestniku, toda boj med interesi pod* jetnika in interesi delavstva je obstojal tudi v industriji. Na eni strani sc ponavlja strem* ljenje močnejšega — tokrat gospodarsko močnejšega — izkoriščati gospodarsko šib* kejšega, kar zasledujemo v socijalni zgodo* vini človeštva do najstarejših dob; n.i diugi strani se pojavljajo v industriji raz tc krize, ki v resnici navadno zadenejo podjetnika in delavca, vendar skoraj redno delavca mnogo bolje, nego podjetnika. Ti pojavi so 'ta An* gleškem, v domovini najstarejše industr jc, že zgodaj povzročili odpor izkoriščaneg i de* lavstva, odpor, ki je končno vodil k zadružni samopomoči, k ustanovitvi konzumnih za* drug.
Delavci sami so bili neposredno priza* deti, toda v boju za izvojevanje povoljnej« ših življenjskih pogojev niso bili osamljeni, nego so našli krepko podporo pri raznih človekoljubih (filantropih). Najznamenitejši med slednjimi je bil Robert Owen, katerega ime je z angleškim delavskim pokretom tiste dobe v ozki zvezi. Dasiravno jc sam bil indu* strijalec, jc vendar le pokazal toliko socijal* nega čuta, toliko ljubezni do gospodarsko iz* koriščanega ljudstva, da ga socijalna zgodo* vina upravičeno navaja na zelo vidnem me* stu. Znano je, da je Owen kot industrijalce dajal svojim delavcem ugodnosti, kakršnih delavstvo takrat menda v nobenem drugem industrijskem podjetju ni uživalo. Istotako jc znan njegov poskus z zadružnim obdelo* vanjem zemlje:	Prodal je na Angleškem
svoja podjetja, zbral kopo ljudi, odšel z nji* mi v Ameriko in tam nabavil precej zemlje. To zemljo je oddal v skupno last onim, ki so prišli z njim. Sami da obdelujejo to posestvo in sami da so lastniki. Danes bi dejali: Po* skus komunizma. Mnogo je bilo takih po* skusov že poprej, mnogo pozneje. Tudi Owenov poskus je propadel, toda ni dvoma, da je večina vseh takih dosedanjih komuni* stičnih poskusov zapustila vsaj nekaj do* brih posledic za one, ki so v komunizmu iskali za sebe socijalne pravičnosti. Komu* nizem je po današnjem spoznanju menda najradikalnejša forma boja proti gospodar* skemu izkoriščanju sočloveka. Morda člo* veški duh to formo pravilno konstruira, to* da praktično življenje v tem pogledu doslej nikjer ni moglo doseči teorije.
Sorodnost takih stremljenj z zadružni* štvom nam lepo dokazuje Robert Owen. Ni bil niti izrazit zadrugar, niti izrabit komu* nist, in vendar je napisal stavek, ki kaže na jedro konzumnega zadružništva:	»Konzu*
menti, potrebno jc, da postanete sami svoji trgovci in sami svoji fabrikantje, ako se no* čete preskrbovati z blagom najboljše kako* v osti in po najnižji ceni.« Isto bi lahko go* voril zadrugar, isto socijalist, isto komunist. Tako je v teoriji, med tem ko praksa po vseh dosedanjih izkušnjah daje zadružništvu prednost pred komunizmom in političnitn socijalizmom. Socijalist lahko ponavlja citi* rane Owcnove besede kot svoje geslo, po* navija jih lahko komunist, a vodijo tudi za* drugarja. Toda praktično tega gesla doslej ni nobeden drugi pokret izvrševal s tolikim uspehom, kakor zadružništvo kot socijalni pokret, ki boja zoper socijalno krivico ne vodi z ognjem in mečem, nego potom evolu* cijonarnega odstranjevanja povzročiteljev poedinih krivic.
