GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Pott Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 237. — ŠTEV. 237. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 9. 1916. — PONEDELJEK, 9. OKTOBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. V ameriško vodovje je prišel U-53 ter pričel z delom. v newport, r. i. je v soboto popoldne pri sel nem&ki submarin u-53, pustil pismo za bernstorffa in jo čez tri ure odkuril. -nekaj ur pozneje je že pričel s svojim de lom in potopil Sest parnikov, med njimi dva nevtralna. — na parnikih je bilo ne kaj amerikancev. — razburjenje v ame riskih krogih. — kaj bodo storile z. d.? Newyorske zadeve. Delavski voditelj se je vrnil is Londona in bo ukrenil kdrake, da bo končal stavko. — Mleko. Namesto 4'Bremena", ki je že najmanj desetkrat "prišel" v Združene države, je dospel na splošno presenečenje v pristanišče Newport, R. I., nemški vojni podmorski čoln U-53. Kapitan Hans Rose je izročil prvemu časnikarju, ki je prišel na krov, pismo, naslovljeno na nemškega poslanika Berostorffa, in ga naprosil, da naj ga odpošlje naprej. V sqboto in v nedeljo zjutraj je vladalo mnenje, da je prinesel submarin kako pismo glede miru. Drugačno mnenje vlada pa danes, ko so včeraj zvečer in danes ponoči prihajala poročila, da je bilo v par urah potopljenih šest parnikov« med njimi celo dva nevtralna. Zdaj je skoro jasno, da je kapitan pisal Bernstorffu, kaj je namen njegovega prihoda, češ, zdajle jih bomo! Časnikarji, ki so smeli na krov, so zvedeli, da ima submarin za tri mesece dovolj vseh potrebščin; potem ima dva majhna topa in okoli osemnajst torped. Vozil je iz Wihelmhavna, hi sicer sedemnajst dni. Kapitan Rose je najprej vprašal, kako je z "Bremenom". Ko se mu je povedalo, da ni o njem ne sluha ne duha, se mu je obraz zmračil. Nekateri mornarji so pa rekli, da mora biti "Bremen" najkasneje v dveh dneh tukaj. Časnikarji so ga vprašali, kaj zdaj namerava. Odgovoril ni ničesar. Na vprašanje, kdaj misli priti domov, je odgovoril: — Mogoče kmalu, mogoče nikoli! Submarin jo je odkuril že čez tri ure po svojem prihodu, kar je javnost še bolj presenetilo. Domneva se, da ni prišel samo en submarin, temveč, da jih je v bližini ameriške obale še več, iz česar se sklepa, da namerava Nemčija pričeti zopet z brezobzirnim vo-jevanjem s podmorskimi čolni, ali pa, da je njen namen potopiti vse parnike, ki bi vozili iz Združenih držav mu-nicijo in druge stvari za zavezniške sile. Boston, Mass., 8. oktobra. — Nemški submarin, ki je v soboto dospel v Newport in jo takoj nato pobrisal na morje, je danes popolnoma vstavil vso ameriško trgovino. Blizu Nantueketa je potopil štiri angleške parnike, en uizozemski in en norveški. Danes je ob lunin svitu ameriška mornarica iskala rešilne čolne s potniki in moštvo. Vsi potniki in vsa moštva so na varnem; ameriški rušilci so jih privedli v Newport, R. I. Kolikor je dozdaj znano, ni nobeno življenje izgubljeno, kljub temu, da so moštvo enega parnika še pogreša. Predno je pa submarin potopil te parnike, je vstavil ameriško ladjo "Kansan", ki je vozila iz New Yorka v neko italijansko pristanišče; baje je vozila jeklo za italijansko vlado. Ko je kapitau "Kansana" povedal, da je ameriški parnik, mu je submarin dovolil, da nadaljuje s svojim potovanjem. Domneva se, da je vse to storil submarin U-53, vendar gotovo ni. Nekateri mornariški možje so danes izjavili, da sta v tukajšnjem vodovju najmanj dva submarina. Žrtve submarina so postale sledeče ladje: WEST POINT, angleški tovorni parnik, potopljen ran ob šesti uri danes popoldne in potopljen pri Nantucket svetilniku. Moštvo je rešil nek ameriški torpedni ru-šilec. Parnik je zapustil New York v soboto in je bil namenjen v Bordeaux. WEST POINT, angleško tovorni parnik, potopljen skoro ravnotam nekoliko pozneje; moštvo je bilo rešeno iz majhnih rešilnih čolnov od nekega ameriškega torped-nega rušilea. Parnik je vozil iz Londona v Newport News, Virginia. STEPHANO, angleški potniški parnik, ki je redno vozil med New Yorkom in Halifaxom in St. Johnom, No-vafundlandija. Torpediran je bil jugovzhodno od Nantucket svetilnika, ko je vozil proti New Yorku. Rušilec-"Balch" je pobral z morja 140 potnikov in moštvo. Na parniku se je vozilo tudi okoli trideset Amerikancev. KINGSTON, angleški tovorni parnik, torpediran in potopljen približno ravnotam kot drugi. V seznamu vseh parnikov ni najti tega imena, vsled česar se domneva, da je najbrže "Kingstonian". BOOMERSJIK, nizozemski tovorni parnik, ki je vozil iz New Yorka proti Rotterdamu. Moštvo je rešil ameriški torpedni čoln. CHRISTIAN KNUDSEN, norveški tovorni parnik, torpediran in potopljen ravno na istem ihestu, kjer se je pogreznil Bloomersjik. Parnik je v soboto odplul iz New Yorka proti Londonu. Submarin je povzročil že veliko senzacijo, ko je prišel in odšel, še večjo pa, ko so pričela prihajati poročila o potopih. Kmalu nato, ko je prišlo prvo poročilo, so šla (Nadaljevanje na tretji strani.) Včeraj je dospel v New York s parnikom 44St. Louis" Mr. William D. Mahon, predsednik Alma-gamated Association of Street and Electric Railway Employes of A-meriea, nakar je šel takoj v hotel Continental, kjer se je cel dan posvetoval z voditelji newyorske železniške stavke, ki za delavce zelo slabo kaže. Včeraj je Mahon izjavil, da bo jutri celo stvar preiskal in premislil, nakar bo poskušal priti skupaj z zastopniki družbe, da se bo žnjimi pričel pogajati, ako bodo kapitalisti pri volji. Železnice imajo velike izgube, kajti veliko delavcev se noče voziti z vlaki in karami, na katerih delajo skebi; veliko je pa tudi črt. ki sploh ne vozijo. Popolnoma gotovo je, da se bo tudi družba rada uklonila, ako ne čisto, vsaj deloma. Stavkajoči železničarji se nahajajo v velikih zadregah; veliko jih je že poiskalo drugo delo, nekateri pa še čakajo. Po cestah hodijo stavkarji z lajnami in prosijo podporo za stavkarske družine. Parmarska stavka. Kot je bilo v soboto poročano, se ie več manjših mlekarskih družb uklonilo zahtevam farmarjev. — Veje družbe se dozdaj še niso u-klonile. Izgleda pa, da ne bodo v tej mlekarski stavki zmagal ne trust, ne farmarji, kajti newyorski zdrav stveni department je pričel delati neke načrte, da se bo spravilo v mesto par tisoč krav, vsled česar bo mogoče mleko po 8 cenov prodajati ; — ako se bo to zgodilo, bodo na dobičku družine. Dalje namerava pa tudi Mlekarska liga napraviti v mestu več mlekaren, ki bodo popolnoma neodvisne od trusta. Pozor pošiljatelji denarja! iostavljaajs poito, kd jo Biatnjcu Is Amerik« ▼ Avstrijo ta Ntm&jo Ur mrobo. fprojoaamo tesan« poifljatvsio prsUloa 1« pod pogojem, DA BI VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE X ZAMUDO. DENAE WE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati sa-veruj o lt narod«. Mi Jamčimo a mko t rmrno poftlljat*r toliko bat, da m izplača u dolotai aa •lov. Iftotako nam jam&jo IJIt« amortlko bank* • ono aodaj ▼ pad rail vojno ta rail popolno slgnrnostl pri poil-ijaajm daaarja. Avstrijci io Lahi. Avstrijci so vprizorili sedem napadov. — Italijani poročajo, da so odbiti. — Avstrijsko poročilo. Boji z Rusi. Te dni as l,je mudil na volinski fronti nemški cesar. — Karolyi kritizira avstrijsko vlado. Rim, Italija, 8. oktobra. — Italijanski vojni urad danes uradno poroča, da so avstrijske čete vpri-zorile na Busa Alti, v Vanoi Cis-mon dolini, sedem ludih napadov, katere so pa Lahi uspešno odbili. Sovražnik je baje imel zelo velike izgube. Na gori Col Bricon, v Travigno-lo dolini; dalje v Col di Lana in v nekaterih drugih krajih je bila sovražna artilerija zelo aktivna. Naše baterije so ji v isti meri odgovarjale. V Gail dolini je naša baterija razpršila močan avstrijski oddelek, ki je šel na pomoč stiskanim armadam. Na vseh točkah se je vršilo hudo obstreljevanje, zlasti na Krasu je bilo hudo. Sovražnik je zopet obstreljeval Tržič, in sicer oni del, v katerem so hiše najbolj goste. Tekom celega dne smo vjeli mi trideset avstrijskih vojakov. Par avstrijskih zrakoplovov je metalo bombe na naše postojanke, ki pa niso napravile čisto nobene škode. Dunaj, Avstrija, 8. oktobra. — Danes se je pričelo zopet nadalj-no bombardiranje na kraški fronti; prenehalo ni cel dan. Južno od Nove vasi so sovražne skupine poskušale prodirati. Naše baterije so jih zapodile nazaj. Položaj je popolnoma neizpre-menjen. Amsterdam, Nizozemsko, 8. okt. Nemško časopisje poroča, da je dospel nemški cesar v četrtek popolnoma nepričakovano v Kovel ter inšpiciral čete generala Lin-singena, generala Bernhardija in bavarskega princa. — Ko je razdelil med vojake nekaj odlikovanj, se je vrnil v Vladimir Volinski. Dan kasneje je pisal generalu Linsingenu pismo, v katerem pravi : — Vaše čete zaslužijo najvišjo i Avstrijske in nemške čete zavzele mesto: Brasevo. IL sovražnik se je začel na celi četi umikati. — nemški zrakoplovci so obstreljeva li velike ruske transportne parnike v črnem morju. — rumuni prepoznavajo, da so izgubili važno postojanko. — položaj v macedoniji. — italjani so zasedli dve grški vasi. — na bojišču ob reki strumi je obležalo 1,500 vojakov. Bukareat, Rumunsko, 8. oktobra. — Nemcem in Av- pohvalo. Te čete so branile in še « j • • - v., ,. ^ __ , vedno branijo najvažnejše točke f/1^™ se Je P°sve"lo zavzeti mesto Brasevo. Ker so do-ter zadržujejo sovražnika. Tem- ■bivali Rumuni neprestano nova ojačenja, ni Nemcem in potom vam izrekam svoje popol- j Avstrijcem kazalo drugega kakor osvojiti važno strate-no zaupanje in priznanje. i gično točko, odkoder vodi pot k štirim prelazom, vode- Nemški vojaki so baje zelo po- |čim preko Karpatov, nosni na to pohvalo. j Dunaj, Avstrija, 8. oktobra. — Neko ogrsko poroči- London, Anglija, 8. oktobra. — j i0 naznanja, da so zavzeli Ogri Szekely-Udavrhelv ter pognali Rumune proti vzliodu. Berlin, Nemčija, 8. oktobra. — Uradno poročilo, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo, se glasi: — Rumuiiske čete so se začele na vsej vzhodni fronti umikati. Zahodno bojišo. Zavezniki so na sommeskem bojišču odbili več nemških napadov. Slabo vreme. — La Sars padel. S.. 10.... 