LETO XVIII. — številka 2 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO KRANJ — sreda, 11. 1. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List uhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od I. januarja 1964 kot poltednik, in sicer oV s i e d a h in sobotah VA ZA GORENJSKO Uresničiti načela Eno bistvenih načel, ki bi ga bilo potrebno uveljaviti °b letošnjih volitvah, je omejitev ponovne izvolitve v Predstavniške organe. Z dt litimi besedami: odbornik ali Poslanec, ki mu bo letos po-tekel mandat v enem izmed Zborov, naj bi ne- kandidiral Povnovno v drug zbor, čeprav ni pravnih ovir za tako kandidaturo. Ponovno kandidiranje naj °i bilo le izjemno. Toda izjeme ne bi smeli pojmovati kot smo jih doslej. Naj-\Prej smo sprejeli z.akon, poltem pa uveljavljali toliko iz-1efn, da zakonsko določilo sPhh ni več v večini uravnavalo pravno ponašanje na določenem področju. Zato tnoramo razumeti izjemo v kandidiranju kot resnično Ujemo, ki jo lahko trpimo v primerih, ko gre za splošne nacionalne ali državne interese, ne pa da jo razširjajo na vse družbenopolitične {skupnosti, vključno Z občino. Y občinah takih izjem ne hi smelo biti, ker bi sicer mnikaU vse rezultate našega \samoupravnega sistema, ki \poraja vedno nove ljudi, spodobne prevzeti odgovorne fmkcijc v komuni. Večno ponavljanje funkcij je v ta-\kih primerih zibelka birokracije, kajti družbeni posel tako postaja služba! Prav zavoljo tega so bila tudi sprejeta načela o omejitvi oprav-\ljanja družbenih funkcij. Pkrepati drugače bi pomenijo razvrednotiti v očeh javnosti naš sistem. Spričo tega je razumljiv sklep občinske volilne komu sUe v Radovljici, da odborniki, ki jim bo letos potekel tnandat, ne bodo mogli več (kandidirati v skupščino — Mfi v drugem zboru ne. Tu-}di volilne komisije pri ostalih občinskih odborih SZDL \na Gorenjskem so razpravljale o tem in v načelu pod-\prle take rešitve. Gre le se \ia to, da to uresničimo tudi V praksi! Mednarodne tekaške tekme v Bohinju Živa propaganda turizma i!rrn TURI7MA - VIZA MIRU je bil naslov ob startu in cilju na tekaških tekmah v Bohinju. Celotna prireditev je zvenela v znaku ostrih borb in izmenjavanj izkušenj najboljših tekačev iz Srednje Evrope. Na sliki: najmlajši gledalci so v soboto in nedeljo preplavili Bohinj. - Foto: F. Perdan Skofja Loka Občinska volilna komisija Skupščina občine Škofja Loka je na svoji zadnji seji imenovala občinsko volilno komisijo za volitve polovico odbornikov občinske skupščine. Predsednik komisije jo Petrič dr. Bojan, predsedniki občinskega sodišča Skofja Loka, tajnik Buh Ferdinand, tajnik občinske skupščine in član Kržišnik Marinka, diplomirani pravnik v Zavodu službe pravne pomoči. Za njihove namestnike so imenovani Mom.ir Sibinčič, Miloš Mitič in Miro Škarabot. — pc Rekordna udeležba tekmovalcev — Skromni dosežki domačih tekmovalcev V soboto in nedeljo so bile v Bohinju mednarodne tekme v smučarskih tekih, katerih so se udeležili nekateri najboljši srednjeevropski tekači. V teh dnevih je Bohinj pritegnil pozornost športnikov in turistov iz najširšega območja. Prireditev je spremljalo okoli 1000 gledalcev, veliko več pa se jih je zanimalo za Bohinj prek telefona, časopisov, radia in televizije. Začelo se je že v soboto ob 7. uri zjutraj. Ne tekmovanje! Zazvonil je telefon in oglasila se je gospa Zupane iz Avstrije. Dopotovala je v Lesce ter hotela po telefonu zagotovilo, da se tekmovanje ne bo začelo pred njenim prihodom ... Ko simo pozneje govorili z njo, je priletna gospa, navdušena športnica, dejala, da spremlja vsa bohinjska tekmovanja tekačev, da vse pozna. Gospa Zupančeva ni osamljen primer. Bohinjske tekme imajo že ustaljeno tradicijo, saj je bil v Bohinju prvi smučarski tečaj pri nas (vodil ga je leta 1914 Rudolf Badjura) ter so bile prve 30 milijonov S dinarjev za popravilo in gradnjo novega mostu čez Savo Ob zadnjih lanskoletnih plavah je narasla Sava v anju odnesla del mostu v irskem logu. Zato je občin-i skupščina na zadnji seji enila, da most popravijo denarjem, ki je v rezervam skladu občine. Sprejeli so sklep, da se iz rezervnega sklada vzame 30 milijonov starih dinarjev. Od tega bo nekaj manj kot dva milijona potrebnih za popravilo mostu v Savskem logu, ostanek pa za priprave za gradnjo novega mostu čez Savo. A. 2. smučarske tekme v Bohinju že leta 1930. Čeprav je Bohinj z Voglom veliko pridobil v zimskem turizmu, je njegova glavna sezona še vedno poletje. S prireditvami, kot je bila ta, žele Bohinjci zbuditi tudi svoj zimski turizem. Značilno je, da so pri organizaciji tekmovanja sodelovali vsa. Druga značilnost je to, da so se zavedali, da od samih tekom ne bodo imeli nepored- ne koristi, saj razen tekmovalcev — skoraj rti bilo drugih gostov v hotelih. Kljub temu je zbral organizacijski komite okoli 6 milijonov dinarjev prispevkov za organizacijo ter mu ni bilo težko pripraviti zares odlične proge in vsega ostalega glede organizacije. Vprašali smo direktorico hotela Stane Žagar Štefko Malej, kaj pomeni tekmovanje hotelom: »Trenutno ni posebne koristi. Kljub temu lahko čestitamo društvu k organizaciji. Brez dvoma bomo imeli koristi kasneje. S takšnimi prireditvami postaja Bohinj znan in zaradi tega smo organizatorje vsi podprli.« (Nadalj. na 13. str.) V soboto GLAS na 24 straneh obrazi in pojavi Q obrazi in pojavi • obrazi in pojavi * obrazi hi pojavi * obrazi in pojavi — Natančno tisti dan, ko mi je poteklo 40 delovnih let, so me poklicali v personalo. Vse dokumente za upokojitev so imeli že pripravljene. Le vložiti sem jih moral in počakati na odločbo. Tako mi je pripovedoval postaran možak. — Seveda, od tedaj nisem več delal. Saj, končno je to povsem razumljivo, čeprav bo malo težko shajati le s pokojnino. Pa se ne jezim zaradi tega. Jezi me le, da sem moral takoj zapustiti delo, Jaka pa — tisti delovodja, saj ga poznate — še vedno dela, čeprav je upokojen in čeprav ima precej večjo pokojnino kot jaz. Nad tem bi se res kazalo zamisliti. Ne zgolj zato, ker je delo po upokojitvi postalo privilegij za nekatere. Bolj zato, ker glede zaslužkov poieg pokojnine stvari niso jasne. Nekdo ima sto starih tisočakov pokojnine, pa ob tem zasluži še več kot toliko. Drugi ima pokojnino več kot pol manjšo pa »po strani« nič ne zasluži. Nihče ni za uravnilovko. Nihče nima nič zoper tiste, ki ne žele ostati v brezdelju. Toda, mar res ne bi mogli urediti stvari tako, da bi tisti, ki ima pogoje za polno pokojnino in ob tem »polno« dela, dobival le eno »plačo«?! ABC SREDA — 11. januarja 196? _*■ Pomoč članom sindikata Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je konec lanskega leta sprejelo pravilnik o uporabi denarja v skladu za pomoč članom sindikata. Iz tega sklada lahko dobijo denarno pomoč člani sindikata, ki so začasno nezaposleni ali socialno ogroženi. Denar, ki se zbira v tem skladu, predstavlja pol odstotka od pobrane članarne. Tako se v enem letu v tem skladu nabere okrog 450 tisoč S dinarjev. Ker pa so bili člani sindikata do sedaj premalo obveščeni o tem, se je v skladu nabralo preko tri milijone starih dinarjev iz preteklih let. V lanskem letu je bilo izplačanih za okrog 120 tisoč starih dinarjev rednih podpor, in prek milijon starih dinarjev za socialno ogrožene. Redno podporo lahko po novem pravilniku dobi vsak član sindikata, ki je plačeval članarino najmanj 11 mesecev in mu delovno razmerje ni prenehalo po njegovi krivdi. Izredno podporo pa lahko dobi član sindikata, pri katerem je mes. dohodek na družinskega člana manjši od 15 tisoč starih dinarjev. Razen teh glavnih pogojev so v pravilniku še