Angleška zadružna zgodovina poroča, da so nastale prve konzumne zadruge v tem narodu že krog leta 1760. To niso bile zadru* ge, ki se pečajo samo z nabavljanjem raznih življenjskih potrebščin iz rok drugih produ* centov, nego že v prvi dobi najdemo kon* zumne zadruge tudi pri samoproizvodnji: Najdemo zadružne pekarije in zadružne mli* ne. Tekom desetletij sc je takih zadrug usta* novilo veliko število. Ekonomske razmere so silile k ustanavljanju revne sloje same, pred* vsem delavce, razen tega pa so se za stvar zavzeli tudi razni človekoljubi. Mnogo se je govorilo po kongresih, mnogo pisalo o za* d rugah in tako najdemo leta 1832. na An* gleškem že okoli 300 konzumnih zadrug. — Ves ta pokret pa ovira velika zmota, ki je izvirala baš iz sodelovanja človekoljubov. Lesti so dajali denar, a navadno niso kupo* vali v zadrugi, med tem ko konzumenti niso vlagali denarja, nego so le v zadrugi kupo* vali, ne da bi imeli napram zadrugi še kakrš* nokoli drugo obvezo. Pri takih razmerah ni bilo govora o tem, da bi se mogel razviti za* družni čut, brez katerega ni zadružništva, filantropi pa so se prejalislej naveličali vla* gati kapital brez protivrednosti, kar je konč* no vodilo do tega, da sc je začelo dobičke deliti na vloženi kapital. S tem korakom so te prve zadruge popolnoma izgubile svoj* stva, ki so po današnjem našem spoznanju bistvene za konzumne zadruge. Večina v prvi dobi ustanovljenih zadrug je zopet propa* dla.
Po dolgem iskanju in po mnogih otročjih boleznih zaznamuje pokret velik uspeh leta 1844., ko so ustanovili zadrugo »rošdalski pravični pijonirji«. Bili so preprosti delavci — tkalci, ki so sc nahajali v veliki bedi, po* vzročeni na eni strani vsled izkoriščanja od strani delodajalcev, na drugi strani pa vsled krize, v kateri sc je v istem časti nahajala angleška tkalska industrija. Delavci, obupa* ni radi žalostnega svojega položaja, so raz* mišljali o sredstvih za odpomoč. Po mnogih posvetovanjih se odločijo napraviti lastno trgovino, ki naj si stavi za nalogo tudi usta* novitev lastnih tovarcn, v katerih bi mogli člani zadrugi najti zaposlenosti osobito v času krize, razen tega bi zadruga imela skr* beti za zdrava in cena stanovanja svojim članom. Ta velikopotezni načrt so začeli »rošdalski pijonirji« izvrševati dne 21. de* ccmbra 1844 — torej ravno pred 80 leti — ko so otvorili prodavnico svoje konzumne zadruge. Mnogo smeha je bilo takrat v Roš* dalu med nasprotniki zadružništva, češ tkal* ci so znoreli, drugače se ne bi mogli odločiti za tako velike načrte. Toda reveži se niso dali uplašiti in zgodovina jim j c dala prav.
»Rošdalski pijonirji« so uvaževali vsa izkustva, ki so jih Angleži dotlej napravili s svojimi konzumnimi zadrugami in so dali glavno podlago za načela, po katerih se kon» zumno zadružništvo razvija od 1844. leta na» prej — ne samo na Angleškem, nego po cc* lem kulturnem svetu. Ta načela moremo danes kratko označiti s sledečimi petimi toč» kami:
1.	Zadruga kupuje potrebščine za svoje člane neposredno od producenta ali pa jih sama proizvaja.
2.	Kdor hoče v zadrugi kupovati, mora biti član zadruge. Le izjemoma prodaja za» druga tudi nečlanu.
3.	Zadruga prodaja članom po isti ceni, po kateri prodajajo privatni trgovci.
4.	Zadruga prodaja članom le proti ta* kojšnjemu plačilu.
5.	Bilančni višek se koncem leta razdeli takode: En del se vloži v rezervni fond, ne* kaj se porabi za prosvetne in dobrodelne namene, večina viška pa naj se povrne čla* nom po konzumu, t. j. tako, da tisti, ki jc v
zadrugi tekom leta več kupoval, prejme so« razmerno večji del viška.