15.. 20.... 25.... 30.... 85...« 40.... 45.... 50.... 55.. 00.... 05*••• T0.... 75.... 80•... 35.... 00...« 100.... 110.... Oni f •85 | 1.50 2.20 2.85 &55 4.20 4JM | 6.55 j 025 j «•90 | 7.00 f 825 j 8.95 j 0.00 j 10.30 j 10.96 j 11.65 j 12JJ0 I 13.50 j 900.. 1445 j 1000.. 120.. 130.. 140.. 150.. 100.. 170.. 180.. 190.. 200.. 250.. 800.. 850.. 400.. 450.. 800.. 000.. 700.. 800.. • .. 16.20 .. 17.55 .. 18.90 ,. 20.25 .. 21.60 .. 22.96 .. 24.30 25.05 .. 27.00 .. 83.75 ,. 40.50 ,. 47.25 .. 54.00 .. 00.75 ,. 67.50 ,. 8L00 94.50 .. 100.00 121010 . 132.00 London, Anglija, 8. oktobra. — V soboto je padel po hudem boju La Sars v zavezniške roke. — V tem boju so vjeli Angleži in Francozi 1200 nemških vojakov. Danes so pa Nemci vprizorili na sommeskem zojišču hude napade na zavezniške pozieije. Vsi napadi so se popolnoma ponesrečili; Nemci so imeli velikanske izgube. Na nove francoske pozicije pri Saillv-Sailese vprizorjeni nemški napadi so se tudi ponesrečili; nemške Čete niso niti do zakopov prišle. Francozi so vjeli tekom zadnjih dni 866 navadnih vojakov in 13 častnikov. Medtem pa Angleži poročajo, da so jih vjeli okoli 500. Berlin, Nemčija, 8. oktobra. — Nemški glavni sta na zahodni fronti je danes izdal poročilo, v katerem pravi, da se najnovejši zavezniški poskus, da bi prodrli nemško Črto, zopet ponesrečil. Dalje pa pripozna, da so Angleži in Francozi zavzeli Le Sars. Nemški zrakoplovci so spravili nat la pet nemških zrakoplovov. Stotnik Boelke je izstrelil svojega trinajstega sovražnika. ao adoj ©ono dsnarjn skoraj dan snonjajo, smo primorani računati po nojnovojtti esnah in bomo tam nakasoraU po njih. — VSasfla so bo sfodilo, da dobi na. «lovnlk kaj vsfi, včasih pa tudi kaj Submarin je potopil sa $1,500,000 žita. Od šestih parnikov, ki jih je včeraj U-53 potopil, je bil največji "Stephano". "Bllommersdijk" je pa najbrže nosil največji tovor, namerč 9,000 ton žita proti Rotter damu. Agent Nizozemske črte je izjavil, da je s tem $1,500,000 škode. — On je mnenja, da bo prišla Nem čija raditega v sitnosti pri nizo zemski vladi, kajti žito je bilo nizozemska last. Pošta saplenjena. Berlin, Nemčija!, 8. oktobra. — (Preko Sayville potom brezžičnega brzojava). — Danski glavni po star. poroča, — pravi Prekmorska poročevalna agencija, da so angleške blokadne oblasti v Kirk-walla zaplenile vso pošto s parnika "Frederick VIIL", ki je bil na potu is godanja proti New Budimpeštanski dopisnik 4'Morning Post" pravi, da je predložil grof Karolyi parlamentu memorandum, v katerem zahteva, da naj vlada takoj odstavi grofa Ti-szo, ki je pripeljal deželo že na rob propada. Vlada je napravila zelo veliko napako, ker se ni mogla pogoditi z Italijo in Rummi-sko. Grof nadalje zahteva, da naj bo uvedena na Ogrskem splošna volilna pravica. Sedanje ministrstvo je dobilo na nepostaven način večino. Neum no je misliti, da bi sedanji voditelji reprezentirali narod. Karolyi prosi kralja, da naj skliče konferenco, ki bo takoj začela z mirovnimi pogajanji, kakorhitro bodo pregnani vsi sovražniki iz Ogrske. Želja madžarskega naroda je skleniti takojšen mir. Pri mirovnih pogajanjih bo treba seveda u-poštevati, da ne sme Ogrska izgubiti niti pedi svojega ozemlja in da bodo morali biti vsi narodi, stanujoči na Ogrskem, popolnoma enakopravni. V memorandumu zahteva slednjič splošno demobilizacijo. Avstrijska ladja je zletela v zrak. Rim, Italija 8. oktobra. — Tukaj se poroča v listih, da je v Pu-lju zletela neka bojne ladja v zrak. DENAB SE LAHKO ODPOŠLJE V 8TJLRO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVT. Cena kronam je isto kot pri navadnih poiiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam poilje $4 sa vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da os nam Še dopošljo. Zdaj je mogoče podati le okrogle svoto, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžično pošOjatvs credo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarno nakaznico po pošti no zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro sa sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da pošOjatov traje tudi dslj časa in to, ako os napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne moro izgubiti, pač po je mofcoša sakss nitev, oko so urine kje kaka napaka. Kdor ieli poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati nadov in dodati: pošlje noj 80 po hi—IIBiwi brzojavu. Denar za brezfiSne brzojavke pošljite po poštnem Money Ordern ali pa ffotov donor ▼ priporočenem pismo« no po potom privatnik lokov._____ _ . . ____ Mesto Brasevo je zopet v naših rokah. Amsterdam, Nizozemsko, 8. oktobra. — Iz Berlina poročajo, da so pred par dnevi nemški zrakoplovci obstreljevali ruske transportne parnike v Ornem morju. Nekaj parnikov se je potopilo, nekaj jih je pa težko poškodova--jiih dospelo v bližnja pristanišča. Sofija, Bolgarsko, 8. oktobra. — Bolgarsko vojno ministrstvo naznanja: — Na rumunski fronti v Dobrudži je sovražnik par-krat napadel naše postojanke, pa se je moral vedno z velikimi izgubami umakniti. Mi smo brez posebnih naporov zavzeli precejšen del ozemlja in vjeli nekaj rimiun-skili vojakov. Petrograd, Rusija, 8. oktobra. — Rusko vojno ministrstvo naznanja: — V Dobrudži je položaj neizpremenjen. Berlin, Nemčija, 8. oktobra. — Rumunski jetniki 11. rumunskega infanterijskega polka so pripoznali, da jim je polkovnik Angelescu zapovedal umoriti vsakega ranjenega avstrijskega vojaka, katerega vjamejo. Atene, Grško, 8. oktobra. — Iz zanesljivega vira se je doznalo sledeče: — Pred par dnevi je začela prodirati precej močna italjanska armada v Epiru. Laškim vojakom se je posrečilo zasesti mesti Pagoni in Casavijo. Ko so se približevali Lahi mestima, so dobile grške čete povelje, da se morajo umakniti. Atene, Grško, 8. oktobra. — Nov grški kabinet bo sestavil profesor Špiridijon Lambros, profesor zgodovine na atenski univerzi. Novemu ministrstvu bo pripadal tudi predsednik an-gleško-grške lige, Andreadis. Z otoka Samosa poročajo: — Ko so se na parobrodu "Hesperia" vozili člani pro vizorične vlade, je zapovedal kapitan nekega angleškega torpednega čolna razviti grško zastavo. Na krovu so se zbrali vsi angleški mornarji in salutirali. Berlin, Nemčija, 8. oktobra. — Vrhovno poveljstvo nemške armade je izdalo sledeče poročilo o položaju na macedonski fronti: — Na več mestih med jezerom Presbo in reko Var-dar je prišlo do vročih artilerijskih spopadov. Sovražnik je bil parkrat napadel železniško progo med Bit oljem in Florino, toda mi smo vse napade uspešno odbili Pariz, Francija, 8. oktobra. — Francosko vojno mi-nistarstvo naznanja: — Ob Črni in jezeru Presba se boji neprestano nadaljujejo. Srbom se je po dolgotrajnem prizadevanju posrečilo zasesti vrh Dobropolja. Francozi imajo v svojih rokah Kisovo in goro Babo. London, Anglija, 8. oktobra. — Iz angleškega glavnega stana poročajo: — Ob jezeru Doiran se vrše manjši artilerijski spopadi. Našim vojakom se je posrečilo izstreliti nek nemški zrakoplov, ki je padel za ovražniško bojno črto. * Vroča bitka ob reki Strumi se ne bo tako kmalo končala. Po bojih v zadnjih dveh dneh je obležalo na bojišču nad 1,500 mrtvih vojakov. Mi smo vjeli veliko sovražnikov in zaplenili precejšnje število vojnega materijala. Atene, Grško, 8. septembra. — Grški kralj se še zdaj ni odločil, če naj se pridruži zaveznikom ali na. Grška ne more biti več dolgo nevtralna. Od vseh strani pritiskajo naigo in ji prigovarjajo, da naj se vplete v vojno. ^^■^J-TinW'IF.i-i '......... GLAS NARODA, 9. OKT. 1916. "GLAS NARODA (Slovenian Daily.) Owned and published by the 8L0VEHI0 PUBLISHING (a corporatloiL) FRANK 8AKKER, President, LOUIS BENEDIK, Treasurer COMPANY Place of Bust nese of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko In Canado .................... $303 Za pol leta...........................1-50 Zm ne 20. septembra je šel zdrav in morale po končani svetovni vojni ,]0 tedaj vedno nasprotniki Av-i vesel na delo, a popoldne so ga Združene države stopili v svetov-prinesli nezavestnega domov in no ligo, da se bo moglo takoj o-kmalu nato odpeljali v bolnišnieo, hraniti svetu trajen mir. kjer je 1. oktobra umrl, ne da bi — —--- se kaj zavedel. Zapušča tri male otroke, najstarejši ima 4 leta, naj- ameri^kih državl janov. 7 tednov, žal, da ni bil T3 - - j i -i - - -i i • * -i i j Pri nobenem društvu. Bil je ro- Resnica .ie, da je angleški jezik uradni j< zik vlade m ura- ljoln Tirolee dov Združenih držav. Židje in vojna. a kljub temu zelo - priljubljen med vsakovi^stahni najt' porodila ame- rodnostmi, itar je pričal zelo lep riška svoboda v takozvanih uovoauirleškili državah, v ka- iu polnoštevilni pogreb. — Glede . . , . n - T ■ * . vojne prizadeto zidovstvo v xuv- j aa • To se je zgodilo zastran tega, ker e Ameriško židovstvo je bilo po raznih okoliščinah prisiljeno, da se je pričelo zavzemati za vsled terih so povečini živeli priseljenci iz Anglije in Škotske, j dclaJ"sk!ih razmer naj omenim Zvezna vlada se ne briga kot se ne briga za cerkvene ali verske razmere se obratuje vsaki dan. A zaslužek ro|J1 ' za narodnostne probleme, i- „.