nekateri drugi, ki pa jih člani lahko dobijo pri predsednikih sindikalnih podružnic ali na občinskem sindikalnem svetu. Občinski sindikalni svet pa je tudi ob lanskih poplavah izplačal poplavljen-cem milijon starih dinarjev, kar je približno tretjina celotne škode. Prav tako pa so del denarja nakazali tudi izvršni odbori sindiikalnih podružnic. Tekstilindus 500 tisoč. Iskra 250 tisoč, Planika 150 tisoč, Standard 30 tisoč, Tekstilni center 60 tisoč in Restavracija Iskra 20 tisoč starih dinarjev. A. Ž. Debatni večer v Trzicu Včeraj je občinski odbor SZDL v Tržiču organiziral v predavalnici Delavske univerze debatni večer s kulturnimi delavci tržiške občine. Govorili eo o ustvarjanju materialnih dobrin v delovnih organizacijah in o potrošnji. Upoštevani predlogi krajevnih skupnosti Prispevki za uporabo mestnega zemljišča v Škof ji Loki, Železnikih in Gorenji vasi Skupščina občine skofja Loka je sprejela na seji odlok o plačevanju prispevka zp uporabo mestnega zemljišča. Odlok se nanaša le na območje Železnikov, Gorenje vasi in samega mesta. Pred letom dni je skupščina že sprejela podoben odlok, vendar ga niso obravnavali na zborih volivcev kot predpisuje statut občine. Zaradi naglice odlok tudi ni bil pravilno formuliran in je povzročal med prebivalci precej negodovanja. ZaradJ tega v preteklem letu odloka niso izvajali. To je povzročilo precejšnjo vrzel v občinskem pro- računu. Na drugi strani pa je bila tako dana možnost, da so pripravili nov odlok s sodelovanjem občanov kot predvideva statut. O uvedbi prispevka so razpravljale tudi ostale krajevne skupnosti, vendar so to zamisel odklonile, z izjemo KS Poljane, kjer bodo o tem odločali, ko bodo videli, kako se izvaja v »poskusnih« skupnostih. Največ nezaupanja je bilo Pred skupščinskimi volitvami Volivci naj odločajo Sredi lanskega decembra je bila v Kranju skupna seja izvršnega odbora občinskega odbora SZDL in predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o organizacijskih in kadrovskih pripravah na letošnje volitve v skupščinske organe. Da nas ne bi čas prehitel, je treba s pripravami pohiteti, posebno na terenu, kjer o tem še niso začeli razpravljati. Družbenopolitične organizacije in občani na terenu in v delovni! organizacijah morajo vedeti, da imajo pri letošnjih volitvah dosti večjo vlogo in odgovornost kot pretekla leta. Takšno je vsaj načelo in tako bi tudi moralo biti. V prejšnjih letih so občani predlagali kandidate. O tam, kdo bo na kandidatni listi pa so več ali manj odločale občinske kandidacijske oziroma volilne komi sije. Letos pa naj bi o tem tem, kdo in koliko jih bo na tej listi odločali občani. Zato bi v tem času, ko so ponekod še konference krajevnih organizacij socialistične zveze, že morali začeti z zbiranjem kandidatov. Če bomo priprave na volitve zanemarjali in odlašali z njimi, se lahko zgodi, da celoten postopek ne bo najbolj demokratičen. Volivci bodo na političnih aktivih na terenu morali odločiti ali bodo imeli na kandidatni listi enega ali več kandidatov. Kdo in 'kakšni naj bodo ti kandidati bodo prav tako morali odločiti občani. Prav gotovo pa morajo biti to sposobni ljudje; takšni, ki so si z dosedanjim delom pridobili ugled in doka- Darujmo svojo kri! Te dni teče v kranjski občini redna krvodajalska akcija, v kateri darujejo svojo kri kranjski občani samo za potrebe naših bolnic. • Doslej so v vseh krvodajalskih akcijah naši občani pokazali veliko humanega čuta in darovali za sočloveka najdragocenejše — svojo kri. Prepričani smo, da bo tudi letos akcija v kranjski občini tako uspešna kot prejšnja leta. Kdor se zanima, kako je z akcijo za pomoč Vietnamu, obveščamo, da bo le-ta organizirana kasneje. Občinski odbor RK Kranj de- zali, da so pripravljeni lati, ne samo govoriti. Najrazličnejše težnje posameznikov, ki so v preteklosti zagovarjali, koliko mora biti mladih in starih, moških in žensk v skupščini so nedemokratične in v letošnjih pripravah ne bi smele . biti eden izmed kriterijev. Bolj pravilno bi bilo, in tako so menili tudi na skupni seji izvršnega odbora občinsikega odbora SZDL in občinsikega sindikalnega sveta v Kranju, da se sprejme program dela v občini za prihodnji dve ali za štiri leta. Potem bi se občani laže odločili, kakšne in katere ljudi naj predlagajo in izvolijo. Ker v kranjski občini še vedno ni znan noben kandidat za novega odbornika, kaže, da nekateri posamezniki kot družbenopolitične organizacije čakajo, da bodo o tem odločili »na občini«. To pa bo slaba usluga za vse nas, ker se lahko zgodi, da bomo pri prihodnjih volitvah zopet ugotavljali, da so bili nekateri odborniki nesposobni in njihovo delo slabo. A. Žal ar glede porabe denarja. Odborniki so izražali bojazen, da bi se zbrani denar porabil nenamensko ter so zaradi tega sklenili, da se redno nakaže zbrani denar Krajevnim skupnostim (predlog KS Železniki). Prav tako so odborniki ugodili zahtevi KS, ki so predlagale nekatere spremembe, po katerih bo prispevek manjši. Eden izmed odbornikov je vprašal, zakaj sprejemajo odlok neposredno pred sprejetjem republiškega zakona. Prav tako je izrazil dvom, če je odlok v skladu z zakonom. Sklenili so, da odlok vseeno sprejmejo, saj zaradi zakasnitve v republiki že lani niso najpravilneje postopali. Razen tega so sklenili, da bodo imeli nekateri posamezniki (npr. zavezanci s stalno ali občasno socialno podporo so oproščeni) in podjetja (industrijska, ki potrebujejo velike površine zemljišča) precej »popusta«. P. Čolnar Prvi kandidati V teh dneh so v kranjski} občini konference krajevnih organizacij socialistične zveze. Na njih največ razpravljajo o dosedanjem delu odbornikov, o delu občinska skupščine in komunalnih problemih. Na konferencah pa volijo tudi člane občinske konference socialistične zveze, v kateri bo osemdeset članov. Prav tako so znani že prvi kandidati za republiško konferenco socialistična zveze Slovenije. To so Martin Košir, Avrelij Tronkarj Ivan Repinc in Franc Popit. Razen teh bodo iz Kranja predlagali še štiri kandidate. Skupaj bo torej v republiški konferenci SZDL iz Kranja osem predstavnikov. Izvršni odbori socialistične zveze gorenjskih občin: Škofje Loke, Tržiča, Kamnika in Kranja pa bodo predlagali dva kandidata za zvezno konferenco socialistične zveze Jugoslavije. Ta dva kandidata še nista znana, ker še ni bilo skupnega sestanka. Izvršna odbora socialistične zveze na Jesenicah in Radovljici pa bosta predlagala enega kandidata za zvezno konferenco A. Z. S plenuma ZZB NOV Radovljica Pregledali so svoje delo 29. decembra je bil v Radovljici plenum občinskega odbora ZB NOV, ki so se ga udeležili tudi predstavniki krajevnih organizacij ZVVI in ŽROP. Razpravljali so o delu v preteklem letu in o pripravah na občne zbore krajevnih organizacij. Ugotovili so, da je bilo delo krajevnih organizacij v lanskem letu zelo dobro. Postavljenih je bilo več spomenikov in spominskih obeležij padlim borcem, prirejene pa so bile tudi številne kulturne prireditve v počastitev 25-letnice vstaje. Velike težave je imela občinska komisija za priznavanje posebne delovne dobe zaradi pomanjkljivih podatkov. Tako je ostalo približno 500 prošenj nerešenih. Ker pa je 31. 12. 