PRILOGA SLOVENSKEMU GOSPODARJU
LETNIH II
SEPTEMBER 1931
STEV. 9
M
"?C* ;
lil .ffis,
.1311
i MT 1 ' 4
m
•i kf-",>
i k *
■ "i:
Blagoslov staršev pred odhodom novomašniha iz domače hiše

Naše letošnje nOVe mase. (Glej članek v današnjem Gospodarju.)
NovomaSnik č. g. dr. Trstenjak Tone s svojimi starši in sestrami ter svatovcami na primiciji 18. avgusta 1931 v Gornji Radgoni.
Novomašnik č. g. Sem Jakob s svojimi gosti na primiciji v Ljubnem 19. julija 1931.
Letošnje romanje k Devici Mariji na Brezjah je
bilo lepo in je poteklo brez nesreč. Za vzoren red so skrbeli reditelji. Slika nam kaže skupino rediteljev na Brezjah pri žigosanju izkaznic za polovično vožnjo.
Znamenit ciborij v Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji, ki
ga je mojstrsko popravil pasar Tratnik v Mariboru. Ciborij je iz srebra in v ognju pozlačen ter napravljen v gotskem slogu v sredini 15. stol. Domneva se, da je bil prej last nemškega viteškega reda pri Vel. Nedelji.
Udeleženke gospodinjskega tečaja pri šolskih sestrah pri delu na vrtu.
Novomašnik č. g. Poteko Pankracij v Grižah pri Celju s svojimi	Zlato poroko sta obhajala zakonca Šuta pri Sv. Trojici v
gosti na primiciji 9. avgusta 1931.	Slov. goricah. Istočasno se je poročil tudi njun nečak.
Jugoslovanski parnik »Kraljica Marija«, eden največjih in najlepših, ki plujejo po našem jugoslovanskem Jadranu. Naše morje je lepo in zanimivo ter ima zelo zdravo podnebje. Zato prihaja poleti ob počitnicah v kraje ob jadranski obali vedno več tujcev. Z dotokom tujcev naši ljudje ob obali precej zaslužijo. — Do nedavno ob naši jadranski obali ni bilo mnogo dobrih parnikov, zato je parnik »Kraljica Marija« bil nujno potreben. — Jugoslovanska trgovska mornarica je trn v peti Lahom, našim sosedom na Jadranu.
Pročelje cerkve Naše Gospe (Notre Dame) v Parizu, ki je
ena najlepših in najveličastnejših cerkvenih stavb na svetu. Posebnost pri tej cerkvi je ta, da je streha polna raznih stolpičev in figur, glavna dva stolpa pa nista dograjena. Po tem načinu je zgrajenih mnogo cerkvenih stolpov na Francoskem.
Velika planina (1558 m) nad Kamnikom je najobsežnejši in najboljši planinski pašnik naših krajev. Na njej se razprostira vas, ki obsega nad 140 pastirskih stanov. Ti so v stavbinskem oziru posebna znamenitost. Notranjost koče je zidana v štirikotniku, zunaj pa jo krije zaokrožena lesena streha notri do tal. Tak stan je dobro zavarovan proti vetru, ker mu ne nudi nikakih ostrih kotov ali širših sten. Stavbe so značilne za Kamniško predgorje, ker se jih vidi edinole na Veliki in Mali planini. — Velika planina nudi po leti pester pogled na ogromno množino pasoče se govedi in konj, ima obilno in precej redko rastlinstvo, a po zimi so tam obsežni smuški tereni. Na Veliki planini je najbolj v Jugoslaviji razvito sirarstvo in mlekarstvo, ki je znano daleč preko mej naše države. Slika na desni nam kaže pastirsko vas na Veliki planini. Na spodnji sliki pa vidimo prizor, ko ženejo živino s planinskih pašnikov na Male maše dan (8. septembra) v dolino. Živina je opletena z zelenjem in cvetjem.
Šole na Japonskem so zelo čiste, to pa predvsem radi tega, ker si morajo mali Japončki pred vstopom v šolsko poslopje sezuti »čevlje«. Pravijo, da se čevlji nikdar ne zmešajo in da nobenemu ne zmanjkajo.
Na Turškem so s posebnim zakonom določili, da se morajo učiti brati in pisati vsi oni, ki še tega ne znajo. Delavci imajo šolo v opoldanskem odmoru in zvečer. Slika nam kaže skupino stav-binskih delavcev z učiteljem, ko se učijo pisati na tablo.
Tempel iz Indije, največja posebnost koionijaine razstave v Parizu. Kolonijalna razstava traja celo leto. Obiskujejo jo množice iz vseh delov sveta in poseben urad ugotavlja, kdo vse pride. Dnevno obišče razstavo okoli tristo tisoč ljudi, in ugotovili so, da je do 1. septembra bilo tam preko pol milijarde obiskovalcev. Na razstavnem prostoru vozi posebna električna železnica. Na razstavi vidi obiskovalec izredna bogastva in mnogo zanimivosti iz vsega sveta, le da mora imeti, kdor hoče vse videti, najmanj mesec dni časa.
Eskimi (po algonkinskem narečju pomeni beseda mesojedce), se imenujejo prebivalci severnih arktičnih krajev, to je ob severni obali Amerike, od Gronlanda do južne Alaske. Jih je vsega skupaj okoli 30.000 in so razdeljeni v dve skupini, starejšo vzhodno in mlajšo zapadno. — Sami se imenujejo Inuit (ljudje). — Eskimi so po postavi srednje veliki, rumeno-rjave kožne barve in črnih las, a zelo odporni proti mrazu in zimi. Celo njihovo življenje je pravzaprav na lovu in ribolovu, pri zapadnih Eskimih je to njihova edina kultura. Na lov hodijo z najmodernejšimi puškami, na ribolov pa s svojimi »kajaki«. Kajaki so mali, iz enega debla sklesani ali iz jelenje kože napravljeni čolni, ki jih Eskimi uporabljajo z izredno spretnostjo. Mnogo Eskimov pa ima še vedno prvotno
lovsko orožje: sulico, lok in pšico in neko me-tavko. Eski-
mi nimajo nikakih domačih živali
in tudi ne severnih jelenov. Ima-
Ženske narodne noše iz banjaluške okolice. Kmetice se razgovarjajo po prodaji svojih pridelkov na trgu.
jo pa, samo
bogatejši, dobro izvež-bane pse za
vprego k sanem. — V poletju živijo Eskimi v lahko prenosljivih šotorih, po zimi pa si postavijo s posebno spretnostjo koče iz leda.
Skrivalnica. Kje je tretji bravec časnikov? Rešitev v inseratnem delu Slor; Gospodarja.
Japonci pravzaprav ne poznajo kakega poljedelstva, njihovo obdelovanje zemlje bi se moralo imenovati bolj vrtnarstvo. Posebno malo je pri njih razvita živinoreja. Glavna hrana kmetov in si-romašnejših meščanov je žito in fižol in pa seveda riž, ki ga kuhajo, pravzaprav parijo, na poseben način. Mesa jedo Japonci zelo' malo in to največ ribje meso v različnih pripravah. Japon$ka kmečka in meščanska hiša je enodružinska hiša iz lesa. Notranjost je zelo priprosta in pravilno razdeljena. Pohištva, postelj, miz in stolov v hišah ni. Okna so male štiri-oglate odprtine, ki so zakrite s pooljenim papirjem. — Življenje Japoncev je urejeno lepo in enostavno. Kakih velikih sprememb ne pozna japonski kmet. Ob velikem prazniku Bude in ob kaki poroki oživi kmečka hiša za dan ali dva. Slika na desni: Japonska kmečka hiša.