„• , , , 1 'ije odvisen od delavca m prostora. \ sakemn j pozdravljeni vse čitatelje je dovoljeno. Naroda". — Antonija Frlan. šole, dru-j ke, so se polagoma tudi določile meje, do katerih je v zemljepisnem smislu segel ta ali oni narod. Treba je pa povdarjati, da teh zemljepisnih meja niso niti upoštevali, niti izrabljali v politične svrhe. Potujčevanje manjših narodov od strani močnejših in večjih se ni vršilo, razen povsem naravnim potom ter popolnoma neopazljivo in ne-opaženo. Narodi se niso zavedali niti njih dejanskega števila, niti svoje moči. Prišlo pa je drugače. Kot smo že omenili, je napredovala veda, obenem žnjo pa tudi pojmovanje o posebnosti in zemljepisni mejit vi posameznih narodov. Ob istem času se je v glavah državnikov porodila misel, da bi bila ta ali ona država silnejša oziroma enotnejša, če bi imela en jezik, katerega bi splošno govorili v "jej. Prvi korak v tej smeri je napravil v Avstriji dobro-znani Jožef II., sin Marije Terezije. Zamislil si je kot pravi absolutni vladar, mogočno 1 Avstrijo, govorečo edino le nemški jezik. Zastran tega je pričel nenemške narode ponemčevati, toda s tako malenkostnim uspehom, da so morali vse tozadevne ukrepe po preteku par leti vreči med staro šaro. Prvi poskus ponemčenja avstrijskih nenemškili narodov se je ponesrečil in to tembolj, ker je temeljil na popolnoma napačni podlagi. Hoteli so namreč vse ponemči-ti uradnim in nasilnim potom. Vsakemu izmed nas je znano, da rodi nasilje edinole odpor, ki bi se drugače niti ne pojavil. Ponemčevalne težnje avstrijske vlade izza Jožefa II. so imele samo posledice, da so se nenemški slovanski narodi v Avstriji zbudili ter se pričeli smatrati za samostojne skupine. Ponemčevanje avstrijske vlade je imelo za posledico prebujenje češkega naroda, o katerem je nek nemški pisatelj trdil, da bo stal čez par let na Vaclavskem mostu v Pragi raztrgan berač, ki bo zadnji znal govoriti češki jezik. Xarod se je zbudil, pričel je ceniti samega sebe ter se dvignil z lastno močjo in silo do kulturne višine, katero mu lahko zavida marsikateri drugi neodvisni evropski narod. • Isto se je zgodilo, dasiravno v manjši meri in tesnejših razmerah s Slovenci. V narodu se je pojavil odpor in v boju za lasten narodni obstanek so prišle na dan vse one sile, ki so počivale dotakrat v naših ljudeh. Če bi ne bilo oficielnega ponemčevanja, bi živel narod tudi naprej v nezavednosti, in ponemčenje bi se izvršilo v krajšem času ter bolj korenito kot bi se moglo izvršiti na kak drug način. Tako smo prišli do predmeta, namreč do bodočnosti Slovencev v Ameriki. Rekli mo že, da smo se lotili kočljivega predmeta. Na podlagi tega, kar mo prej izvajali, bodo rojaki temlažje razumeli, kar hočemo povedati v na- Zastopniki ali — kot bi jim dru Glas pra^*no ^kli — prvoboritelji ameriških Židov so bili številni in njihovi elasovi niso bili ravno bob ob steno. Toda niti besede se še ni slišalo od poljsko-ruskih Židov, katerih je okoli S.000,000. To pojasnjuje sledeča izjava Nahuma Sokolowa, katero je podal londonskemu zastopniku pitts-burškej;a židovskega lista "J o wish John Redmond, voditelj irskih Creterion." t mu MU.V.WU. mMiMjuu m . mu | naeionalistov v parlamentu je Goriomenjeni Sokolow je eden V tej prostosti 111 tej popolni neodvisnosti pa leži ti-J pred par dnevi, kot se poroča iz največjih Židovskih publicistov na sta velika nevarnost, ki najbolj ogroža narodno samo- i Waterforda, Iraka, reke4, daje svetu. On je bil daljčasa ured roda. Nikakega predpisa ni, ki hi določal število narodnostnih šol, potrebno je le uradno dovoljenje. Vsem narodom v Ameriki je dana možnost do popol-j nega narodnostnega obstoja, kajti nikjer ni zapisano, daj mora biti ameriški državljan obenem tudi Anglež. H v bitnost narodov v Ameriki, katerim ni angleški jezik materni jezik. Ta popolna svoboda je prva. Druga pa je razstrese-uost majhnih kolonij in jezikovnih otočičev, ki popolnoma izginjajo v splošnem morju. navzlic eadaiji vstaji na Irskem za nik židovskega lista 'Hazefiraha' Anglijo popolnoma varno, ako ji v Varšavi, dalje je bil tudi med da samovlado, — ako ostane Jr- narodni član Zionistove organiza ska trezna. j eije. Ni ga menda moža, ki bi mo- Mc, Redmond je tudi rekel, da sel zastopati ruske in poljske Žide se Irski nikaJkor ne sme vsiliti z večjo avtoriteto in večjim pozna Iz obeli tell dejstev se rodi brezbrižnost, h kateri pride j koiifskripcijo. Iizrarail se je na sle- vanjem kot on. On je rekel: še prepričanje, da je angleški jezik absolutna potreba de^L j "Ni mogoče pričakovati, da bo . - . y , , . f _ y 1 » ^ ' "Vf id I >V» rl a M A "U ___1 _ JI J__1al _ __n«« ni'/N Z •»* n *«%■ nn^M* vsakemu, ki živi v tej dezeh. To je tudi dejstvo. Kajti brez znanja tega jezika ni nikakega upanja na kako boljšo mesto ali napredovanje v službi. Kot vsi drugi narodi, žive tudi naši rojaki v tem prepričanju, in naravna posledica tega prosta pot neprisiljenemu in povsem naravnemu potujčenju prve in prav posebno druge generacije. —k. Dopisi. ti*j s lav 11 ost i in upam, da ne bode nikdo temu ugovarjal. 1'osebno kar je državljanov, naj bi ago v o-Pittsburgh Pa. — V kratkem!1^0 to vP<>^tetvati. O podrobnostih bomo praznovali v našem mestni se bomo na shodu natančneje po-stoletnico, odkar je bilo mesto Storili. Za sedaj naj omamni sa-Pittsburgh inkorporirano in pre- m0 to- da bl bll° želoti> da nas jelo svoj charter. Povodom tega se bodo vršile tukaj velike slav-nosti, ki bodo trajale tri dni, t. j. 31. oktobra ter 1. in 2. novembra. Glavne ceremonije se bodo vršile v Sehenlev parku, kjer bo obenem prirejen velik oder, na katerem bomo imeli priliko videti 20 narodnosti v narodnih noših vsak večer. Pripravljalni komitej me je naprosil, da bi poskrbel, da kolikor mogoče večje število vde-leži v naroibii noši, set zaplenjenih od cenzorja). Slovani v Avstriji so imeli hude borbe, da so se vzdrževali italijanskega pritiska, kajti Italijani so zaezo z Avstrijo uporabili za to, da so na škodo slovenskejra in hr-vatskega naroda poitalijančili na stotine slovenskih in hrvatskih krajev, potujčili na tisoče slovenskih in hrvatskih otrok. Da Italijani so v sami avstrijski monarhiji naredili več zarot proti habsburški dinastiji, delali propagando proti monarhiji, neprestano so delovali, da odtrgajo monarhiji provineije in jih zedinijo z Italijo. Vso to se jo delalo ob času, ko je bila Avstrija zvezana z Italijo in v tesnem prijateljstvu. (Tu je zaplenjen c»'l odstavek). To niso bili dokazi prijateljstva. In Giolit,-ti opravičuje to postopanje laške-jra naroda. Iz Galiciji se ne bodo smeli nikdar primerjati Židom v zahodni Evropi. Židje v omenjenih krajih so preveč tipični, njih tip je presta-rodaven, da bi se ga smelp odpraviti z vsiljevanjem kake druge kulture kot njim lastne. Gotovo je, da bodo židje, naj pridejo pod to ali ono državo, državi udani, ako jih bodo v to pripravile okoliščine in razmere, v katerih bodo ^ živeli. In s svojimi razmerami in vitev banke v Uralskem gorovju okoliščinami bodo pa le sadovolj-! Namen te banke bo financirati runi, ako se jih bo pustilo živeti nji- d&rska podjetja v tamošnjih bo-hovo lastno življenje. ^ _ g® ti ti rudnikih. __ Usnje. V Petrogradu se je nedavno vršila seja Asociacije ruskih tovarnarjev usnja. To je bila prva konvencija v življenju te organizacije, ki je bila ustanovljena šele pred enim lotom. Organizaeija* je dobila od vlade okoli dva miljo-na rubljev podpore. Pri konvenciji je bilo naznanjeno, da je naroči ila organizacija 74.800,000 rubljev dobička Asociacija obstoji iz 533 tvrdk. ki so producirale v tem kratkem času za lfi0.000.000 rubljev usnja. Najbolj važen problem, katerega se je pri tej konvenciji reševalo, je bil, kar se tiče kemičnih produktov, ki se jih potrebuje pri izdelovanju usnja. Industrija usnja je zdaj še zelo ovirana, največ vsled pomanjkanja kemikalij. Časopisje in banke. Pred časom je rusko časopisje pisalo, da so gotovo banke finančno zainteresirane v izdajanju nekaterih bolj važnih časopisov. Ta poročila so povzročila, da se je pričel za to stvar zanimati finančni minister, P. L. Bakr, ki je takoj naročil, da se to Stvar preišče. da se dožene kakšen namen imajo banke pri tem, in ako jim ruske postave dovoljujejo take aktivnosti. Banka v Uralu. Tzdelalo se je načrt za estano- BIAS JfABODA. 9. (HPT. 191«. [■F'- Jogisloianska Kitil. Jidmti g 'jjtorpwirana dne 24. januarja 1901 v državi Miirataota. Sedež v ELY MINNESOTA. •LAVNI UKAOimi QKBM, m Ckexz7 Way ofl Boa BT. FVtdsednik? 7« A, dock. Pa. »erfpredsednikj ALOIS BALANT, Box 100. Peafl Avt^ Me Ohio. •lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Sly, Min*. »Ugajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, If fan, Kaupnik: LOUIS COSTELLO. Box 588. Balida, Oolo. VRHOVNI ZDBAVHqj MABTIN rVEO, 900 N. Chleago St, Jolist, PL NADZORNIH! XXO EUNICE, 421 m 7th St., Calumet, MidL PETEK SPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, KanS. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI! FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St. Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Bock Springs. Wyo» ft. J. PORENTA, Box 701f Black Diamond, Wssfeu POMOŽNI ODBOR* JOSEPH MERTEL, od druitva sv. Cirila In Metoda, Hit. L Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srci J tarna, fttev. 2, Ely, Mina. JOHN GRAHEK, st. od drnitva Slovenes, fttev. 114, Ely. Minn. Vsi dopisi, tikajoči so uradnih sadsv, kakor tudi denarni mtiljatve, naj so pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pr toftbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani šlaaov |S nI bodi oziralo. Društveno glasilo'! BAB lAlODJ' - I>ruStvo štev. 87: Centralizacija naj odpade, še en razred zaj Domneva se, da predsednik ne bo Bernstorffa nič v- C25CMM1 smrtninejednota naj ima lastno glasilo, ki nergačem, prašal glede submarina, ako ne bo poslanik sam pričel. $1.00 letno, prihodnje konvencije se naj vršijo v sredini Zed. držav. » ^ Konvencija naj odobri podporo bratu Frank Završniku. j TRGOVINA VSTAVLJENA Društvo štev. 114: Društvo želi v nadalje centralizacijo društvo | y kar je H navedeno i,na te TQSne posledice, da dobro napreduje, 103 članov od časa zadnje konvencije, kar kaze, da • , * • , * t ... ." centralizacija ne škoduje. |Je skoro vsa trgovina za vstavljena, kot so včeraj izdavili Društvo štev. 79: Člani, kateri so v bližini drugega društva J.jrazni agentje parobrodnih družb. S. K. J. in nočejo prestopiti, se naj suspendirajo. Mednarodna trgovska mornarica je že vkrenila toza-Društvo štev. 107: Naj se upelje še tri razrede za smrtnino, na-'devne korake. Noben angleški parnik ne bo zapustil no-mreč $250.00, $1500.00 in $2000.00. član, ki odpotuje v staro domo-beno atlantiško pristanišče do preklica. Podpredsednik vino, naj ostane še v nadalje pri društvu in Jednoti, če si pravilno -\jt ™______- -»*• t» a -n it izposiuje potni list. .Mednarodne