1966 potekel rok za vlaganje prošenj, bodo te nerešene vloge rešili v letu 1967. Predstavniki ZROP so kritizirali posamezne člane, ker se redno ne udeležujejo stroškovnih predavanj. Poudarili so, da so najmanj disciplinirani mladi rezervni podofi-cirji in oficirji ter člani, ki' so na vodilnih delovnih mestih. Na plenumu so se še dogovorili, da bodo občni zbori krajevnih organizacij ZB NOV in ZROP v radovljiški občini od 15. januarja do 18 februarja 1967. C R. Vladimir Erjavšek: Nekaj misli iz dosedanjega dela volilne komisije pri občinskem odboru socialistične zveze delovnega ljudstva tržiške občine: Vsak občan resnično lahko odloča o novih odbornikih in poslancih Le še dva meseca nas ločita od kandidacijskih zborov volivcev, ko bodo občani rekli predzadnjo besedo o bodočih odbornikih in poslancih. Resda je bilo že precej napisanega o delu volilnih komisij in organizacij socialistične zveze, vendar kaže o izkušnjah pri dolgotrajnem procesu zbiranja in kandidiranja tudi razmišljati. Razmišljati zato, ker v različnih občinah ubirajo različne poti, vsi se pa trudijo, da bi bile volitve zares demokratični Instrument naših ljudi v samoupravnem sistemu. Poglejmo nekaj izkušenj iz tržiške občine. Že lani, 28. junija, je občinski odbor socialistične zveze prvič spregovoril o letošnjih volitvah in ponovno pregledal izkušnje iz zadnjih. volitev ter odločno podprl zvezne konference o kadrovski politika. teze SZDL Nekaj najvažnejših sklepov vcdiikia komisija mora organizirati delo tako, da bo o bodočih odbornikih lahko razpravljal in odločal že pred volitvami sleherni občan; kadrovska politika postane stvar javnosti, vodi pa jo volilna komisija in končno — pri letošnjih volitvah (tako kot je bilo že pri zadnjih) moramo dosledno upoštevati načelo zamenjave vseh odbornikov, ki jim poteče mandat. Ti sklepi so naložili volilni komisiji dokaj težko delo, saj zadostiti takšnim temeljitim zahtevam ni lahko. Gre za dvoje vprašani. Pozabljeno Jezersko V nedeljo v Domu na Jezerskem 2 gosta — Turizem brez propagande Zimska turistična središča Gorenjske so zaživela. Smeh in veseli vzkliki odmevajo iz ust razpoloženih smučarjev. Smučarska središča tekmujejo med seboj v presenečenjih za svoje turiste. Nove proge, žičnice, velika propaganda. Nekako ob strani vsega tega leži Jezersko. Kaže, da smo ga kar malo pozabili. Kot povsod je bilo tudi na Jezerskem na novo leto živahno in polno. Po prazni- Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, razpisuje prek Zavarovalnice Kranj, dražbo za prodajo ka-ramboliranega osebnega avtomobila Citroen 2 CV (spaček), leto izdelave 1960, prevoženih 100.000 kilometrov, generalno obnovljen. Dražba bo 14. L 1967 ob 11. uri na dvorišču Gasilskega doma Kranj. Vozilo si lahko ogledate v Gasilskem domu Kranj. Izklicna cena je 2000 N din. kih pa so začeli gostje odhajati. Bilo je premalo snega. Sneg je kasneje sicer zapadel, vendar je ostalo Jezersko prazno. V nedeljo so imeli v Domu na Jezerskem na primer, le dva gosta. Avtomobili so bili pravo čudo. Jezersko je najprimernejši kraj za družinske izlete z otroki, vendar je propaganda za kraj preslaba. Tereni za smučanje in sankanje so odlični; vendar, ker ni turistov niso steptani ter so premeh-ki. Propaganda je zatajila. Tudi na Jezerskem čakajo presenečenja. Smučarski vlečnici hotela se je letos pridružila še nova od smučarskega . kluba. Na žalost letos še nobena ni obratovala. Ni turistov. V Domu so poleti uredili tudi centralno kurjavo ... Jezerčani bi radi prešli na dve turistični sezoni, vendar zimska noče in noče zaživeti. Kot povsod so tudi tu polni načrtov. Menijo, da bi bila nujna žičnica na Češko kočo. Potem bi bilo vse urejeno, samo — za žičnico ni investitorja. Ni investitorja, ni pa tudi tistega, ki bi uspešno reklamiral čudovito pokrajino. So le Jezerčani in če bodo hoteli ali ne — oni bodo morali biti »•tisti«. -pc Rezultati poslovanja v Niko Železniki Prvo leto izvoza Direktor podjetja NIKO iz Železnikov Peter Polajnar je pripovedoval o delu njihovega majhnega kolektiva v preteklem letu. Pozornost je zbudile« njegova pripomba, da pomeni minulo leto — leto, ko so prvič začeli izvažati svoje izdelke. V podjetju sicer niso dosegli plana proizvodnje (dosegli so ga le okoli 93-od-slotno), veindar pravijo, da so s poslovanjem vseeno zadovoljni. Proizvodnjo so morali zaradi precejšnjih zalog med letom zmanjšati. To jim je na eni strani oviralo realizacijo plana proizvodnje, na drugi pa jim je pripomoglo k realnejšemu pošlo- Prehranjevalni center KZ Skofja Loka je začela obnavljati prehranjevalni center v Železnikih. V prenovljeni stavbi bo mlekarna, mesnica, prodajalna kruha in zelenjave. Sanitarna inšpekcija že dlje grozi, da bo zaprla sedanjo neprimerno mesnico. Računajo, da bodo uredili nove prostore do 1. maja. Veliko zanimanje je v Železnikih tudi za izgradnjo samopostrežne trgovine. Določena je že lokacija, vendar za sedaj še ni investitorja. -pc n ti BREZ HOJE — Po sedrJh suhih letih je v osmem letu Krvavec dočakal svoj veliki dan. Krvavec ne pozna več hoje. Mogoče se je pripeljati do doma, se s smučmi spustiti do Gospinca, od tu nazaj do doma in zopet v Tiho dolino, se z vlečnico popeljati do Njivic in zopet s smučmi proti domu. — Foto F. Perdan Najprej je potrebno obračunati s starimi načini dela v zaprtih krogih, potem pa pri vseh ljudeh vzbuditi resnično zaupanje v nov način vodenja kadrovske politike. Moram reči, da obračunavanja s starimi metodami kadrovanja sploh ni bilo, ker v Tržiču že nekaj let opuščamo prakso odločanja v zasedbi . raznih trojk, četvork in podobnih grup. Teže je dopovedati ljudem, da je tudi odločanje o njihovih predstavnikih v skupščini edino in sanr-s njihova pravica in tudi doižnost ter, da je volilna komisija le organizator in usmerjevalec tega zahtevnega dela. Prav zaradi izkušenj pri zadnjih volitvah je volilna komisija razposlala anketne liste vsem občanom v tistih volilnih enotah, kjer bodo sedaj volili novega odbornika, še pred tem pa je na zborih volivcev seznanila ljudi z oceno dela dosedanje skupščine. Tako so ljudje lahko razmišljali, kdo v njihovi okolici bi bil lahko dober in sposoben odbornik. Tako so krajevne organizacije socialistične zveze izvedle to anonimno anketiranje v šestnajstih volilnih enmtah in rezultat, kljub mnogim pomislekom, ni izostal. Kakšni so bili pomisleki? Predvsem so mnogi mislili, da občani anketiranja ne bodo vzeli resno, da bo predlogov mnogo preveč in da način zbiranja predlogov za bodoče odbornike s pomočjo ankete vodi celo v anarhijo in odvrača občane od odgovornosti, ker jim ni treba svojega mnenja javno povedati. Anketa je take pomisleke dokaj močno zavrnila. Trditev podpiram s številkami. V šestnajstih volilnih enotah so za šestnajst izpraznjenih odborni-ških mest ljudje predlagali 196 možnih kandidatov. To najbrž ni prevelika številka. Krajevni politični aktivi so iz teh 196 predlogov izbrali doslej 34 najboljših in vse to javno povedali in obravnavali z občani na minulih krajevnih konferencah socialistične zveze delovnega ljudstva. Iz vseh 196 predlogov pa so izbirali tudi ljudi za nove odbore krajevnih organizacij SZDL in občinske konference SZDL. Torej vidimo, da smo že doslej opravili tri faze kandidiranja in zbiranja najboljših možnih kandidatov: razprava o delu skupščine, anketiranje in ožji izbor možnih kandidatov. Kaj se nam je pri takem načinu dela še pokazalo? Predvsem smo opazili, da so bili skoraj vsi predlogi dobri in so torej ljudje o tem lahko doma razmišljali in se tudi posvetovali. Kaj takega na nekem množičnem sestanku ne moremo zagotoviti. Videli smo, da imamo posamezne volilne enote, kjer je bilo število predlogov zelo majhno in so bili tudi zelo različni, da pa je v nekaterih volilnih enotah število predlogov zelo veliko, število predlaganih kandidatov pa zelo majhno. (Nadaljevanje prihodnjič) vanju z večjimi obratnimi sredstvi. Ob gospodarski reformi se je kolektiv znašel pred precejšnjo bojaznijo. Sami