Prvo načelo. Ako zadruga kupuje nepo« sredno od producenta, je izločila s tem vse posrednike, ki so se v nezadružni trgovini vrinili med producenta in konzumenta ter s tem v prvi vrsti na škodo konzumenta blago podražili. Odstraniti te posrednike je prvi in lažji del konzumnega zadružništva. Toda zadruga mora iti in je povsod tudi šla še da« Ijc: k samoproizvodnji. Producent ni le pro« ducent, nego obenem tudi trgovec. Je trgo« vec napram producentom surovin, napram delavcem, ki mu delajo v podjetju, in na« pram odjemalcem proizvodov. Fabrikantov dobiček je potemtakem v pretežni večini, če ne izključno, trgovski dobiček in naloga konzumne zadruge je, da tudi ta dooicek zagotovi konzumentu. Konzumne .zadruge vseh narodov se te naloge dobro zavedajo, ker vedno v večji meri prehajajo k samo« proizvodnji.
Drugo načelo: Zadruga sme prodajati le članom. Nečlanom samo izjemoma, le tedaj, če bi mogla drugače zadrugi nastati kaka škoda. To načelo je silno važno radi tega, ker v prvi vrsti baš ono dela razliko med 1 konzumno zadrugo in nezadružno trgovino. Nezadružna trgovina — trgovec ali kakršno« koli trgovsko udruženje — leži izven kroga konzumentov ter ji je želja, najti v krogu konzumentov čim najboljše kupce, napra« viti torej na račun konzumentov čim večji dobiček. Konzumna zadruga pa se mora po« polnoma kriti s krogom svojih konzumentov. Oni morajo biti njeni člani, t. j. njeni go« spodarji, lastniki. To je edino sredstvo, da sc prepreči kakršnokoli izkoriščanje kon« zumenta, ker ni verjetno, da mc bo izkori« ščalo ono podjetje, kateremu sem lastnik, gospodar. Pač, tudi to se izjemoma dogaja, toda samo v onih zadrugah, v katerih se člani ne zavedajo svojih pravic in dolžnosti. Zadrug® naj torej prodaja le svojim članom m jih naj tudi vzgaja. Zadruga pa, ki v enaki meri prodaja članom in nečlanom, je zadruga samo še po pravni obliki, nikakor pa ne od« govarja več zadružnemu duhu. Odiranje konzumenta od strani take zadruge ni prav nič prijetnejše in plemenitejše od sličnega postopanja nezadružne trgovine.
Tretje načelo: Važni razlogi zahtevajo, da mora zadruga prodajati blago članom po dnevni ceni nezadružne trgovine, in sicer: a) Premnogi so slučaji, da so člani sami za« čeli barantati z blagom, ki so ga od svoje za« druge prejeli izpod dnevne cene. To ni za« družno, ker zadruga hoče članu preskrbeti blago le za njegov konzum, a ne za baranta« nje., b) Ako bi se blago sproti dajalo po nižji ceni, bi član pri vsakem nakupovanju prejel malenkostno diferenco katere navadno niti občutil ne bi. Če pa se mu diferenca izplača krajem poslovnega leta v obliki povračila za konzum tedaj dobi, ako je redno Kupoval v zadrugi, lep znesek, ki bo več zalegel, kakor sproti pri vsakem kupovanju po nekoliko par ali dinarjev, c) Končno sc mora stalno mi« sliti na možnost nepredvidenih izgub. Ako bi zadruga dajala članom blago po lastni ce« nb tedaj si za slučaj izgub ne more pripraviti n'bakih rezerv. Zato je potrebno postopati Prt prodajanju po tu navedenem načelu, da se osigura tudi dotacija rezervnega fonda, 'a or je predvideno pr" petem načelu.
* 'etrf° načelo: Plačevanje proti takojš«
todTUlcP doklefje žad""?10 m*
vsaki zadrugi dokaže n,“, 8,	L“s JT
Dva glavna razloea s,a mž I ■ '"»V;““1*-
druga daje blago m Lan '“i za. močjo kredita kupov,» ' m°" tud' s "Z“ draži, namen zadruge pa ‘;t,S cm .SL, ruba «anc s čim boijčo f„ TčiL oe^LT
Drugi razlog je, da mora zadruga vzgajati. Kolikokrat je malomarnejši gospodar naba« vil več blaga, kakor mu je bilo potrebno, a to samo radi tega, ker se mu je dajalo in po« nujalo na kredit. Tudi vemo iz gospodarske zgodovine, da so oderuhi skušali s kreditom privezati žrtev na sebe v svrho čim temelji« tejšega izkoriščanja.