trgovske mornarice, Mr. P. A. Franklin, jo Društvo štev. 61: Društvo je še za dva razreda za smrtnino:1 v<,era.l tako.l poslal SVOJim agenlom V Bostonu, Baltimoru, $150.60 in $2000.00. Cenzura naj odpade. i Philadelphia ill Montrealu naročilo, da noben parnik ne Društvo štev. 47: Društvo želi v nadalje centralizacijo. Pristop i zapusti pristanišča, nina se naj zniža na $1.00, novi razredi za smrtnino: $150.00, $1000.00. Ničesar se še ni vkrenilo pri Ameriški črti in pri par-Clani.nad 45 let se ne^ morejo zavarovati za več nego $150.00 smrtnine nikih> ki p]ovej0 pod ameriško zastavo. Naibrže se tudi Da se voli popolnoma novi odbor, vzrok premalo zanimanja m I e " premalo agitacije za Jednoto od strani starega odbora. Da se voli ' . Agentje ameriških zavarovalnic so včeraj izjavili, da so prepričani, da se bo zavarovalnina za več odstotkov povišala. Cunard in Francoska črta sta včeraj naznanili, da se ne bo glede odhoda parnikov ničesar storilo, dokler ne bodo došla naročila iz glavnih uradov v Angliji, oziroma na Francoskem. Boston, Mass., 8. oktobra. — Tukajšnje družbe, ki la-stujejo parnike, se je polastila velika panika. Vse družbe se tresejo za svoje parnike, ki jih imajo na morju. Od tukaj ne bo odplul noben parnik, dokler se ne bo kaj spremenilo. desete konvencije J. S. K. Jednote v Eveleth, Minnesota. Septembra 1915. kouvenčni predsednik in da krajevni tajniki sami izdelujejo mesečna poročila. Društvo štev. 29: Da se ime Jednote spremeni in se naj imenuje J. S. Podporna Jednota. Da naj vsak član plača po 1 eent mesečno v rezervno blagajno ali stavkarski sklad za časa stavk, iz katere se pomore članom asesment plačati. Da centralizacija ostane pri starem, še dva smrtninska razreda za $250.00 in $1500.00, stari glavni tajnik naj bi bil izvoljen v tajniški urad. Da naj društvo spremeni svoje ime, na svoje stroške, in društva s 30 člani imajo pravico poslati enega delegata. Tudi za lastno glasilo. Društvo štev. 81: Centralizacija naj ostane, vsako društvo naj ima pravico poslati enega delegata, Jednota naj plača vožnino, društva pa dnevnice, še en razred za $250.00 smrtnine, one člane, ki so šli prostovoljno v vojaški stan, naj se smatra za mrtve, da ne dobi noben podpore in ne poškodbine in ne smrtnine. Glasilo naj ostane staro. Društvo štv. 71: Društv oželi zanaprej centralizacijo, da se vsta-novi še dva razreda za podporo, $1.00 in $2.00, da se denar investira v dobre bonde, namesto da bi ležal na sedanjih bankah, podpora se naj plača po trikrat na mesec, 10., 20. in 30. Pristopnino se zniža na $2.00. Društvo je za združenje v močno organizacijo. Želi, da pride v prihodnjič več reklame v lasilo kakor dosedaj od strani glavnega odbora. Društvo štev. 42: Poroča o zadevah Stephan Mesojedec. Tomaž Vidmarja in Matt Pakiž-a, katere stvari so oddane prizivnemu odboru za pretres. Sklep bode razviden iz njih poročila. Društvo štev. 44: Da ostane centralizacija, da se vstanovi lastno glasilo, v obliki magazina, mesečnik ali dvotednik in to se naj da na splošno glasovanje. Da ima vsako društvo pravico poslati delegata na zborovanje in da Jednota plača vožnino, društva pa dnevnice. Da kadaj.se pojavi primanjkljaj v bolniški blagajni da ne bi bii doklad vsaki mesec, da naj bi se poravnal deficit vsakih šest mescev, v juniju in januarju. Društvo priporoča združenje. Priporoča znižanje stroškov, da ne bo tako visok asesment. (Nadaljevanje s prve strani.) DODATEK novih točk pripadajoč zapisniku 18. seje 'P0 zraku stotera brezžična svarila parnikom, ki se naha- j. s. k. j. Ijajo zunaj pristanišč. To. ka__Za onemogli sklad plačujejo vsi člani in članice' . Submarin, oziroma submarini so si izbrali prostor, M.t.- po dva renta na mesec iz katerega se podpirajo člani in čla- kjer jim je težko kak parilik Zgrešiti, k .n.. /e prejeli v so podporo od Jednote in so še v taki revščini, J, Boston, Mass., 8. oktobra. — Tekom današnjega dne »imajo druge podpore. Ce se pride do združenja ali če se vresniči se ničesar čulo od angleških in francoskih patrolnih 81 [JVeliSUO iovoljeujem ''a vet išče, tedaj se sme ta svota obrniti v to svrho, toda le parnikov ki stražijo atlantiško obalo, od katere so zavez- splošnega irlasovanja. Sprejeto. - . , , ... To« ' k a klrnspl "a ll^l^'Sdt^hkfzS^ pa1 i^kiparniki danzadnem vozili municijo. zniža jo. kakor nanese jo potrebe in izdatki podpor in odškodnin, brez' Danes popoldne so časnikarji brzojavnim potom v-i u /; i • i • ■ v 111; i -laNovanja, in v stroškin sklad se sme zapisati poseben prašali Halifax, kaj nameravajo zavezniške oblasti vkre-as.-sin.-iit / i pokritje konvem nih stroškov če po mnenju glavnega niti glede izvoza v Anglijo, Francijo in Italijo, kajti zdaj tajnika lil nadzornega odbora ni dovolj denarja v stroškinem skladu-je ves izVOz vstavljen. Odgovorilo se je, da so zavezniške za pokritje stroškov delegatov na konvenciji. . Jpatrolne ladje že na potu proti Nantucketu. To. ka — Iz onemoglega sklada se smejo plačevati le nujni/ XT , , ,. , , / . _ , Slu. a j, ,„ tO le z dovoljenjem skfepa glavnega odbora pri njih pol- u Vedno bolj prevladuje mnenje, da je ob atlantiski letnih ali letnih sejah, ali pa po sklepu konvencije. Predno pa zamore obali cela mornarica submarinov. Čudno se zdi vsem, ka-kat- ri dohiti kako podporo iz tega sklada, mora predložiti resnična ko je to mogoče, da illia submarin toliko zaloge, spri«-, vala od treh postavnih zdravnikov, kazoč njegovo ali njeno1; Angleški konzul, ki je nastavljen tukaj, lli mogel da-st,inj.% in (ikolt.setiie. Ta .spričevala morajo biti notarsko potrjena.nobenega pojasnila Spr,;)r,,:>: /M • -I • f ■ ^ u ♦ ur , ■ ! Washington, D. C., 8. oktobra. —- Vlada Združenih Toe k a--i lam in elanice, ki umrejo od katerekoli vrste jetike.' „ . B / * . ' » ^uh^cjuu p 1.-dno so člani Jednote eno leto, niso opravičeni njih dediči do več drzav ima Pred sevbo.l zel° revsen problem,, kateri je posle-kakor polovico smrtnine za katero so zavarovani. Če*pa umrejo pred | ra\nokar došlega nemškega submarina U-53. Kaj im so -lani !H> dni. se plača za njmii samo pogreb v znesku $150.00. bo vlada storila v tej zadevi, ne more nihče prerokovati, O.l j. tike bolni . lani niso opravičeni do nobene podpore (bolniške) kajti vlada Še Sama ne Ve. iioki** n.....člani Jednote šest meseev. Sprejeto. ' Popolnoma gotovo pa je — vsaj tako se tukaj misli — loeka ( lanire, katere oboli zaradi nosečnosti, preranega po' i i ____i 1 j m » , , , „, roda. ali premembe življenja (Monopause) kakor tudi za bolezen ki da bo angleška vlada v najkrajšem času poslala vladi Zdr. nastane zaradi poroda za prvih štir tednov, niso opravične do nobene drzav protest, da SO mornariške oblasti V Newportu pu- |ior»* ikI društva in ne od Jednote, izvemši svote $10.00 katera se Stile, da je Šel U-53 ZOpet na morje. a za vsak naraven porod, če je bila postavna babica zraven a}i| Mogoče je, da bo prišlo do mednarodnih Zapletljajev Zato se ima preskrbeti in na Jednoto poslati prepis (copy) od j med obema — med Nemčijo in med Anglijo ter Združenima lista. Sprejeto. 1 mi državami. Točka----Vsi člani, ki nastopijo vojaški stan v Zed. državah; TT , , , .. , , , , ameriških v mirnem času, lahko ostanejo člani Jednote, če so na su-1. v ^katerih krogih vlada *menje, da se bodo obnovi- hem ali na vodi, toda v slučaju vojne ali stavke niso opravičeni do le kontraverze med Nemčijo in Ameriko, katere bodo sli-nobeiie podpore ali odškodnine, dobijo pa le polovico smrtnine v, čne onim, ki so bile kmalu povzročile, da bi prišlo med slučaju smrti. Ce pa po sklepu mini hočejo zopet nazaj pristopiti,1 Nemčijo in Ameriko do vojne, oziroma do prekinjenja di- tahko to store v teku enega leta če se izkažejo, da so zdravi in da po-1 plomatičnih zvez ravnajo zaostale prispevke. Sprejeto. (Opomba zapis.: Poleg besedila Washington,'D. C., 8. oktobra. — Diplomati central- '"< •• so na suhem ali na vodi , naj se se doda: 'ali pa v policijski I , v . . . v ^ službi') jmh arzav v Washmgtonu so izrazali svojo zadovoljnost. Točka - Vsak dedič umrlega člana ali članice Jednote naj,^0 je prišlo poročilo, da je nemški submarin že več žrtev živi kje hoče, mora dati pobotnico, predno zamore prejeti kak denar. Zahteval. Nemško poslaništvo pravi, da mu lli bilo Znano, oti Jednote, in ta pobotnica mora biti podpisana od dveh prič. Certi- da bo prišel U-53, kar je seveda dvomljivo. Pismo kate-likat umrlega se tudi mora vrniti, če se nemore dobiti, se mora v|ro -je pisal Hang Bernstorffu, je danes prišlo' V DO-pobotnici zaznamovati da je doticno izplanlo popolno in da se ne bo j —— ______j_____1___, K nikoli več zahtevalo za ta slučaj, če prav se najde stari certifikat ali ne. Sprejeto. DODATEK K ZAPISNIKOM 5., 6. IN 7. SEJE J. S. K. JEDNOTE. slaništvo, toda uradniki so izjavili, da ni vsebovalo ničesar važnega. Pismo ni bilo od nemške vlade. Nek diplomat je izjavil, da bo submarin vršil svoj posel kot to določa mednarodno pravo in kot je Nemčija ob-Porocila delegatov, katera so se izpustila oni čas, da se delegati bolj i ljubila Združenim državam v mesecu maju. obširno izpišejo. I Long Branch, N. J., 8. oktobra. — Iz poletne Bele hi- Dmštvo Štev. 49: Da centralizacija enostavno odpade, če ne, naj ge v Shadow Lown, kjer se zdaj mudi predsednik, ni bilo se naloži na kako banko v Kansas City, Kana., iz katere uloge se naji ^ nobeno naznanilo ali kaj ličnega, kar bi se tikalo bi plarevala podpora, da jo dobijo dani hitrejše. Konvencije se naj__i____________ ,______.