pravijo, da reforma pomeni udarec po administraciji, torej po tistih, za katere oni proizvajajo. Risalni žebljički, sponke, mehanizmi za re^i-stratorje in druge pisarniške potrebščine nenadoma niso šle več dobro v prodajo. Prejšnja leta nikoli niso naredili dovolj teh izdelkov, sedaj pa so morali iskati rešitev v izvozu. Uspeli so prodati za 10.000 dolarjev izdelkov, navezali so prve trgovske stike v inozemstvu, Ufco da računajo, da bodo imeli letos že stalne odjemalce. Zanimivo je, da v letnem planu izvoza sploh niso planirali, vendar jim je prav izvoz omogočil, da so v zadnjih mesecih uspeli izplačati vse osebne dohodke. Delavci so prejema/li več mesecev 80-odslotne osebne dohodke, v zadnjih mesecih pa se je prodaja »odprla« in so prodali skoraj vse izdelke, ki so jih naredili. Sedanja tovarna NIKO v Železnikih se je osamosvojila leta 1963. V tem času so se razšle zaradi specializacije tri dejavnosti: Iskra, Tehtnica in NIKO, ki so prej poslovale pod skupnim imenom NIKO Železniki. Specializacija se je pokazala kot pravilna in koristna. Prepričani so namreč, da bi ob izdelavi širokega asortimana ne mogli konkurirati na tržišču. V NIKO se zavedajo, da poprečni osebni dohodki 60.000 starih dinarjev niso nič posebnega in so trdno odločeni, da jilii bodo v novem letu še zvišali. P. Čolnar Pogled v tovarno NIKO v Železnikih. — Foto: F. Perdan GLAS * 4. STRAN KULTURA IN PROSVETA SREDA — II. januarja 1967 V nekaj stavkih ŽIROVNICA. Dejavnost dramske skupine. Dramska skupina DPD Svoboda France Prešeren v Žirovnici — Zabreznici je zelo prizadevna. Za novoletne praznike so štirikrat uprizorili mladinsko igro Alenčica Desetnica. Z njo bodo gostovali tudi na Koroški Beli. Pod vodstvom režiserja Cirila Vistra bodo naštudirali vesj'oigro Kam iz zadreg, za krajevni praznik pa imajo v načrtu uprizoritev Vile Staše na prostem. KRANJ: Prva samostojna razstava Vinka Tuška. V petek, 13. januarja zvečer ob 19.30 bo v galeriji v Prešernovi hiši odprta prva samostojna razstava akademskega slikarja Vinka Tuška. Ob otvoritvi bo razgovor o slikarjevem delu, ki ga bo vodil umetnostni zgodovinar prof. Andrej Pavlovec. Vinko Tu-šek je redni ilustrator našega lista. , JESENICE: Uspešno delo gledališča. Po lanskoletni prisilni upravi v gledališču Toneta Cufarja na Jesenicah se je položaj precej izboljšal. Od srede oktobra do konca leta so pripravili kar štiri premiere in dvoje goitovanj gledališčnikov iz Ljubljane. S tremi koncerti je bilo v lanski sezoni skupno 36 prireditev, katerih se je udeležilo 10.794 gledalcev. Organizirali so osem abonmajev z 2500 udeleženci. V gledališču trenutno dela kar 68 igralcev — amaterjev, od tega tretjina mladih ljudi. Imajc štiri režiserje, od tega dva plačana in dva amaterja. KRANJSKA GORA: Nova šola: da ali ne. Novo šolo v Kranjski gori nujno potrebujejo, /endar v občinskem proračunu ni denarja, da bi jo lahko v kratkem zgradili. Edina možnost je, da bi podjetja letos in naslednji dve leti prispevala po 8.000 starih dinarjev na zaposlenega. To bi pomenilo 100 milijonov starih dinarjev na leto, kar bi zadostovalo za izgradnjo ustrezne šole. Predstavniki občinske skupščine so se pred kratkim o tem pogovorili z gospodarstveniki. Upajo, da bo akcija uspela, saj obremenitev za gospodarske organizacije ni prevelika. Občni zbori kulturnih organizacij v radovljiški občini Leto uspehov V radovljiški občini so se že začeli občni zbori kulturnih organizacij. Med prvimi so ga izvedli v Mošnjah, medtem ko so ga imeli v ponedeljek, 26. decembra, tudi v Bohinjski Bistrici. To je kraj, kjer so v preteklem delovnem obdobju amaterji izpričali veliko ustvarjalnost in na ta način temeljito poskrbeli za kulturno življenje v celotni spodnji bohinjski dolini. Dramske skupine so pripravile za oder tri dela, imeli so več kulturnih večerov in predavanj, koncertov domačega moškega in mešanega pevskega zbora in kulturnih skupin osnovne šole. Ustanovil' so oddelek glasbene šole in likovni krožek in s kulturnimi skupinami sodelovali v rednem turističnem programu v Bohinju in na Bledu. To je samo nekaj podatkov iz obsežnega in razgibanega kulturnega življenja v Bohinjski Bistrici. Zelo so uspeli bohinjski igralci z dramo iz partizanskega življenja Ko bi padli oživeli. V turistične namene so naštudirali ljudsko igro Divji lovec in se z njo predstavili v Bohinju Pod skalco in na Ribenskem tednu pred domačimi in tujimi gosti. Zelo dober sprejem i je doživela tudi uprizoritev dela Trije vaški svetniki. Na številnih prireditvah, kon-| certih in proslavah so nasto-! pali tudi moški, mešani in j mladinski zbor osnovne šole. Ta ustanova v Bohinjski Bi- Urej Naši delavci v tujini jeni odnosi z Avstrijo Go-Be- V osmih mesecih lani se je zaposlilo v Avstriji 361 ljudi renjske — 57 delavk z Jesenic se vsak dan vozi na delo Ijak — Izmenjava informacij o potrebah o delavcih v Avstriji in o kandidatih pri nas — Neurejeni problemi: vključevanje v avstrijske sindikate, maloobmejno zaposlovanje, vključevanje vajencev v uk pri tujih delodajalcih Od začetka marca do konca oktobra lani se je po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj zaposlilo v Avstriji 361 ljudi z Gorenjske, in sicer 183 moških in 178 žensk; največ jih je iz jeseniške občine (134) in najmanj iz škofjeloške (26). Od vseh ljudi z Gorenjske, ki so se lani v desetih mesecih zaposlili v tujih državah, se jih je v Avstriji zaposlilo kar 68,9 %. Iz Avstrije prihaja tudi največ ponudb delodajalcev za zaposlovanje naših ljudi. V Avstriji se zaposlovanje ne pojavlja le v individualni obliki, ampak tudi v kolektivni, z vsakodnevnim prehodom čez državno mejo. O konkretnem takem primeru — zaposlitvi 57 delavk z Jesenic pri tvrdki VVerhanek v Beljaku — smo v našem listu pred časom že pisali. Te delavke se vsak dan vodjo v Beljak in nazaj, zagotovljene imajo enake osebne dohodke iste pravice kot domače delavke, urejeno je vprašanje socialnega zavarovanja, plačila stroškov za vožnjo, ureja pa se tudi vprašanje otroških dodatkov. Zavod za zapcsloivannje v Kranju je dobil že približno trinajst ponudb tujih delodajalcev za okrog 100 delavcev; posredovala so jih podjetja tekstilne, lesne, gostinske in kovinske stroke ter nekaj posameznikov. Razen dveh so vse te ponudbe iz Avstrije in skoraj vse so biie tudi že realizirane. Ni slučaj, da je sodelovanje z Avstrijo, kar se zaposlovanja naših ljudi tiče, za korak pred osrtalimi; od tega imata korist tako Avstrija kot naša država, zato je čimbolj ša ureditev medsebojnih razmer na področju zaposlovanja prav tako koristna za obe strani. Sklenitev konvencije o socialnem zavarovanju pomeni osnovo, ob kateri se odnosi lahko še razširjajo in poglabljajo. Kranjski zavod za zaposlovanje ima z zainteresiranimi avstrijskimi partnerji dovolj dobre stike. Ena izmed pomembnih ugotovitev nekaj lanskih obiskov je to, da je pri njihovih uradih za delo in pri delodajalcih resna želja po it%vezayi kar najboljših odnosov in želja po enakopravnem in poštenem reševanju tekočih Problemov, ki jih migracij- ska gibanja obvezno povzročajo. Za vprašanja zaposlovanja naših delavcev v Avstriji se močno zanimajo tudi avstrijski sindikati. Zastopajo in urejajo tudi pravice in interese naših delavcev in calo tolerira jo njihova odklonilna stališča do vključitve v članstvo njihovih sindikatov. To je vprašanje, ki izziva vedno več negodovanja in bo moralo v doglednem času od-pasti, saj je v resnici težko opravičevati odklanjanje vstopa v neko organizacijo, od katere na drugi strani pričakujemo, da zastopa naše interese. Tako trdijo tudi