Peto načelo: Zadruga mora skrbeti za primerno močan rezervni fond, a vedno naj primerne zneske žrtvuje tudi za prosvetne in dobrodelne namene, pred vsem pa na korist svojega članstva. Čim večji znesek pa se naj vsako leto po izvršenem letnem obra« čunu povrne čanom po konzumu, t. j. soraz« merno vrednosti kupovanja blaga v zadrugi. Nikdar se letni prebitek ne sme deliti po vplačanih deležih. Deležem niti obresti ni treba priznati, če pa se že priznajo, naj bo« do minimalne. Vsak član išči korist v tem, da dobi dobro blago in koncem leta čim naj« več povračila po konzumu.
S tem so kratko naznačena glavna nače« la konzumnih zadrug, kakršna se nam poka« žejo, ako razmotrivamo bistvo konzumnih zadrug zgolj s stališča ekonomske teorije. Zakonodaja poedinih držav in narodov daje potem načelom še gotove zakonske oblike. Spominjam n. pr. na predpise, ki veljajo po zakonu o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev za deleže, rezervni fond, za po«
rabo letnega prebitka itd.
*
Na eni strani vidimo, da je konzumno zadružništvo že dokaj staro, na drugi strani moremo konstatirati, da so se tekom-dobrih 150 let uveljavila gotova načela, katera treba poznati in respektirati, ako hočemo svoje konzumne zadruge voditi do uspehov. Ne« upoštevanje glavnih načel vodi in je vedno vodilo k neuspehu.
Ali so konzumne zadruge bile potrebne ali nc, o tem se danes ne razpravlja več. Ima jih cel svet in o tem je podan pač naj* močnejši dokaz za koristnost tega pokreta. Posebno veliki so uspehi v prvotni domovini konzumnih zadrug: Nad pet milijonov orga* niziranih zadrugarjev (torej najmanj 20 mi* lijonov duš!), dve silni nakupni centrali, mnogo sto lastnih tovarn konzumnih za* drug, velika lastna posestva, lastno bro* dovje in silni lastni kapitali: To so uspehi rošdalskih pravičnih pijonirjev in angleške pridnosti na zadružnem polju. Velike uspe* he vidimo po vseh ostalih kulturnih državah. Mi v Jugoslaviji smo tudi na tem polju še mladi. Učimo se od drugih in delajmo za sebe!
VESTNIK.	"
Opozorilo! Vse ffg. naročnike nujno prosimo, da se zanesljivo posluži jo z 36 štev. jim poslanih položnic in nam nemudoma nakažejo naročnino za tek. četrtletje in morebitni zaostanek na naročnini od preje. Januar je že minul, naročnine pa ni obnovilo niti 300 naročnikov. Prosimo torej, da store vsi to čimpreje. Uprava.
Vprašanje reduciranih davčnih izvrševalcev se je rešilo na ta način, da sc sprejmejo nazaj kot stalni služite!ji s prejemki istih, a opravljali bodo le posle davčnih izvrševalcev. Naj se zadovolijo sedaj nesrečni tovariši s to grenko rešitvijo, s časom pa sc morda tudi zanje stvar tako preokrene, da pridejo do svojih izgubljenih pravic! —F. R.
Zakaj nas ne informira Osrednja Zveza? Državni uradnik iz Ljubljane nam piše:	V »Novi
Pravdi« z dne 34. januarja 1925 je sledeče poročilo:
Začasne železniške olajšave za državne uradnike. Ker še niso izgotovljene uradniške legitimacije za znižane vožnje na državnih železnicah, je prometni minister odredil, da se uradnikom in ostalini državnim uslužbencem dovolijo začasne olajšave na sledeči način: Postajne blagajne bodo uradnikom in ostalim državnim uslužbencem izdajale vozne listke za polovično ceno pod pogojem, da vsak državni uradnik na postajni bla-
gajni pokaže objavo, ki mu jo izstavi urad, pri katerem službuje. V tej objavi mora biti označeno ime in priimek, kategorija in skupina uslužbenca kakor tudi urad. Objava mora biti od uradnega predstojnika potrjena s podpisom in pečatom; označena mora biti tudi pričetna in končna postaja nameravane vožnje. Za rodbine državnih uradnikov bo izdajal objave urad, pri katere n službuje dotični uradnik. Državnim upokojencem bo objave izdajal urad pri katerem upokojenec dobiva svojo penzijo. Ta način ostane v veljavi do 1. aprila 1925.