__ u 07 bi vršila vsakih 5 let in vsako društvo, bodi še tako malo, naj pošlje delegata. Jednotino ime naj ostane pri starem, tajnik mora opravljati samo Jednotino delo. Društvo je za združenje in da se vedno nova organizacija imenuje J. S. K. Jednota. Štiri smrtninske razrede, namreč $250.00 (od 45 do 50 let), $500.00, $1000.00 in $1500.00. Društvo štev. 78: Za lastno glasilo, člani naj bi tudi zavarovali samo za smrtnino in izgubo udov. . .... . . . . - Društvo štev. 84: Centralizacija naj ostane, in samo en razred ;mkov1' so ,?lh v vellk_lh skrbeh. Nekateri so izjavili, da se za podporo, namreč $1.00. Društvo štev. 94: Želi, da centralizacija odpade, da Jednota posluje na narodnem naprednem stališču in naj posojuje denar svojim članom na dobre obresti na dobra posestva. Društvo štev. 92: Centralizacija naj odpade, vredi se naj razred za $250.00 smrtnine. Plača glavnega tajnika se naj zniža na $150.00: predsednika se naj nekoliko zviša/Vsako društvo naj bo opravičeno samo do enega delegata, od števila 25 naprej, glasilo naj ostane staro, prihodnje konvencije se naj vršijo v sredini Zed. držav. operacij nemškega submarina. Tumulty, predsednikov tajnik, je izjavil, da ni došlo še nobeno tozadevno uradno poročilo in da ne bo predsednik izdal nobene izjave, dokler ne bo dobil iz mornariškega departinenta vseh informacij. Vladni uradniki, ki se zdaj nahajajo v bližini predsed bo napravilo v tej zadevi natančne in temeljite preiskave. Jutri popoldne ob dveh bo prišel v Shadow Lown nemški poslanik Bernstorf£, kjer se bo sestal s pre3ss3< nikom Wilsonom kot je dogovorjeno. To bo po šestih mesecih prvič, da se bosta videla, kajti poslanik dozdaj nt imel nič tako važnega, da bi se moral obrniti na Wilsona. O čem bosta govorila, se ne ve; nekateri pravijo, da glede miru,, drugi pa, da glede pomoči za Poljake. Padec Gorice. "Slovenec" 11. avgusta piše: Desolatio---- Popoldne je, ko to pišem. Begunci iz Gorice, Solkana in vseh krajev vipavske doline bežijo -po cestah. Matere nosijo dojence ,v naročju, fantički in dekleta nedorastlih let nosijo težka bremena. Odrejeno je bilo, da morajo vsi begunei preko kranjske meje, da se na goriških tleh sploh ustaviti ne smejo. Težki avtomobili vozijo mimo, konjeniške pa-trole, treni, pešci, ranjenci, ujetniki.... In ujetnikov je precej. Lahko ranjeni «redo sami v bolnišnice. Nehote se mi pojavlja v duši prizor iz Sienkiewivecega romana "Z ognjem in mečem", ko prijezdi kozak na trg na upehanem konju, kričeč tako: "Hmel bije Lahe". Oj, ti naša Gorica, ti naša solnčna Gorica, kdaj pride konec tvojemu trpljenju. Italijani brez prenehljanja razbijajo s topovi našo vipasko dolino____ Evakuacija Gorice se je zvršila 8. avgusta ob 6. zvečer----Civilnih prebivalcev je bilo mnogo pobitih in ranjenih v Gorici, fct. Petru in Solkanu. vseeno se računa, ka je v Gorici ostalo še kakih 6000 ljudi, ki so se skrili v kleteh. Težki so dnevi, toda čvrsto verujemo v vojno srečo.... Mi nečemo Italijana. Gorica bo in mora ostati slovenska! • "Slovenec" poroča dne 10. avg. Včeraj zvečer je dospela v Ljubljano posebna brzojavka, da so 8. avgusta prodrle posamezne sovražnikove armade v Gorico. Toda Gorice niso dobili. Našli so se kupi razvaline, izpod katerih se je še kadilo. Bila je to laška pa-trola, o kateri se govori, da je u-strelila neko babico, ker ni hotela izdati skrivališča avstrijske armade. Italijani so v začetku vojne mislili, da pridejo v "Gorizio" kot na sprehod, in da se bodejo prave težkoče za nje začele šele za Ljubljano. Goiica je veljale Italijane 300,000 mož. Ni vrjetno, da bi se Italijani držali v Gorici. To bi bilo peklo za nje. Prišli so, o tem smo trdno prepričani, samo bližje svojemu grobu, zeleni Soči. Iz razvalin "Gorizie" bo vstala zopet naša solnčna Gorica, svobodna starih okovov, kjer se ne bo več širil laški iredentizem. Fascorijev govor. Tržaška "Edinost" je pošteno ošvrkala v svoji številki 2. avgusta govor, ki sta pra imela laški minister Sonnino in Foscario v laškem parlamentu in pravi, da so laški vojaki umirali, toda umirali so zastonj, kajti dokler je kaj Jugoslovanov na jugu, ne bo niti Trst, niti Istra, Dalmacija ali Reka italijanska. Na Foscarijevo izjavo, da pra voslavna Srbija ne more zahtevati za sebe katoličane v Dalmaciji, katero zahteva Italija. "Edinost" piše: Torej Foscaii priznava, da se nahajajo v Dalmaciji pravoslavni Srbi in katoliški Hrvat*! Toda kje so potem njegovi italijanski bratje t Foscari je jako velikodušen in milosti ji v napram Srbiji. Zato, ker se je Srbija dc uničenja žrtvovala za zaveznike. obeta Foscari Srbiji od svoje strani žrtve, in to v najboljšem položaju eno samo pristanišče, ako bi slednje ne bilo na potu italjan- skemu gospodarstvu na Jadranu. Glejte, glejte, kaj vse ne bi Foscari žrtvoval za toliko prelite srbske krvi! Z Dalmacijo in Slovani v Dalmaciji bi Foscari jako lah ko obračunal, ker že sedaj preti z velikim laškim iredentizmom. Toda tega iredentizma ni, in da ga v resnici ni, se je lahko prepričal Foscari tekom vojne na Dober-dobski planoti, ko se niti en ltali-lijan ni boril proti Italiji, ampak samo Dalmatinci, pravi Hrvati. Kje naj potem Foscari išče svoje tovariše ? Iz Rusije. Velikanske ruske izgube. Iz Berlina se preko brezžične brzojavne postaje v Say vil le poroča, da so Rusi tekom te ofenzive izgubili na vzhodni fronti 1 miljon 250,000 mož, kot pravi Prekmor-ska poročevalna agencija. Toliko se jih je namreč "z največjo pazljivostjo in natančnostjo skalkuli-ralo" na Danskem. Glasom danskih kalkulacij, pristavlja Prekmorska agencija, da je Rusija izgubila tekom cele vojne veliko več kot šest milijonov mož. Ranjeni vojaki, ki so se pozneje še enkrat ali večkrat vrnili na fronto niso všteti pri tem. Prekmorska poročevalna agen- cija pravi dalje, da se prerokovanje angleškega vojnega tajnika Lloyda George-a ne sme vzeti dobesedno, namreč tisto, kar je rekel glede Rusije, da se bo ona "bila do smrti". Ruske izgube v Galiciji so tolikšne, da jih Rusija, dasi je najbolj obljudena dežela, ne bo mogla prenesti in utrpeti. Volna. Lastniki drobnice, namreč ovac, delajo zdaj v Rusiji zelo lepe dobičke, kajti proda se lahko vso volno, kolikor se je dobi. Letos se je baje že zelo veliko voljne pridelalo, do katere je več kot tri četrtine vzela vlada za vojaške potrebščine. Zadnjo četrtino so pa pokupili po zelo visokih cenah privatni tovarnarji volnenih izdelkov. Cene se zdaj ne morejo več višati, ker je vlada nastavila maksimalno ceno. Na trgu ni zdaj nobene volne, kujti vse je sproti pokupijeno. Turški vojaki dezertiratjo. Petrograd, Rusija, 8. oktobra. Ruski vojni urad danes uradno poroča, da turški vojaki kar na "debelo" dezertirajo. Nemško vojno posojilo. Berlin, Nemčija, 8. oktobra. — Uradno naznanilo, ki ga je danes izdala nemška vlada, vsebuje izjavo nemškega kajzerja, v katerem slavi nemški narod, da je tekom vojne že 47,000,000,000 mark podpisal za vojna posojila. Hengelmueller zagovarja Združene države. Berlin, Nemčija, 8. oktobra. — Bivši avstro-ogrski poslanik v Washington«, baron von Hengelmueller, je danes v nekem pogovoru z zastopnikom "Journala", Budapešta, izjavil, tla je njegovo mnenje, da si Združene države ne žele, da bi se vojna nadaljevala, ker hočejo delati še naprej veliko kupčijo. Rekel je, da je v Ameriki velika želja, da bi se vojna čim-prei končala. Glede prihodnjih predsedniških volitev je rekel, da se politika Združenih držav ne bo spremenila, naj bo že kdorhoče izvoljen. «iafMfefBfgfgfZfZf»!fgizraM CENIK KNJIG katera ima w zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T. (—.28 —.50 —.70 i—.40 —.60 $1.00 —.20 i—.25 r—.90 ■lo-1.50 »—.40 i—.50 —.30 POUČNE KNJIGI: Abecednik nemški Ahnov nemškoangleiki tolmač, vezan Cerkvena zgodovina Hitri računar Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angL- ■lov. slovar Slov.-angL in angl.-alov. var Trtna ni in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki alovenako-angleik! tolmač $2.00 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Doli z orožjem 1 »—.50 Božični darovi t-J5 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Hnztrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Na različnih potih O jetiki Odvetniika tarifa Pregovori, prilike, reki Titanik Trojka, povest Vojna na Balkanu, 18. zvez. $li5 Zgodovina e. in k. peipolka it 17 ■ slikami s—.00 Zgodovina slov. naroda S. «—.20 i—.20 »—.20 •-.20 »—.15 —.30 i—.25 —.30 »—.50 zvezek Življenja trnjeva pot Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) Z slikami mesta New Torka Po RAZGLEDNICE: Newyorike z cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po dncatpo * Album mesta New Torka s krasnimi ■iik*mi mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav veliki Astrijsko-Italijanaka vojna mapa Balkanskih driaT Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: Now Tork, Colorado, jQlinoiz, Rinili, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mall veliki vana Celi svet Velik* stenska mapa U. B. na drugI strani pa eett svet r—.40 —.60 —.75 —.21 —.21 —19 —.60 $LM OPOMBA: NsroČHom j« prilo Htft denarno vrednost, bodisi v gotovini, poitni nakasnisi, ali pcMafh Poitnina js pri vssA Kje je LOUIS GORNIK? Doma je od Sodra ž ice. Pred ne-kaj leti je imel v Clevelaiidu trgovino z obleko in potem pa mlekarno. Kje se zdaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi.— Ignaee Hočevar. 1011 E. 64. St., Cleveland, Ohio. (7-10—10) -.08 -.21 -.81 —JLi —M —.18 i—J.5 tsll ■—.60 tuso -Ji SM3 GLAS NARODA, 9. OKT. 191«. Slovens lco 9 ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, FA Ukarporlru« da« 21. Jistujt 1902 v PuM^Ultk- GLAVNI CKAONIKIt PrMaMlaik ? JOŽKT PBTBSNRI* Box OB Willock. Pa. 1 podpredsednik: KARO L ZALAR, Box 547, Foreit City, Wtu IL podpredsednik: LOUIS TAP CHAR, Box 836, Bock Springs, Wj4t Tajnik: JOHN TELB AN, Box 707, Forest City, Pa. EL tajnik: JOHN 0S0LIN. Bex 492, Forest City, Pa. Bliynjnlk: MABTIN MUHIC, Box 037, Forest City, Pa. *««*JattenM; JOSIP KAT.AR. 1004 North Chicago 8U Jolls*. HI, TT.HOVNI KDKATNXKJn Dt. WLkMTIM IVWG, too CMcaso St., Jsltet, 111. NADZOKNI ODBOBf Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St. E. B., Pittsburgh, Pa. L — dsornlk: JOHN TOBNIČ, Box «22, Forest City, Pa. O. atdsornik: FRANE PAVLOVČIČ, Box 705, Conemau*h, Pa. IH, aadaornlk: ANDRBJ SLAK, 7713 lacier At«m Cleveland. POROTNI ODBOSt Zhradfcdiilk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, Bast Mineral, Kaafli L porotnik: MARTIN STEFANČlC, Box 78, Franklin, Kana. OL »arotnlk: MIHAEL KLOPClČ, 528 Da v son Ave., R. F. D, 1, «rs«t* dsld, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR { Pndsedntk t ANTON HOČEVAR, R. F. O. No. 2 Box 11%, Brldftspart, O, L apra»nlk: ANION DEMŠAii, Box 135, Broughton, Pa. EL nprarnlk: PA VRL OBREOAR, Box 102, Witt, ILL. Ooplsl aaj aa pošiljajo L tajniku Ivan Telban, P. O. ] Droit* mm glasilo: "CL1I liKOD A*\ itr. FINANČNO POROČILO ZA MESEC SEPTEMBER 0 DOHODKIH IN STROŠKIH ZA BOLNIŠKO PODPORO. Dohodki Izdatki Dohodki 1. 