avstrijski sindikati, ki pravijo, da je njihova toleranca le začasna in da bo treba postaviti rok, v katerem naj se stvari uredijo. Zaradi naraščanja zaposlitev v Avstriji, prihaja vse bolj do potrebe po bolj urejenem načinu posredovanja obojestranskih informacij. Eden od problemov, ki ga bo treba odgovorneje reševati prav s tesnejšimi stiki, je določena kulturna izolacija delavcev v tujini. Nekaj prireditev, ki 60 poskrbelo za kulturno in družabno življenje naših ljudi v Avstriji, strici opravlja zelo pomembno delo pri oblikovanju kulturnega življenja v tem kraju. Poleg pevskega zbora so se večkrat predstavili tudi mladi tamburaši pod vod-istovm Egona Mihelčiča, folklorna skupina mladih; posebno pa so se uveljavili tudi mladi tehniki in modelarji. Mladinska in pionirska igralska skupina pa je za različne priložnosti pripravila več igric za mladino in odrasle. Vse kaže, da bo delo v prihodnje prav tako razgibano in izanimivo. V načrtu imajo literarne večere in predavanje Mirka Mahniča »Živa slovenščina«. Na področju je že bilo. Pri organizaciji so sodelovali predvsem naši sindikati, kar bi lahko ket uspešna praksa ostalo tudi v prihodnje, seveda v zvezi s kulturno-prosvetnimi in izobraževalnimi institucij a-mi. V ostalih državah je naših delavcev znatno manj in zato je tudi njihovo vključevanje v tako kulturno življenje manj uresničljivo. Pri zaposlovanju v tujini, ki je za nas še razmeroma mlada dejavnost, prihaja tudi do nerešenih vprašanj, ki bodo vse boli zahtevala hitro ureditev. Eno izmed takih vprašanj je tako imenovano maloobmejno zaposlovanje, ki se na Gorenjskem pojavlja v tistih dveh občinah, ki največ mejita z Avstrijo — na Jesenicah in v Tržiču. Delavci, ki so pri nas redn0 zaposleni, odhajajo v sobotah z maloobmejnimi prepustnicami na delo v Avstrijo in se v nedeljo zvečer spet vračajo. Ureditev odnosov pri takih nedeljskih zaposlitvah je še povsem nerešena. Pomislimo napr., na čigavo breme bo padla škoda, ki jo bo utrpel tak delavec pri tem delu v zamejstvu. Drugo vprašanje, ki se prav tako pojavlja na ^Gorenjskem, sicer za zdaj še v neznatnem obsegu, je vključevanje vajencev v uk pri tujih delodajalcih. Tudi za to je največ zanimanja prav v Avstriji. Kranjski zavod za zaposlovanje je lani vključil tja dva vajenca. Pri urejanju njihovega položaja je zavod sodeloval s samim delodajalcem, iker je taka oblika kontaktiranja med državama še nerazčiščena in pojav niti ni pravno urejen. A. Triler dramatike se obeta več uprizoritev. Odločili eo se za drami Lov na čarovnice ter Ekvinokcij in za komedijo Svetnik. Za turistično sezono pa bedo obnovili Divjega lovca. Z njim bodo gostovali tudi na Koroškem. V sklopu bohinjske Svobode dela tudi dramska sekcija iz Nomenja. Ze v preteklem razdobju je bila zelo delavna, za prihodnje pa pripravljajo uprizoritev dveh komedij. V program so uvrstili še samostojne koncerte tamburaškega in pevskega zbora, likovno razstavo slikarjev amaterjev in več kul-turno-zabavnih večerov. V razpravi so izrekli vrsto bogatih misli in predlogov. Posebno so se zavzemali za večji delež kulturnih organizacij v turističnih sporedih med sezono s tem, da bi pripravili izvirne domače predstave iz domačega bohinjskega življa, navad in običajev. Za ta namen bodo izboljšali prizorišče Pod skalco, predlagali pa so tudi uporabo drugih prizorišč za atraktivne turistične prireditve. Leto 1987 je obenem tudi jubilejno leto Svobode iz Bohinjske Bistrice, saj praznuje 20-lct-nico svojega obstoja in delovanja. J. B. POPRAVEK V zadnji številki Glasa je pri objavi izida novoletnega nagradnega žrebanja Blagovnice Kokra v Kranju prišlo do pomote. Osmi dobitek — garnitura moškega perila v vrednosti 10 tisoč starih dinarjev je zadela številka C 06 4458. Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila ZASTAVA 750 letnik 1965, s prevoženimi 17.000 km. Začetna cena 5.400,00 N-din Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do petka, 13. 1. 1967 do 12. ure. Ogled vozila je možen vsak dan od 8.—12. ure pri Zavarovalnici Kranj. Zavarovalnica Kranj Iz glavnega mesta Kitajske prihajajo vsak dan nasprotujoča si poročila o neredih, ki so se razvneli v velikih industrijskih centrih. V Šanghaju je zapustilo delo več tisoč delavcev. Rdečegardisti za vse te nerede krivijo »bur-iuazne« voditelje posameznih skupin, ki sc menda ne 6trinjajo z idejami Mao Ce Tunga. Število ranjenih in mrtvih pa je na Kitajskem iz dneva v dan več. Južnovietnamske osvobodilne sile so v zadnjih dneh zopet prizadejale precejšnjo škodo ameriškim četam. Gverilci so menda potopili velik ameriški vlačilec na reki Mekcng, ki ga cenijo na tri milijone dolarjev. Ta vlačilec je bil eden od največjih na svetu. Severnoviet-namski premier Pham Van Dong je izjavil, da bo boj v Vietnamu še dolg in da bo še hujši kot doslej. V pondeljek se Je vnel spopad na sirsko izraelski meji. Sirski vojaški predstavnik je povedal, da so Sirci s svojega ozemlja s topovi uničili Izraelski tank. Istočasno pa je obtožil Izraelce, da so straljnli na arabske prebivalce "m obstreljevali dve sirski vojaški postojanki. Izrael pa jc v OZN obdolžil Sirijo za agresijo proti Izraelu. kanclLr Kun lOesaneer odpotoval v Pariz na dvodnevne razgovore s predsednikom de Gaullom. Z njim bo od. eter Wdly Brnndt. Vse akcijske fronte na zahodni Javi so vponedeljek zahtevale, da jL. predsednika 8m arna treba takoj razrešiti vseh njegovih funkcij, ki raj jih prevzame general Suharto. O LAS Izdaja in tiska CP »Go-lenjskl tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kid.il, Trg revolucije 4 — 1'ekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-dln. — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Zavarovanje savskega korita ia kanjona Kokre Potrebni bosta dve milijardi starih dinarjev — Dela naj bi bila končana do 1976. leta Pogoste škode ob poplavah v preteklih letih terjajo čimprejšnjo ureditev bregov Save in kanjona Kokre. Zato je že v izdelavi program vodnogospodarskih del za obrežno zavarovanje savskega korita od Zarice (Planika) do Struževega in kanjona Kokre. Predvideno je, da bi ta dela končali do 1976. leta. Gorenjska vodna skupnost nost, ki od 1. januarja letos gospodari z že zgrajenimi zavarovalnimi objekti in urejanjem vodnih tokov, je naredila tudi predračun nadaljnjih del, za kar bi bilo potrebnih okrog dve milijardi starih dinarjev. Znesek je precej visok, vendar, če ga primerjamo z že opravljenimi deli za zavarovanje Tek-sliilindusa in industrijske ceste, za kar je bilo potrebnih 314 milijonov starih dinarjev, potem predračun za nadaljevanje teh del najbrž ni previsok. Potreben denar za zavarovanje obeh področij bi dobili iz dveh virov. 