Reorganizacija finančne administracije. Beograjska »Politika« poroča: Po inicijativi g. dr. M. Stojadinoviča, finančnega ministra, so podvzeti koraki za reorganizacijo naše celokupne finančne uprave. Cilj te reorganizacije je: enako in bolj enostavno postopanje v naši finančni administraciji, da bi se dosegli s tem čim povoljnejši rezultati v funkcijoniranju finančne službe. Vprašanje potrebnih reform bo obdelovala spccijelna komisija, v kateri so: dr. Karl Savnik, delegat ministrstva financ v Ljubljani, Božidar Djuričič, načelnik proračunskega oddelka, Nikola Petrovič, šef in-špektorskog oddelka, dr. Franc Pavlič, direktor poštne hranilnice in Milan Ostojič, šef budžetske-ga oddelka. Komisija bo delala pod kontrolo in po navodilih drja. Drag. Dučiča, generalnega direktorja. Komisija mora izdelati generalni elaborat o merah, ki jih je treba predvzeti, da se reorganizacija izvrši. Elaborat mora objasniti komisija s teoretičnega in praktičnega gledišča z ozirom na naše prilike. Reorganizacija je postala nujno potrebna, ker še vedno veljajo v poedinih pokrajinah različni postopki pri vprašanjih finančne administracije.
Plače za ministre brez portfelja. Na zahtevo ministrskega sveta je dala glavna kontrola vizum z rezervo za izplačilo plač ministrom brez portfelja in si je pridržala pravico pritožbe narodni skupščini.
Sanatorij za državne uslužbence. Uprava sarajevskega pokrajinskega odbora Saveza drž. čin. je predložila glavni upravi v Beogradu predlog, da ibi se v čim krajšem roku postavil sanatorij za drž. uslužbence. Sarajevski odbor predlaga za mesto, kjer naj bi bil sanatorij, okolico Sarajeva in je tudi že našel primeren prostor za zgradbo.
Neprekosljivi so le
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji in materijalu. Izredno nizke cene.
Oglejte si jih pred nakupom!
J. GOREČ, Ljubljana
(palača L|ub. kreditne banke.
Tovarna čevljev Peter Kocina & Komp.
izdeluje odslej naprel tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: LJublJana-Breg 20, Aleksandrova cesta L, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
Edino najboljši pisalni In šivalni stroji
„S T O E W E R“
edino pri
L UD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, 1
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih račn sklh in drugih tehničnih strojev!^ h’
Kako dela Zveza najemnikov za Čehoslova-
CctoSo ZT Sto""vanisklh Miemnikw Cchostovaško izdeluje ogromen načrt za odnnmoč
” "sei d,2av?. L1ÄS ■ *i ,	\ . .Ia'KI razstavo načrtov za male
,. . '^e' Zveza je pozvala arhitekte, da jej predlože načrte za družinske hiše in zahteva, da morajo ustrezati ti projekti vsem modernim
higijenskim in estitičnim zahtevam. Cena za eno hišo je med 13 in 90 tisoč čehoslovaških kron. Za najnižjo ceno postavi Zveza hišo z dvema prostoroma in potrebnimi pritiklinami. Za 90 tisoč kron postavi enodružinsko hišo, ki ima sedem do osem prostorov. One, ki hočejo priti do hiše, deli Zveza na tri kategorije po njihovih financijelnih
zmožnostih: v prvi kategoriji so oni, ki vse stroške za gradnjo plačajo v gotovini, v drugi kategoriji so oni, ki plačajo takoj v gotovini le del stroškov, ostanek pa v obrokih in v tretji kategoriji so oni, ki so popolnoma brez premoženja in bodo plačevali vse stroške v obrokih. Država ne daje Zvezi za izvedbo njenega načrta nobenih subven-
cij. Zveza je prosila le državo, da da država onim, ki hočejo zidati, kredite, katere odplačujejo v daljših obrokih. Akcija se bo pričela v Pragi in v vseh večjih mestih države takoj. Zveza se je obrnila tudi na občine, da naj le te omogočijo akcijo po svojih močeh. V Pragi bo pričela Zveza z gradnjo 5000—6000 hiš.