101.C5 101.50 50. 24.00 32.40 43.00 51. 7.20 •J 92.40 188.00 52. 3.60 4. 20.40 (i 00 53. 57.00 •t. 9.60 — 54. 16.80 (i. -HJ.80 65.00 55. vrnil poročilo 7. 36.60 28.00 56. 10.20 8. ;M.20 31.50 57. 15.00 0. 10.80 17.00 58. 42.00 10. 2ti.40 7.00 50. 13.20 11. 32.00 47.00 60. 18.60 13. 40.80 182.00 63. 7.80 14. 18.00 — 64. 16.20 ir>. 16.20 52.10 65. 54.00 1«. 58.80 70.00 66. 0.00 17. 118.80 174.50 67. 24.00 1 s. 18.60 — 68. 65.40 19. 4l?,00 45 03 60. 31.80 20. 30.60 64.00 70. 21.00 21. Niftem pro i»il poročila. 71 43.80 00 20.40 57.00 72. 10.80 »);) :n.2.r» 74. 4.00 li4. 11.40 10.0:1 75. 4.80 4jr». 21 ,t)0 — 76. 19.20 L'0. 101.40 101.00 77. 23.40 _ t. :!<;.(>() 104.00 78. 23.60 28. 25.80 24.00 70. 21.60 20. 52.80 60.00 81. 10.80 :io. 65.40 30 00 82. 12.00 31. 51.60 157.00 83. t 0.60 Vrnil porodilo. 84. 0.00 33. 78.t;o 77.00 85. 10.80 34. 15.60 — 86. 31.80 3.1. :Ui.(H) 150.00 87. 15.60 36. 7.20 10.00 88. 8.40 :I7. 102.00 8». 10.80 30. 24.60 — 00. 18.00 ■40. 7.80 — 01. 26.60 41. 61.80 100.00 02. 22.80 42. 18.00 14.00 93. 16.20 43. rio.iM) 48.00 94. 11.40 44. 81.00 228.00 05. 10.20 4I>. 21.60 67.00 06. S.40 47. 27.00 89.00 07. 7.20 4H. 40. 11.40 18.00 30.00 2560.20 Kot je iz tejra izk aza razvidno Kino zopet prekratk jo )il<» vee izdatkov $401.10. av« usta $1,658.10, sept. Izdatki 34.00 25.00 9.00 62.00 56.00 15.00 34.00 62.00 14.00" 67.00 53.00 142.00 18.00 131.00 94.50 53.00 akordi; mini ni bilo več pod ti- mi prižigala, krono ponujala! Pa po, napotil se je sredi valovitega so tvoje lučiee zažgale nepokoj in žita. Zaželelo se mu je v te valo- tvoja krona je trnjeva — goijti-ve, njegova duša je sedla v zre- fiva kača!... cen eolniček, naprej brez miru! Mir in nebo bi nosil v srcu, ka- je plula ladjica in krmar ni vedel ne kam, ne zakaj--- Popotnik pri Lazarjevem znamenju se je okrenil. — Mladost po tvoji temni zarji srce bridko zdi huje. — Bog 13 obvarj i! V Pečeh je trikrat zapored zalajal z žalostnim glasom lesjak. Jeka je presekala noč, kakor z — mečem. Lipe so zašumele, pop.i kor ga nosijo ti — jaz pa imam kragulja. Če bi nakladal hlod na voz, pristopil bi rad: — Počakaj, France, pomorem ti! Pa še konja ti posodim, da — priprežeš. Po kiancu ne izpelješ s samcem! K meni pa ne pride sosed. Od daleč stoji in pravi: — Težko pelje po strmi in samotni poti! Zavrimo rnu voz! — 50.00 27.00 8.00 39.00 7.00 22.00 21.00 o:\oo 39.00 28.00 3915.00 V m h m. scih smo tor«j za bolniško podporo prekratki za $3.504.09. Al; o prištejemo k trmu še .$3,500.00 za konv. imrimo izdatkov brez smrtniru* *7.004.09* oziroma toliko primanjkljaja. Ker se ni na kon-vmriji določilo, razpisati poseben asesment. ga nisem razpisal. Zdaj je od vas članov odvisno, če naj se da so v nekaterih krajih Rusije poskušali napraviti ledenice in vem tudi, zakaj se jim ni to posrečilo. V nekem kraju, naprimer, jim to ni bilo mogoče storiti, ker je (primanjkovalo ledu. Končno so dobili led, toda led je prej prišel, predno je bilo dogo-tovlj eno poslopje, vsled česar se hajta dežela v največji krizi, najstrožje kaznuje. Svoj govor je končal: "Kaznujmo vsakega, ki bi delal večje kot dvajsetodstotne dobičke/* Zastopnik vojnega ministrstva, Lenin, ki je imel naiogo preskrbovati mesne zaloge, je nato pojasnil delovanje njegovega oddelka. On je rekel, da se je moralo več tisoč ton mesa proč zmetati, ker ni mogel vojni department pravočasno preskrbeti ltdenic. l»e*iin je rekel, da je krivdo v tej stvari največ pripisovati temu, da niso prišli iz noč v brezdanjein tarja nL vlekel od družbe novoro- kazale <»rdo jeni sinek, vlekla ga je skrb, brezdmu Lot ar j a je izpreletel Lotar-evo nedosažue očetovske vr-> 4 strah, ki je ovijal krog njega erne mraz n0 ko8teh. srce ie zahrene- liaie £ Lklz^da ^ mu 17 PANJE. peruti, a se le redko pokazal jasnega angela bodoče sreče: Ix>tar-ju je ležala na srcu mučna mora — borzijanska igra. Parkrat je prejel brzojavno iz Budimpešte manjše svote in tedaj je vselej .pohitel domov, sedel v naslonjač in mraz po kosteh, srce je zahrepe- liaie in dokazoval, da se mu je nelo po življenju, grenka bridkost znu^l]o od saimcg,a veselja, ker je se mu je razlila pa vseh ždah m dohi] nas]tldjli.k;1. Vidovi so brali iz i tsnila izpod zaprtih oči bradice pm.or.Ho pf>milovali Wegela po ka- kaplje, ki so se plazile boječe po varnnh> damA Da dMi baronove heu in močile mjavo usnje na oto- prislepar jene tisočake. Za svedo- mani. Pritekle so tri, štiri debele ka (Ja jo lj0tar „bolol na unm, sta . . .solze — zopet je oko ostalo suho. t j - , • t za nekaj časa sanjal o bogati in jft a lanil kv5i;.kll, ^ lepi bodočnosti. Potem pa je zopet jal se !_'ML ZakmlvotaJ, kakor, rJ^Jm iTlako sodil hitel v kavarno, prelistaval vse da w bil ,nl krohot zUh duhov-' i ttfj^^: ŠrLTt budimpeštanske časnike ter pri-L,™;^ in kriknii obupno I Ante Laeingei, ki je zivei pr-.U^ni. in n«.! ?P ^^tedne v zakonu z ljubljeno An- •ni pri najbolj- _ . . . v,,,..____ __________t kateri je naglo številk vsesavalse ie v primerja-f - " ^ T ™ 7'T ^ »P0™1 Aiiteto™ in skrbel, ste vil k, v?»esa\ ai se je \ pnmeija miPnHn korakom po sobi. Včasih - „ - -__.fi vv^,« r _ nje raznih poročil, zasledoval no1:, ^^ Hodal topo v tla ho-' - SI ** J 0.1,ran,L ;aJe • • • ,. •, ,, «' pi^ibjm, -v na, ji<» em-operia močno ore+resla živo se trajno m vnanjo polrtiko, hlastal dQ t hitreje, pograbil brzo-l 'J?, "\^ '^n -fvi v po novicah o raznih uimah doma :avko' braJ ° VPS in v Ameriki, po Ogrski in po na miio inz^et IX vz^V'e In siji T pred njim so se gromadili sin. Jskal j. mo.stu čez brezdno^ m^je™ da je Časniki, kava se je pa hladila ne- - k , ^ hrvi ,kat bi ne bila «® ™ je rafftl; da dotaknjena cele ure. raožu vajenemu dela ostala nri-1 druga stvar in da to je sa- Kavanna je bila skoiv> prazna J ^ T Tar ivfp^st ^Z^W^T' ^ t Par umirovljenih uradnikov je s - zaffrnila v4lk ' hod vsak si10mni .se f; <3a o mrtvih se ne s i lastim i nosovi štrlelo v časnike, ^^ek- nujna nostod^a iebi slabo, spomnil seje. ka-........ . mosineiv nujna posieuica je di ko bo on vztrepetal nepotznaaie ra- je led na mestu v par dneh stopil.) švedske stroji, s katerimi se izde-Mi nimamo danes niti v tako ve-;l»je in vzdržuje led, katere se je likih mestih kot sta Saratov in Sa-! bilo že davno kupilo, mara ledilnic; dalje je pa na na-j Lenin je dalje navajal, da je ših žele-^nicah število vozov, iz ka-' ministrstvo zaplenilo vse velike le-terih je mogoče napraviti nekake; den ice v vseh mestih. Vprašalo se ledenice, zelo majhno. Na naših ga je, kako je to, da se je v Mo-železnlških postajah ni nobenih le- skvi polk varilo toliko mesa. Pojas-denic, kamor bi bilo mogoče meso "d je, da se je zgotlilo to radii spraviti, ko pride na določeno me-: ga, k»-r so -biLi tisti dnevi ravno I sto. Medtem ko se v Združenih! zelo topli, ledenic pa ni bilo v za-J državah, naprimer, lahko trans- dostnem številu na razpolago. Ta-portira zmrznjeno meso okoli 700, krarf. se je pokvarilo zelo veliko I vrst na dan, vozijo pri nas taki mesa, katerega so pa potem pora-J vlaki zelo počasi. Znano mi je, da bili za mast za vojaške čevlje. merjal in presojal dviganje in pa-| ki se ga je ______v V Petrcngradu se jc pokvarilo beguncev je bil cel narod, baje prevaiaI° iz eoesa kraja v druge-1 več sto ton mesa, katerega del je r ga, pokvarjen. Se veliko več mesa!bil od -vojnega ministrstva, drugo težkoče v nroble lVsi 11 ^udje so drli v mesta, kaj- ^ ^ T>«k™ri v naših klavnicah.! pa od gubemijske uprave. Meso lirati svojo zaloge! \\ le tain so in0%U pričakovati, da V mT9ta se POŠUja le meso, med-1 je pričelo grozovito smrt let i, vsi, vi CM početka vojne je imela Ku-'-iih bil0d° odstranili, ker v po- likarska dežela nahajala skoro' Pri,X lu-ane še veliko bolj pri-! inkvizicija za voja.ske namene slopj.h, kjea- je bilo mes.> sprav-skozi celo dobo teh dveh'ikrva/vih ^manjkovati. vršila na najbolj nezaslišan Ijeno, je vladal tak smrad, da ni let v večnih zadre-ah m se te' Dimm se ^ ^esno zavtzela naeiJU; . Nizowroke krave, napn-jbilo mogoče stopiti notri, razmere .se zdaj niso veliko i/bolj-! to krit'H:'uo zadevo in pričela kl ^ v stfinu- r,aJ° oko1il ^r.