600 milijonov starih dinarjev bi v deseth letih dobili od republiškega vodnega sklada. To bo najbrž možno, ker znaša letni vodni prispevek zavezancev kranjskega območja 138 milijonov starih dinarjev. Ostanek milijrrdo 400 S din, pa bo morala prispevati občina Kranj iz proračuna in delovne organizacije z odškodninami. O tem je na zadnji lanskoletni seji razpravljala tudi kranJLSika občinska skupščina in sklenila, da bo Gorenjska vodna skupnost predpisala uporabnikom zavarovalnih objektov odškodnino za uporabo in za nadaljnjo izgrad- njo. Predlog je, da bi gospodarske organizacije, kot posredni ali neposredni uporabniki zavarovalnih naprav, plačevale 0,3 odstotka od vrednosti osnovnih sredstev. Na ta način bi v desetih letih zbrali poldrugo milijardo in zagotovili ureditev celotJ nega območja. ! Ker je bilo za zavarovanja do sedaj porabljenih že milijardo 10 milijonov starih dinarjev, je prav gotovo tre-bo z deli nadaljevati. A. Žalar Po/cnik Pester delovni program Svet krajevne skupnosti Po/.enik je na svoji zadnji seji največ razpravljal in sklepal o programu dela za prihodnje leto in o srednjeročnem programu do leta 1970. Ugotovili so, da bo svet lahko precej popestril svoje delo v prihodnje, ker je občinska skupščina pokazala veliko razumevanje in poskr- Dolavska univerza Tomo Brejc Kranj prireja trimesečni tečaj za | privatne gostilničarje s pro-I gramom: priprava jedi, osno-I ve strežbe, poznavanje pijač j ter kletarjenje, nauk o pre-: hrani, organizacija in poslov-' na tehnika gostinstva, zakonodaja in družbena ureditev SFRJ. Ob zaključku tečaja dobijo slušatelji »SPRIČEVALO O PREIZKUŠNJI ZNANJA ZA POKLIC PRIVATNI GOSTILNIČAR«. Sreča v pravih rokah Ivan Požck iz Kranja je zadel 13 milijonov S-din Ivanu Požeku, 30-lotnemu usmerjevalcu poštnih pošiljk iz Kranja, je bila sreča naklonjena kot malokomu. Po treh letih rednega igranja na športno stavo, loto in loterijo je v zadnjem kolu velike športne napovedi v nedeljo uganil vseh 12, razen tega pa ima še kolono z 11 pravilnimi zadetki, kar mu bo prineslo skupaj okrog 13 milijonov S-dinarjev. Kaže, da je Požek kar do- ber napovedovalec izidov v italijanski nogometni ligi, saj je že pred dvema letoma zadel na italijanske nogometne pare 109.000 dinarjev, tokrat pa je Imel na »srečnem« listku še koloni z 10 in 9 zadetki. Vplačal je kot običajno šele v soboto • MOTORNI DROBILEC (šrotar) ORION - 65 DROBI: koruzo, ječmen, oves, ajdo itd. 9 AVTOMATIČNI PRALNI STROJ in še 100 drugih nagrad je pripravljenih za vse, ki bodo do konca februarja plačali vsaj polletno naročnino za GLAS. Naročnino boste poravnali pismonošem, ki vas bodo obiskali te dni. Kranjčani in okoličani lahko plačajo naročnino na upravi, Kranj, Trg revolucije 4 (občinska stavba, pritličje). Pravico do sodelovanja pri žrebanju imajo tudi vsi novi naročniki! Zato naročajte gorenjski list! GLAS V VSAKO GORENJSKO HIŠO! bela, da je cesto Cerklje — pšenična polica — Šmartno prevzelo v redno vzdrževanja podjetje Komunalni servis Kranj. Delavci tega podjetja so cesto že nasuli in uspo* sobili za nemoten promet. Tako se bo krajevna skup-nost lahko lotila ureditva drugih potreb kot je kanalizacija, razsvetljava, ureditev struge potoka Pšata ia ostalo. — č tik pred 11. uro, do katero sprejemajo listke za športno stavo. Lio'eik s »srečnimi« kombinacijami je mislil ža zavreči, ker mu ni bil najbolj všeč. Potem pa se ja le premislil. Požek se za nogomet sicer zanima, vendar pa se sam ni nikoli ukvarjal Z njim ali kakim drugim športom. Pri športni stavi ne uporab! ja posebnega sistema, ker vselej izpolni le po 10 ali največ 14 kombinacij. Tudi pri lotu običajno napiše le 4 kombinacije, srečki pa kupi največ dve. Za to, kako bo porabil denar, se je hitro odločil. Izpolnil bo le načrte, ki jih je imel že prej. Spomladi se namreč namerava poročiti. Potem bo kupil novo ia-novanje ali pa zgradil hišo. Za to je že doslej varčeval, vendar bo šlo sedaj hitreje. Morda bo kupil tudi avto. da se mu ne bo treba voziti la s kolesom. Sicer pa namerava živeti in delati naprej tako kot do sedaj. Tudi na športni stavi, lotu in loteriji bo še vedno poskušal srečo. S. Tik pred zaključkom redakcije smo Ivana Požeka poiskali doma, da nam pove nekaj besed za naš časopis. »Kaj naj vam povem? Morda to, da me je, ko sva bila v nedeljo zvečer z deklet on v kinu močno srbela dlan. Nisem sicer vražjeveren, vendar pa sem kar slutil, da bom morda zadel na športni stavi. Zato naslednji dan niti nisem bil tako presenečen. Ko pa sem zvedel, kolikšno vsoto bom dobi!, me je pa vseeno precej »pretreslo«. In kako se počutite, ko sta kar čez noč poslali milijonar? »Tako kot prej; morda malo bolj razburljivo, kol sicer.« A, 2. PANORAMA » PANORAMA e PANORAMA » PANORAMA . PANORAMA • PANORAMA PANORAMA 9 HANORAf Izdanje piatna v Desnici (3) gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje Trlica je fcV-bnc orodje, dolgo oTV cr in široko oz. jlkrag 15 do 20 cm; naA b;Ia dz treh tankih i»^oč.nih desk iz zelo trd^\ Dve deski, ki sta ^ sta bili oddaljeni dr. dru gc 2 do 3 cm; ^\.j,pr_ tini, je bila *Jeska. pritrjena samo bnerr| koncu, da se JePomikala gor in *>\a je položila pest jJspod. nji dve de. ' ' skl'.%\i st dnjo, tem tem odA pcz- tvorili špranjo, premično desta » tako dolgo u-1-'.^ lanu, da je oip-dir (to so o* hlene zunanje kožel**da • ostalo v roki kjlrcdJ_ vo. Pri tem bilo slišati peseben' gjas ker je sredttj* L udar' jala po lanu P \dnjih dveh deskah. slišal zelo daV rekli, da trlica »Ko s:) trlice IJi0 de_ kleta oživele.« 5 m ve_ ise \to je so 27. januarja 1966 Jc Časnikar Mark VVaters poslal svojemu časopisu zadnji prispevek in pripomnil: »Upam, da bom s tem člankom komu pomagal.« 1. februarja Je časnikar umrl za pljučnim rakom. Cigarete so bile moja smrt. Morilca sem srečal že kot štirinajstletni fant, ko som očetu vsak dan izmaknil nekaj cigaret. Sprva mi je bilo po cigareti 6labo, toda moja vztrajnost je zmagala. Pozneje sem se po šoli lotil vsakega d.-'a. da sem lahko kupil cigarete. Leta 1928 je nastopila gospodarska kriza in z denarjem je bilo slabo. S prijateljem sva po cesti pobirala cigaretne ogorke, jih posušila in tobak zavijala v navadni papir. Cigarete so bile seveda zelo slabe. Ker v domačem kraju nisem dobil dela, sem sc odločil za morje. Doma sem razbremenil družino in še denar sem ji lahko pošiljal. Tu za cigarete ni bilo težav. Vsak dan sem pokadil po dva zavojčka; seveda sem dim povečini vdihaval. Po dvajsetih letih som se vrnil, šel študirat in postal časnikar. Nekega večera sem se skoraj onesvestil. Vedel sem, zakaj. Preveč eem kadil: cigareto za cigareto. Z ženo sva poskusila odvaditi se kajenja. Zdržala sva samo osem dni. Pravzaprav nisem nikdar posebno užival pri kajenju. Samo prva c'.garcta zjutraj pri kavi mi je dobro dela. V ustih sem vedno čutil gren- GLAS * 6. STRAN Zadnji časnikarjev kobo. Do jedi. mi ni bilo, težko sem dihal. Junija 1965 sem začutil bolečine v želodcu. Ponoči sem vsako uro vstajal, pil mleko in pokadil eno cigareto. Septembra sem začel močno kašljati. Ohripel sem in na levi pljučni strani sem čutil neprijetno bolečino. Šel se:n k zdravniku, ki je z rentgenom ugotovil, da imam pljučni tumor. Čez štiri dni mi je kirurg odstranil en pljučni reženj. Po enem mesecu sem že delal. Cigaret se nisem več dotaknil, zredil sem se in se dobro počutil. 