Krojaštvo F Täfl 1§HC Krojašt« Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 28.
Helovanje oblek za gospode, otroke in nniforoe. Za dame po najnovejšem modernem kroje. Lastna zaloga modnega blaga.
— Uradnikom znaten popust. —
Priporoča se
BSgT modna trgovina
A. Sinkovič lisi. K. So«
IiJUBLJANA, Mestni trg 19.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
—l Ljubljana, Mestni trg 8. =
L. Mikuš
ijobljaDS, Mutni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se izvršujejo točno In solidno
Fr. Kham
UUBUANA,
nasproti hotela „Union"
Naicenelšl in najboljši nakup različnih delikates in špecerije
SOLIDNA in TOČNA POSTREŽBA
Za nakim obleke
in perila se priporoča trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta Štev. 13
Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene.
J. Trpin
najceneiša manufaktura
Maribor
Glavni trg 17.
POZOR!
V Vašem sopstvenem interesu opozarjamo Vas, da Va*e potrebe nabavljate kod poznate tvrdke B. Veselinovič I Comp., Maribor, Gosposka ul. 26, jer je dokazano, da je tvidka solidna, tamo dobijete dobru robu po zniženim cenama, uveden nov p-inclp: „Mala zarada - veliki promet“, veliki izbor: Košulja za muške, kragna, šešira, čepica, kravata, čarape muške in ženske, šalove svilene i vunene, vunene trikotaže, ruh-čica svilenih i lanenih, damske i muške filzgamaše, sportsokne, šta; ove i. dr. — Francaske paifumerije, Coty, Houbigant, Gibbs, 4711, Odol Damske kožne i svilene lasne.
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva In tapetništvo.
Na obroke.
manufakturo in konfekcijo perilo etc., obleke po mer za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnicc, dobite proti ugf dnemu odplačevanju na obroke edino le pri tvrdki - --
Davorin JOHAN *n drugov‘
družba z o. z.
MARIBOR, pisarna: Gregorčičeva ul. 1
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi!
Maribor, Glavni trg 9
Zaloga manufakturnega blaga,
'Likti n a
Hajmodmielša kanama restauracija ln bar
„Ernenn“
v palači Ljubljanske kreditne banke UUBUANA	DUNAJSKA C.
Za obilen obisk se priporoča restavrator
JAN F8ALA.
Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese	— špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
ALBERT VICEL
trgovina mešanega blaga
(steklene, porcelamate, majo« lične in cmajlove posode)
MARIBOR
Glavni trg 5.	Glavni Irg S.
čevlje, nogavice, moške klobuke kupite najceneje pri tvrdki
Anica Traun
Maribor
Grajski trg 1. Grajski trg 1.
najmodernejše konstrukcije.
TEie Rex Go
LJUBLJANA, Gradišče številka 10.
Največja izbera vsakovrstnega
elektrotehničnega materijala
Generalno zastopstvo svetovnih tovarn:
Banal, čamom
H. Jatoöi 8 [o., ti«
i-,—..... m,» m.D., FraoMiid a/i IČOlK-Itt, Helčein a/B.
Ilira, B.OgeOZ i. drug. lika in stalna zaloga vseh vrst ttričnih žic, žarnic, telefonski1' iratov, lestencev, krtačk 23 lotorje, inštal. materijala itd.
loga automobilskoga
ala kakor plaščev, polno#“ mijastih ouročev i. dr.
ie vsled dviganja dinarske^3
♦„Anin znatno
Najcenejši nakup banaške moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, južnega sadja, dišav ter vseh vrst špecerijskega in kolonijalnega blaga.
Vedno
najnižje
cene!
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tlaka Narodna tlakama v Ljubljani.