-dloga vojnega ministrstva šale. Treba je bilo takoj, ko so se pojavila prva znamenja pomanjkanja, vkreniti kake korake, s katerimi bi bilo mogoče preprečiti največjo takoj poskušati in ugibati, kako trideset kvartov mleka na dan, se je bila sprejeta v taki o bi so dalo temu odnoanoči Dva je viziralo skupno z drugimi: je bila predložena. Izvr oJiliki kot. temu odpomoei. Dva rnKV,z,rai° sjrupno z drugimi; je nna predložena. Izvolil se je dni se je v dumi le o tem proble- kravami> voli in biki, česar posle- poseben odbor, ki je predlogo pr«--mu razpravljalo ,diea je, da ne moremo imeti toli-l študiral in pozneje naznanil, da so .................F1,J„H,„ Nedavno je poljedelski minister'^0 kot bi fa. lftllko imeliJpotrebni dve iznrememhi. In sieer krizo, - preprečiti, da'Podložil dumi predlogo, da bi se S.VOt°' so plačuje za rekn,n- predlogo se je spremenilo toliko, bi se dežela kar naenkrat ne zna-'P* njegovem načrtu reguliralo 1US° ^ločene, pla-; da se je število dni ''brez mesa" akte. Natakarji so sloneli leno ob ek zavil in zap^atiL Potem! ti VwT^--- t l biljardu, igrali se s kroglami, po- je pisal nokaj zapečatil jih ^ P° ^ k^k" dirali koželjčke in jih postavljali, takisto< olažil jih k papirjem in!m a ^ Margita: "Lotar! , d^g- ..........ključek'11 a se v P08^1' a omahnila na- vse zaklenil v miznico, zaj in se onesvestila. Kakor da bi bila krogla predrla njeno srce, tako je zadela njo slutnja, da si je Lotar vzol življenje, vzel morda pretehtavali goste po velikosti na pojnin in skoro šepetaje zasmeho- spravii v kuYert, zalopil in zape vali tega ali onega obiskovalca -atil „a ter napisal: Ključ do opo-kavarne, pred katerim so se ne- roke davno še klanjali, da bi si skoro Ko • do\-ršil, prižgal si je . . , /lomili hrbtenice. |s r-udovito mirnostjo' najfinejšo^.1 kor 1U ^ »tebi ^ govoriti "Gospod baron Wegel?' Visok ^nxxiko, ki jo je hranil v zalogi, oster glas r a znašale a brzojavk je ^^ k ttkllll in pušil kakw zadonel po kavarni. Ix*ar je po- vok ki vstane 0i>0fia jn kadeč gledal iz/a časnikov, podpisi do- prrživi pol ure v "dolce far stavijalca reoepis in s trrsočo ro- nif,nt,,^ (v .prijetnem brezdelju), ko raztrgaval pečat brzojavnega j>r>kndil je smodko, orlložil kon-urada, spoznavši, da je brzojavka na popeliiik in rekel: 41 Tako, oddana v Budimpešti. t vsa stvar se dokonča!" PreftK're prvič, prebere drugič,! |z mizn'K.P j,, vzel revolver, i>o-j»rt;pf lul otoraajlo> naslonil se z le čitanju je spoznal, da bere vj|n kfsm t jem vselej toisto, neizpromenjeno obupno vest: t4R. p. Kurz vaših papirjev j< komolcem na vzglavje, z desnico pa nastavil cev na sence. Ko se jc dotaknilo mrzlo železo senca, zadrgetal je, groza ga je iz- zaradi železniške nesreče v G ali- preletela, srce mu je vztrepetalo, ciji in zaradi povodnji na Ogr-^ kakor da bi prosilo: Oh, daj, živi! skem zopet padel za dvajset gol- Tako SHm ^ ^vrsto, tako bi rado dinarjev. Pomoči potreba, nuj no.v tvojih prsih in te na- Za gotovo rešitev prispevek vsaj pajalo z onim čudovitim življenj-trid.-set tisoč. .Sicer preti papir- skim sokom, ki ga pošiljam v hra-jeiu ekse.kticija." ^ | no vsakemu živcu, vsakemu lasu, I^itar je planil kvišku, zagra'ul^ Ys;ikemu vlakencu na celem živo-klobuk in suknjo ter bežal iz kd-'tuf j vame hrupno in divje, da so na-! jjot^r je zajec al: Ne morem, taknrji zrli za njim in skomizg;di(no morem! i. rameni. Po ulici je -drl kakor Končano — vse končano. In v vihra, v roki tiščal brzojavko, tom trenutku mu buškne na um suknjo pa nerodno nesel na eni ra-j grobno vprašanja, katerega ni do-mi, da mu je dolenji vogel pome- s]0j nikdar uvaževal, nikdar pre tal prah po tlaku. Ljudje so se mi;]jal vju-ašaiTje: Ali bo res vse mu ogibali, gle krenilo se je vec korakov, ki glija, ki se nikakor ne more pri- tllfH - rl,.n(rIh pa niso imeli ali uspehov ali so pa' števati med živinorejske dežele, H Li s^m iih navedel ?„ L škodovali na drugi strani. j ima 268 glav živine na tisoč ljudi; ^ h ™ otzrSd^ d. sedala" Mestne uprave in guberaijske Nemčija ima 327 glav. Danska t uprave so poskusile cene reguli- 738, Združene držav! 739, Avstra- Tp^io ^^^g^ rati najbolj mehaničnim potom, lija 2,021, Argentina jih ima 4,487 naročilo, s katerim se prepoveduje NAZNANILO, transportirati živa goveda s po-jNovo llsUn0 p^eslu-bcl o< ali kmetov, ki niso prej nikdar «ti." Vstopnina za mo pokusili mesa, v armadi, kjer do-( Poslanec Marko je vzel celo:* bivajo zdaj dnevno od pol funta stvar ^ bojj ^ ^ je rekel I do enega funta mesa Dalje pa da ^ vojaških postavah vsako ' dobiva okoli 3,000,000 vojnih asebo, ki ^ kaj vstreIi vjetmkov vsak dan okoli pol fun- vs,(v] (>sai. je njeg^em rune- -ta mesa. Dalje je pa, kot znano, nju treiya da se v tem ozini sprej. na ruskih kmetijah zdaj večja isto metodo. namreč, da se one1 društvo Moxkam" v Johnstownu, Ptuna., priredi v soboto dne 14. oktobra VINSKO TRGATEV in VELIKO VESELICO v dvorani društva "Triglav" na Moxliam. Tem potom vljudno vabimo vsa sosednja društva in vse posamezne rojake in rojakinje iz cele. okolice, da pridete vsi brez izjeme, da potrgamo grozdje, ki ga je rodilo trt je novega Samostojnega ;L00. dame so vstopnine prost«-; pivo prosto. Xa svidenje dne 14. oktobra ob zvečer. Josip (ilavač. predsednik. fO 10—10) prosperiteta kot je bda kdaj po- brezvv-. wl ______i po lju, si kopiči premoženje ter si tako tudi lahko kaj boljšega privošči. Sploh — zdaj se porabi veliko več mesa kot se ga je dozdaj ; in ako bo šlo tako naprej, bo Rusija kmalu brez vsake buše. j Predloga, ki določa dneve brez mesa, ima vsekakor namen preprečiti, da ne bi Rusija res prišla v položaj, ko ne bi imela nobenega mesa na razpolago, ne za vojsko in ne za ljudstvo doma. Poslanec Velikov je v dumi pred par tedni glede hranilnega problema tako-le govoril: "Ker je namen te vojne tudi to »li drgo državo izčrpati, je naša prva po treba in dolžnost, da napravimo tako organizacijo, da se bo mogoče razpečavati hrano povsod enako. Lakota je slaba pomočnica pri K)ju s hudim in trdovratnim sovražnikom. Ako so bili naši polomi pred enim letom pripisovani pomanjkanju municijc, potem imamo mi vzrok misliti, da bo naša sedajna kampanja doživela polom, ker bo nam primanjkovalo hrane, katere je v nekaterih, krajih nakopičene, v drugih krajih je pa ni dobiti za drag denar. 0-zir na zdravstvene razmere mestnega prebivalstva zaihteva, da se mu da na razpolago mesa, zlasti pa Še delavcem, -ki morajo v seda jn cm času opravljati veliko težja dela kot je tnlo to v navadi je gotovo tadi Rop. Streator, 111.. (». oktobra. — Roparji so dinamitirali Državno banko v Rutlandu. ki se nahaja terih narod trpi, medtem ko se na-! blizu tukaj. Odnesli so $6000. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost je 21 pri 2S palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka iržava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Veliki vojni atlas vojskojocih se evropskih držav m pa ko-lonijskih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St, Hew York; N. 7. ■ -------- twin.— -..... J GLAS STAKODA, 9. OKT. 1916. !• !• Kraszewskii UMIRAJOČI ZGODOVINSKI ROMAN. (Za "Glas Naroda" priredil J. T.) 4 (Nadaljevanje). — Vi mislite v palači*... . Ne, on ima svojo lastno hišo pri pri stavi____ — Bom pa £«•! k parni Gozdowskemu — je rekel advokat. — To bo s** najboljše. — l)a, najboljše. — Izgrešiti ne morete.... Naravnost po dre-voredu, potem pa na desno od palače. — Vsak vam bo povedal in pokazal. — Ali je gospod doma T — Seveda, on je vedno doma. Oskrbnikova hiša je stala sredi malega lepega vrtička. Hartknoehu je odprl livriran služabnik in ga odvedel v stanovanje. Salon je bil zelo okusno opremljen. Istočasno je stopil iz sosednje sobe mlad možak, velike vitke postave in lepega obraza. — T<» je bil pan Gozdava pl. Gozdovski, že večletni glavni upravnik knezov Branskih. — Dovolite, da se vam predstavim — je rekel advokat. — Jaz sem pravnik.... moje ime vam je gotovo znano.... Hartknoeh... V neki kupčijski zadevi sem prišel. — O, Hartknoeh, da! — je odvrnil Gozdovski in mu ponudil stol. — Seveda, ime mi je znano. — Prosim, sedite, sedite. Advokat je sedel. — Kot se vidi. ste prišli z dolgega potovanja? — Ali hočete kaj piti T — jesti? — Hvala, hvala, nimam veliko časa. — Kaj lie, da ste prišli zastran terjatve bratov Horkijevie? — je vprašal po kratkem molku Gozdovski. — Da, saj se mi je zdelo, da veste. — Horkijeviča sta postala zelo nestrpna. Na vsak način hočeta imeti izplačan kapital. Ravnatelj je skomignil z rameni. — Kapital se mora izplačati — je nadaljeval advokat, — Če ne, sta prisiljena.... — Vem. vem. ... do obravnave lahko pride, do dražbe — ga je prekinil Gozdovski. — Toda.... — Dovolite, samo še par besed.... Te neprijetne posledice so neizogibne, če se ne bo dobilo potrebnih sredstev. — In to? — Kaj bi bilo? — Posestva se ne smemo dotakniti. — To vam že vnaprej povem.... — Zaei.krat še ne bo treba — je rekel Hartknoeh, — ki je natanko videl, kako se je izpreminjala barva upraviteljskega obraza. — Niso še vsi viri izčrpani. — Nekoga poznam, ki bi sprejel dolg nase. Gozdovski se je globoko oddahnil. — Oči so se mu zaiskrile. — Tako. tako.... izvrstno, imenitno.... Zdaj ni treba torej ničesar drugega, kot podaljšati plačilni termin. — Mi se ne bojimo upnikov, nam je samo za čas. — — Prepisati bo treba dolg na osebo, ki hoče zadovoljiti brata llorkijevič. — Da uredimo te formalnosti, sem prišel sem. Gozdovski je bil tako vesel, da je vstal in si začel meti roke. — Hvala Bogu, hvala Bogu.... Ni treba, da bi vam kaj skrival. — Vrjemite, da nas je že zelo skrbelo, kako bomo plaeali ta dolg. Y'; ne veste kako bo to veselilo kneza Roberta. — Kakšni so pa pogoji? — — Nobenih posebnih pogojev ni. — Mi bomo plaeali in prevzeli dolg, dolžnika bosta podpisala, da je vse v redu. — Kar se pa o-b rest i tiče.... — Ob novem letu jih bomo plačali. — Kdo bo pa novi upnik? — Pan David Salomson iz Varšave — je odvrnil advokat po kratkem molku. — Ah, David Salomson, David Salomson.... je ponovil oskrbnik nekoliko boječe. — To je kaka neznana osobnost. — Vrjemite, gospod Hartknoeh, da se nekoliko bojim. — Ta pan Salamson si je prenisal nase že več naših dolgov. — Bog ve, zakaj? — Kaj je temu vzrok? * 4 \ — Špekulant je — je odvrnil advokat in skomignil z rameni. — T«) tudi jaz vem, da je špekulant. — Toda on ni moj zaupnik. — Jaz sem advokat in kot tak se ne menim za naerte svojih klientov. — Pan Salamson ima na razpolago veliko denarja. — Svoj denar založi tja. kjer misli, da bo varen. — Ali je morda to kaj eudnega? — ('udno ni.... Kaj bi bilo čudno.... ' — No, torej.... — Samo to mi ne gre v glavo, zakaj ta človek ravno nam tako rad posojuje? — Zato, ker je pri vas najbolj varno. ^ Gozdowski se je priklonil in zastokal: — No naj bo. če že drugače ne more biti. — Zaenkrat ne moremo tega preprečiti. — Gotovo vam je znano, da je knez Ohambelan, oče osemdeset let star in da je vse prepustil svojemu sinu Robertu. On mi popolnoma zaupa, zahteva pa seveda, da mu moram o vsaki stvari dati natančno pojasnilo. Hartknoeh se je priklonil, Gozdowski je pa nadaljeval: — Ravno danes bo zbrana vsa družina. — Danes, na dan godu škofa, gospodovega brata. — Samo sestre ni. — Ona je namreč redovnica v samostanu svete Brigite. — Danes torej gospodi ne bom razkladal teh zadev. — To bi zelo slabo uplivalo nanje. — Na vsak način pa morate biti tudi vi navzoči pri večerji. — Prosim, počakajte malo tukaj. Jaz se bom takoj