3. januarja sem se prehladih Sel sem k zdravniku, ki me je operiral. Iz leve strani prsne votline mi je vzel en liter temno rdeče tekočine, še večkrat som moral k zdravniku, ki je ugotovili, da se bliža čas. Tega seveda ni rekel meni, pač pa ženi. Ni verjela, da bom živel samo še slabo leto in mi je zamolčala zdravnikovo mnenje. Štiri vrste pljučnega raka so. Vsaka vrsta se različno hitro razvija. Zdravnik mi je to povedal Od dvajsetih ljudi, ki imajo pljučnega raka, samo eden ozdravi, Moj primer je bil hujši. Zdravnik ni dvomil o tesni zvezi med rakom in kaje njem. Tudi statistični dokazi so prepričljivi. Vsak osmi kadilec, ki dvajset let kadi — dnevno po dvajset ali več cigaret — oboli za pljučnim rakom. Zdravniki neprestano svarijo kadilce, toda nihče jih ne ,>asluša. Z italijanske in angleške televizije so že odstranili reklame za cigarete. č'anek Ne vem, če bo meja zgodba komu pomagala, da bi se odvadil kaditi. Morali bi videti tiste sence na rentgenski sliki. Trenutno se dobro počutim, če dobim bolečine, mi bolniške sestre pomagajo z Injekcijo, Že po petih korakih težko diham 'in se moram usesti, Rak se je ugnez-dil v jetrih in ne vem, kod še vse. Nimam več upanja. Zame je prepozno. Za vas mogoče še ni. U. Z. Nazorni pouk Carin ki in5p< klor Bernard Yeates je vodil devet bodočih carinikov po anglc'ki ladji in jim kazal, kje vse se lahko skrije tihotapsko blago. S stene hladilnika je vzel izo-lirno ploščo in pod njo je bilo 850 tranzistorskih sprejemnikov v vrednosti 17.000 dolarjev. Leseni kovanci Pomanjkanje kovancev za pet centov je prisililo banko v Monroeu, da je izdala namesto n„Ji lesene kovance kot plačilno sredstvo. Ko je to izvedela ameriška državna blaganja, je kovance takoj zaplenila. Banka*,' je zdaj ugotovila, da zbiralci denarja prodajajo ta leseni kovanec po pet dolarjev. Prva pomoč V Ameriki so pri rdečem križu učijo prvo pomoč. Predvsem je važno dvoje: takoj pomagati ponesrečencu in poklicati zdravnika. Pri neki avtomobilski nesreči je zdravnik pregledoval ponesrečenca, ko ga je neka ženska odrinila in mu rekla, da se spozna na prvo pomoč. Zdravnik se je umaknil in čakal. Potem je pa le potrcpljal žensko in ji rekel: »Ko boste prišli do točke, ko morale poklicati zdravnika, se ne trudite preveč, ker sem že tu.« seljem je vsaka nosila trlico s seboj! Gospodar je trlico takoj pritrdil na za to pripravljeno mesto v terilnici. Trlo se je večinoma od 12. ure do pozno v noč, dokler je bilo kaj lanu. Proti večeru so začeli prihajati fantje, ki so se vrteli okoli deklet in jim nagajali, ker se je delo bližalo koncu. Morali so paziti, da jim dekleta nj privežejo na hrbet rep prediva, ker je bilo to sramotno za fanta in so se mu vsi smejali. Vsak fant je dobro vedel, če je njegovo dekle med tericami. Tudi fantje, ki niso imeli deklet med tericami, so radi prihajali. Marsikatera ljubezen se je ob takih priložnostih vnela, kakšna pa je seveda tudi ugasnila. Ko so po končanem delu terice nosile na gospodarjev dom trlice, predivo in druge stvari, so jim fantje radi pomagali. Terice bile večinoma dekleta mlade žene. To delo se so in po- navadi ni plačevalo, pač pa so dekleta vračale druga drugi. Sicer pa je šla vsaka rada zastonj, saj toliko veselja in zabave ni nudil noben bal v mestu, posebno še, ker so tr-licam gospodinje stregle z izbranimi in najboljšimi jedili. Gospodinje s0 kar tekmovale med seboj, katera se bo najbolje odrezala, saj se je o tem potem govorilo P'J vsej vasi. Medtem ko so dek'leta večerjala, so šli fantje malo po vasi in zapeli tu in tam kakšno pesem. Ko pa sc je v hiši oglasila harmonika, so se vrnili in plesali pozno v noč. Naslednji dan je gospodinja uredila predivo, ki so ga pri trenju sortirali V tri vrste. Predivo so na posebni pripravi, ki so ji rekli mikavnik, omikali, to jo na nek način prečesali, nato pa zložili vsako vrsto posebej. Predivo so razdelili takole: Pražnje — to je bilo najdaljše in najboljše predivo, ki so ga zložili v povesma. Hodnik — to je bilo drugovrstno, že malo zmedeno predivo. Tega so dali v ko-delje. Tule — to je bilo najslabše predivo, odpadki pri trenju, že zelo pomešani s pez-dirjem. Tule ko morali še dobro prctolči in očistiti; to je bilo zelo zamudno delo. (Pripomba: Kadar je dekle tolklo tule, je dostikrat prišel njen fant in ji pomagal. Nemalokrat pa se je zgodilo, da so potem morali pohiteti s poroko. Ko so začele ženske šušljati, da sta Janez in Micka tolkla tule, so hitro vsi vedeli, koliko je ura.) Po končanem sortiranju je gospodinja spravila predivo na za to določeno mesto, kjer je počakaio, dokler ga nis0 dobile predice v roke. Tretja faza: PLATNO Ko je prišel zimski čas in žen ke niso imele več dela na polju, so se vsedie h kolovratom in predle pozno v noč. Kolovrat je izgledal takole: na lesenem stoječem okviru velikosti približno 120 x 150 cm je bilo V sredini postav- ljeno kolo s premerom okrog 60 cm. Malo pod vrhom stoječega okvira je bil pod kotom 90 stopinj pritrjen drugi manjši okvir, na katerem je bilo postavijeno malo kolesce z zarezo, ki je imelo okrog 20 cm dolgo os, na katero se je nataknilo vreteno. Bradica jc z nogo gonila večje kolo, s katerega se je vrtenje s pomočjo jermena preneslo na vreteno. Poleg kolovrata je predica postavila preslico. To je bil mali četverono/ni stolček, sredi katerega je bil pritrjen okrog 150 cm visok drog, ki je imel na vrhu špico; nanjo je predica postavila koželj. Tako se |e imenovala 70 do 80 cm dolga palica, debela približno 4 cm. Koželj je bil navadno lepo izrezljan. Nanj je predica dala predivo v kodelj (hodnik) ali v poves-nm (pražnje), Ko se je vrtelo vreteno na kolovratu, se je istočasno vrtela tudi nit, ki jo je predla predica. Predica je z rokami raztego-vala predivo in pazila, da je bila nit vedno enako debela. Ko je napolnila eno vreteno, ga je takoj zamenjala s praz- nim in nadaljevala z delom. Starci ali otroci so pozneja previli nit iz vretena na mo-tovilo .v štrene. Motovilo ja bilo orodje, ki je izgledala takole: na dva križa je bilo postavljeno ogrodje, in sicer kocke s stranico približno 80 cm. Skozi sredino je bila postavljena lesena os, s katero se je motovilo ročno vrtelo. Preden so štreno vzeli z motovila, so se niti na enem mestu tako povezale, da se niso mogle zmesti. Ko so napredli več štren, so jih odnesli na potok, kjer so jih oprali. Pranje štren jc bilo zelo težko delo. Posušene štrene so spet dali na motovilo in nekdo od domačih jih je ročno motal v klobčiče. Te so zložili v vreče, kjer so počakali tkalca. France Kozjck Miha Klinar: Mesta, ce* razcestja V prihodnji številki bomo začeli objavljati zanimiv poljudnoznanstveni sestavek Človek bo premagal raka Kaj pravijo znanstveniki po svetu o »bolezni stoletja«, ki je samo v letu 1966 terjala 2 milijona žrtev? j — Kje je »šibka točka« rakovih obolenj? — Opomin kadilcem — Dr. Sabin, izumitelj cepiva proti otroški ohromelosti v boju proti povzročiteljem raka. Odslej vsako soboto nosebna stran o nov stih iz \ znanosti in tclmikel 1 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja @ Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja fiinm m 'P' m Naprej prihodnjič, in sicer o tkanju platna , o pripravah za tkanje, o statvah itd. Miha Klinar: Mesta, T iotc »Tvoji mami sem »Ne! Ne! Ne grem! Nočem! ^ Časnikar Hcvm presenečeno ^L]ar zgrabj dečka za roke ker mu jc hotel pobegniti. Tudi J prizadcva< da bi so • iztrgal. * 0%e n. le mara!« bom vrnil. »Ne grem k mami! Ne gren' |L »Kaj govoriš?« ga časnikar '''M; »Prosim, izpustite me! Prošnji te me k mami!« »A zakaj si potem pobegnil ^jana?« »Ne vem. Hudo mi je bilo, tpobegnil. Takoj se bom vrnil!« »A zakaj nočeš k mami? hudo, ker te ni.« »Ni res! Lažete! Vi. ste mc!'*, da mc odpel jete v poboljšcvalnico. Toda jaz ne gr«*. cm; j^a;e se vržem pod vlak!« H »V poboljšcvalnico?« ga ^f^Ijo manj razume. »Mama vas je poslala ker l*j*e odpeljete. A kaj ma kaj veste vi! Nihče me no^\tij Mama misli, da s Borjano. bolj ma sem V Bor- zbegan. v Pcnz- pobegnil, ker sem lalot, a jaz -jano! K dedku, k babici, k tet J »Ne razumem, kaj govoriš.'** j kar vcdll0 »Saj sem rekel, da me nihft%umeti.« Fant trpi. Potem je res, k^Mupnikovi pristaši bergu, da je žena, za kalero \W| v svojem članku, si zaradi nje nakopal tiskovno t°*Tmi pen/berškega župnika in zaradi katere je opravil toW^'J10j,a mučila. Toda to je nemogoče! Ko ne trpela toliko, kakor trpi, in ne trdila, da so ji otn\jj »Pomiri se,« hoče umiriti ofV bom te peljal v pobolj-ševalnico. Ti mi samo povej, isfe ne maraš.« »Saj jo imam rad. Rad nad vse na svetu,« pridrsijo nole solze čez dečkova lica. »A zakaj si potem raje ostal pri orni?