vrnil. Ponudil mu je par smodk in odšel. Advokat se je začel izprehajati po sobi in ogledovati pohištvo, — Po preteku kake pol ure se je vrnil oskrbnik. — No, zdaj je pa že vse urejeno. — Kaj pa, gospod ravnatelj ? — Javil sem vas. — Družina je že zbrana. — Knez Robert mi je rekel, da bi zelo rad govoril z vami. Stopila sta na vrt. — V daljavi je opazil advokat zadnjo straji palače, ki je bila zgrajena za časa Stanislava Avgusta. Plača je stala na mali višini in je bila obdana s krasnim vrtom. Po vrtu so vodile steziee. ob njih so pa stali razni kipi. — Pogled na to poslopje je bil naravnost čaroben. — Vse to, — je rekel Gozdowski, — kar vidite zdaj pred seboj, je le medla slika onega, kar je bilo pred časom. Na tem posestvu in v tej hiši stanujejo šele kakih sto let. — Pred sto leti je družina izgubila veliko svojega premoženja. — To so samo ostanki. — Povedati vam pa moram, da so ti ostanki veliko večje vrednosti kot marsikatera graščina tega ali onega posvetnjaka. — Da, da, — je šepetal advokat — in stopal gledajoč v tla mimo njega. — Da vam bo lažje seznauiti se z ljudmi, vam bom že zdaj opisal člane te knežje družine. — Prosim, prosim, — je rekel Hartknoeh, — zelo bi me veselilo. — Glava družine je, kot je vam gotovo že znano, naš obče Spoštovani knez Norbert, bivši komornik njegovega kraljevega veličanstva, oaemdeeetletni starec. — Osemdeset let je že star? — se je začudil advokat. — Da, osemdeset let, čeravno bi mu te starosti nikdo ne prisodil. — Naša angeljska kneginja je že pred par leti umrla. — Stari knez se ne peča z nobeno stvarjo več. — Vse je prepustil mlademu knezu, svojemu sinu Robertu, našemu gospodarju in zapovednikn. ki je služil nekaj časa pri vojakih, zdaj je pa prevzel gospodarstvo. — Da, to mi je znano. — Stari knez ima nadalje še hčerko Stello, ki je lepa kot angelj in je vredna kraljevskega prestola. — V gradu stanuje nadalje tudi gospod general, ki je maltežki vitez, ter knezoškof. — To je torej naša gospoda. — Druge osebe vam bom sčasoma predstavil. — Hvala, hvala, zelo bi me veselilo — je pripomnil Hartknoeh. Na stopnicah in v veži je bilo vse polno livriranih služabnikov ?r. lakajev. — Iz prostorne predsobe sta dospela v veliko dvorano, ki je bila vsa okrašena z zlatimi okraski. — Ta dvorana je bila pi^zna. Družba je bila zbrana v malem salonu na desni. — Vse pohištvo je bilo iz osemnajstega stoletja. -— Bilo je še vedno krasno, dasiravno na nekaterih mestih že nekoliko obrabljeno. Ob gorenjem koncu mize sta sedela v udobnih foteljih stari knez in njegov brat, škof.-— Visok, stasiti možakar, dolgih sivih las se je izprehajal po salonu. — To je bil tretji brat. malteški vitez, general Hugon. Vsi trije bratje so si bili precej podobni. Najlepši in najbolj izrazit obraz je pa imel starec, gospodar No-bcrt. — Imel je belo visoko eeJ.o, rimski nos in izrazita usta. — Starec je bil silno samozavesten in je zahteval, tla so ga vsi častili in spoštovali. — Oblečen je bil vedno v črno obleko, samo pod vratom je imel bele čipke. Knezu Hugonu se je že na prvi pogled poznalo, da je vojak. __(Dalje prihodnjič). Ženska ekonomična unija. V Petrogradu se je nedavno organiziralo ko-optrativno organizacijo žensk. Imenuje se Ženska ekonomična unija, in je sestavljena iz sledečih pod organizacij: Klub ženske progresivne stranke, Družba odvetnie. Asociacija zdravnic in par drugih. To je prva organizacija te vrste, vstanovijena je bila s petstotimi članicami. Glavni namen te organizacije je napraviti po mestu vee restavracij ir. prenočičišč za ženske. Prohibicija. Člani dume dobivajo dannadan številna poročila od raznih organizacij o posledicah, ki jih ima prohibicija. Poročila se navadno glase, da ta odredba na ljudstvo /.vid dobro upliva. HARMONIKE jodlsl kakrinekoll rrate ladelnjm 1» popravljam po naJnllJUi cenah, m da lo trpežno In sanealjlvo. V popravo omeeljtvo vsakdo pošlje, ker tem fle oad 18 let tukaj v tem poalo ln aedaj r svojem lastnem doma. V popravek r samem k—njukc kakor in droit aarmonlke ter računam po dele ka-corfino kdo ssfctevs bm na daljni* praianj JOHN WENZXL, 1911 Mm* Omd St_ Rad bi izvedel za naslov svojega brata VIDA JANČIČ Ln prijatelja JOSIPA FIG Eli. Ako kdo rojakov veiza nju naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita, ker poročati njima imam ■več važnega. — John Jančič. Dunkle Sft.re. Kinzua, Pa (9-11—10; NAZNANILO UV PRIPOEO- ČILO. Cenjenim rojakom t Clevelaa Jo, Ohio ln okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai uotovalaJ castopnik c * Dr. KOLER, 638 Pen Ave., Pittsburgh' Pa. Dr. Koler )a najetarei61 alo-vciiakl zdravnik, Ipecl Jali si v Pittsburgh!!, ki ima iSletno prakso v zdravljenju tajnih mo ftkih bolezni. Slflli« ali zastrupljeni« krvi _______zdravi s glasovi- tlm »M, m (a Je lžumel dr. prof. Erlich Ce Imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in Izčistil vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen i» .■ cv ^ssžaStes L- fAV ' V \ XV -v. :. MOJ ^ r a M ^Agm IŠČE SE GOZDARJE. Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, ste bre, trame, švelarje itd. Za splošno delo v gozdu; najviš ja plača. Stalno delo skozi celo leto. I. STEPHENSON CO., Trustees (19—9 v d)_Wells, Mich Želim izvedeti za tiaslov svojih dveh bratov FRANKA in ANTONA VRH. Doma sta iz Dolenjega Zemuna pri Ilir&ki Bistrici na Notranjskem. Preje sta bi la v Clevelandu, Ohio, in zdaj ne vem, kje se nahajata. Prosim ju, da se mi zglasita, ali pa ako kdo ve za nju naslov, da ga mi javi. — Michael Vnli, R. F. D. 2, Box 104, 47. St.: La Grange, 111. (7-10—10) kater! je pooblaščen pobirati na ročnino na nai list, knjige in drage ▼ našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potr dila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo TTnravniitvo "Glas Narad*" Brezplačen nasvet in pou* priseljencem. "THK BUREAU OP INDUS TRIES AND IMMIGRATION' za državo New York varuje pri seljence ter jim pomaga, če so bili oslepaajeni. oropani ali če so s nji mi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk t naturalizacijskih sadevah — kaki postati državljan Združenih dr žav, kjer se oglasiti sa državljan ske listine. Sorodniki naj bi čakali d ovc dočle priseljence na mi" Island ali pri Barge Offiee. Oglasite se ali piiite: STATE DEPABTEMENT OF LABOR, .BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorfki urad: 230, 5th Atsl, Boom 2012. Odprto truk dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob sredah od name do devete ore irate. Urad ▼ Buffalo? 704, D. 8. Mor gan Building. Odprto vsak dac od devetih dopoldne do petih po-ob sredah od »^pt d« Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko sa pošlje denar sorodal kom, prijateljem in tnancem, ka teri tie nahajajo ▼ ujetništva v ftnslji ali Italiji. Potrebno Je, ka iar sa nam denar poiljs, da ss priloži tudi njetnikora dopisnica ali pismo in se nam tako caogoif pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati deaat »jetniku, pošljite g» Ukoj, ko (prejmete njegov nr-lov, ker ako iS odlašali, bi se lahko dogodilo* la bi ga ae aaili več na Utem nastn in m« ns mogli uročiti de» tarja. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Mr. Janko FleUra, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu oodo šli rojaki v vseh osi rih na roko. Ksdsr Je kako druStvo namenjeno kupiti bamlere, ustave, regalje, godbene lnfitrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, pretane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za ceue vpragate. UpraAanJe Vaa stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, voč vrat poBllJamo brezplačno. Plfilte pon). IVAN PAJK & CO.. Conemaugh. Pa.. Box 328. POZOR ROJAKI! EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (KoUry Public) T GREATER NEW TORKU ANTON BURGAR «2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE Vsakovrstna pooblastila, vojaike prožnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaikih zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriiki državljanski papir, daje potrebne informacije gleda datuma iakreanja ali imena pamika Obrnite se aanpno na njega, kjer boste točno ln sclldno pa- rtrefteaL SrtMWhBi urili m laili hn. kakm tudi mm MJik« brka ia brad*. OS umm —Ih sraauio v Stih todalb krual gomU la do%i tmmim kakor tudi ■niklM kraaal brki la braSa ta mnbmšm odpadali la osiveli. Kavm«tisam, kortlbol ali traaaj* v rokah, aoaah ta v križa. ▼ ooaih daab pnanlanm« osita-viai. rtM, opaktia«. hala. tara, krasta ln m tint*. pota* ao«* kari« afaoa. asabUaa v par dnah pa-polanm« odstranim. Kdor bi anjt adravila brat uapsba rabil mu jaafia sa MD0. PUita takoj po esnik. ki a* takoj poMjsm saatoas j. I JACOB WAKOlO, 0702 Bonna AvaM Cleveland. Ohio. Izum našega rojaka Henry P. Mertel. Zdolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35% na gasolinu, zboljša se slab motor iti povspeši hitrost. Mertel Power Exhilarator. Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaso lin in je lep okras za vsako karo. MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki se nikdar ne po kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej prekosi vse dosedanje izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri računih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč. Glavno je pa to, da v hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara v klancu zaustavila. Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskušnjo iij prepričali se.bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, povrnem denar v teku enega tedna. 4 Cena poniklanemu KX H11 .ARATORJU je $10.50 in mesingaste-stemu pa $10.00. Razprodajalei^ebe^ popust.-Pišite na: t HENRY P. MERTEL, t MODERNO UREJENA TISKARNA GLIS MOM VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. m M la: m DELO OKUSNO. a ■ ■ a IZVRŠUJE PREVODE DRUGE JEZIKE. ■ ■ H « UNUSKO ORGANIZIRAJ ■JBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. TBA NAROČILA POSLATI NA« Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St, New York, N. T. t l ..-^A^. -■■■ ... ■ ... 4 .