« »0 saj bi ne! Ne maram ome! A kaj. ko mi je orna rekla, naj grem z njo, če nočem, da me mama odpelje v poboljšcvalnico.« »A zakaj naj bi te odpeljala?« »Povedal sem že,« pravi deček in razgrne pred časnikarjem Heymom tegobe svojega otroštva. Pripoveduje mu o lepih časih v Trstu in Borjani in v Grazu in v Hartbcrgu in zopet v Trstu (da, tu so bili najlepši!), čeprav niso bili vselej lepi, ker je očka včasih puščal njega in mamo sama. Tega časnikar ne ve, a ne vprašuje. O tem bo vprašal otrokovo mater, če mu bo hotela povedati. Zato pusti govoriti otroka, ki govori o Penzbergu, o zaničevanjih, ki jih jc morala doživljati mama, čeprav je najboljša mama na svetu, in ki jih jc moral doživljati sam s strani Hindenburga (to je sošolec Hubner, pojasni ker ga časnikar začudeno gleda) in s strani sošolcev. Potem je bilo že vse dobro, a kaj ko so nekega dne žandarji odpeljali mamo in je bila potem zaprta v Munchnu. Čeprav ni ničesar storila in so jo zato tudi izpustili, so ga otroci zmerjali z arestantkinim sinom. Nihče več ga ni imel rad. Nagovarjal je mamo, da bi se preko Švice in Italije vrnila domov v Borjano (Borjana je nekje na Slovenskem, na avstrijskoitali janskj meji, zdaj so tam Italijani, odgovori na časnikarjevo vprašanje). In ker ga mama ni hotela poslušati in ker mu je bilo prehudo, je vzel mami toliko denarja, kolikor je mislil, da ga bo potreboval za pot. Odpeljal bi se do Bodcnskega jezera, nato bi se že na kak način prepeljal na švicarsko obalo in nato v Italijo. A kaj ko ga niso pustili in so ga pripeljali v Munchcn, kamor je prišla ponj teta Ebncrjeva, a doma, joj, doma je bil tepen, hudo tepen kakor še nikoli. »Se ti ne zdi, da si zaslužil.« »Rekel sem, da me ne razumete. Jaz sem hotel samo k ljudem, ki jih imam rad in ki imajo radi mene in mamo, a mama ...« »že, to razumem, a mami si napravil prehude skrbi.« »Vem Napisal sem ji pred odhodom pismo in jo prosil, naj ne bo huda in žalostna ... No, in potem me mama ni imela več rada. Nikoli več se mi ni nasmehnila, nikoli več pobožala, obenem pa mi obljubljala da mc odpelje v poboljšcvalnico.« »Mogoče je res, da te ni povsem razumela. A tudi ti nisi pomislil, da bi v teh časih do Borjane nikoli ne prišel (hm, tam nekje mora biti soška fronta, se časnikar mimogrede spomni, da se je te dni začela že enajsta velika bitka za Sočo).« »Vem, a takrat res nisem pomislil. Mislil sem, da me ne bo nihče ustavil,« pravi Slavko m umolkne. »In ti misliš, da bi te mama zares poslala v poboljševalnico,« časnikar Hcym pogleda dečka in mu skuša razložiti, zakaj morajo starši biti včasih strogi. »To pa še ne pomeni, da nimajo radi svojih otrok,« pravi in pripoveduje, kako si Slavkova mama prizadeva da bi dobila Slavka nazaj. Toda prav orna in vsi, ki mamo sovražijo, bi rad,, da bi ga nikoli več ne videla. Tudi on (časnikar vzame iz žepa časopis in ga razgrne) se bori proti maminim sovražnikom Na i Slavko sam prebere, pa bo videl, kako mama trpi in kako bi jo radi njeni sovražniki izigrali. »Vi ste to napisali?« ga Slavko pogleda. Pozna ta časopis. Torej je gospod socialist? »Seveda,« pritrdi časnikar Hcym in opazuje dečka, da bi zaznal po njegovem obrazu, kakšni so dečkovi občutki in ali dojema vse, kar prebira. Da, otrok dojema in razume. Zdaj ni več pregrad med njima. Otrok mu zaupa. Potem kupi vozno karto zanj. Skupaj se bosta odpeljala v Starnbcrg. Še pred mamo bosta doma. To bo mama presenečena in srečna. In res, ta večer je za štefi najsrečnejši dan njenega življenja. Potem minevajo dnevi. Sodišče prizna otroka njej, a tudi župnik umakne tiskovno tožbo. Vso krivdo zvali na taščo matere ki so ji hoteli odvzeti otroka. Pilat si je umil roke, toda odslej uporablja prižnico še bolj za širjenje evangelija sovraštva do socialistov. Čeprav je tašča izgubila tudi to bitko, njenega sovraštva in maščevalnosti ni konca. Svoji snahi pošlje neko pismo, ki ga je pisal Franc Anni Maric. Ime je seveda nečitljivo prečrtala. Toda šlavina bo lahko kljub temu spoznala, da Franc ni bil in ne bo nikoli samo njen. »Popolnoma prav je imel, saj s tako pošastjo kakor si ti ni mogel nikoli živeti. Preklinjam te do pekla,« je pripisala. Štefi bere. Toda, začudo, jo pismo komaj kaj prizadene, čeprav jc polno strasti in spominov na intimnosti z neko žensko, na intimnosti, ki jih je doživljal tisto nedeljo, ko sta ga s Slavkom zaman čakala, da bo prišel iz Miinchna in da bodo šli na izlet k VValchen-skemu jezeru, se spomni štefi, ko pogleda datum. Če je tak, ga ne bo več priklepala nase, četudi sc nekoč vrne. Iluzija, ki si jo je vnovič po tistem pretresu ob najdbi Anninih pisem ustvarila o svoji in njegovi ljubezni, se je razblinila skoro brez bolečine in ne tako kakor takrat ob tistih pismih, ko ji je bilo, da bi najraje umrla. Ne bo jokala za njim, ne bo ga več iskala, če je ne bo iskal sam. Vtem prejme šteli tudi materino pismo. Vrnili so re v Borjano. Z očetom se ne nameravata umakniti, četudi bi šla fronta čeznje, GLAS * 11. STRAl^ GLAS * 12. STRAN PANORAMA SREDA — 11. januarja 196J »Krhek sem kot svoboda...« Tako je imenoval arhitekt Plečnik spomenik — visok in vitek monolit, ki so ga po njegovi zamisli izklesali iz enega samega kosa belega marmorja in že prod desetletji postavili v grajskem parku v Hradčanih v Pragi. Taista misel, da je svoboda krhka in da ne gre, lahkomiselno ravnati z njo, me je vodila k nekaterim razmišljanjem v meraecu, ki nas še loči od letošnjih Prešernovih slovesnosti V Kranju. Vsa šliri leta, kar krrrmlja-mo in hodimo -po Prešernovih stopinjah«, smo imeli pogled uprt le v preteklost — naj zato vsaj v tem mesecu, ko se borno vsi, bralci in pisec, od poti malo odpočili — posvetimo zdaj svojo pozornost našim odnosom do pesnika in razmišljanjem o današnjem in jutrišnjem dnevu! Predvsem: če res hodimo za Prešernom, za mislijo, ki jo pooseblja. S priložnostnimi proslavami dolga do svojega nekdanjega občana gotovo ne odplačamo; proslave naj nam bodo zgolj opomin, le klic k vselelni trajni kulturnosti — v duhu pesnikovih možatih, človočanskih in svobodoljub-pih idej. Prav o teh odi i kala, ki naj bi jih Prešernovo mesto, iz dneva v dain izkazovalo v svoji kulturni rasti, bo govora v ciklu treh ali štirih zapisov. PESNIKOVO MESTO Ali smo vsi občani, stari in mladi, posebno mladi, prežeti s to zavestjo: da nam je splet naključij dodelil srečo, živeti v mestu, ki je bilo Prešernu dom v zadnjih letih, v »Crtu, Iwi1wrr]fn zemlja hra^ ni pesnikove zemisike ostanke in njegovo neiztrohnjeno srce? Ali jo ta dragocena zavest in z njo zvezana obveza kulturnosti dovolj pričujoča za vse nas? Kako tesno, notranje in v bistvu, ne le na zunaj, so navezani nekateri tuji kraji na svoje genije: angleški Strat-ford na n-iakcspearra, avstrijski Salzburg na Mozarta, nemški VVeimar na Goetheja in Schillerja! Stratford slovi po vsem svetu zaradi gledališča, posvečenega le uprizarjanju del svojega dramatika, v Salzburgu kar kipi glasbena tradicija, ki dosega viške v vsakoletnih Mozartovih festivalih. "VVeimar pa pomenja slehernemu kulturnemu Nemcu neprimerno več kot Berlin ali kot kak Bonn; kajti tamkaj sta živela, delala in umrla največja njihova poeta. V VVeimar potujejo kulturni nemški ljudje, kot romajo drugje na božjo pot. Tako mesto bi si Kranj moral najti v Slovencih. Zaradi Prešerna, ki spi v nnši pns-ti — a ki bi moral biti vedno živ in prisnlon v naših skupnih kulturnih hotenjih. Zaradi prostora, saj smo vrata v socialistični svet, pa tudi zaradi ugleda mladega, komaj osvobojenega naroda, moramo ustvariti tak kulturni program, da bo nosil v sebi trajne vrednosti, da bo epotezen, v bodočnost zamišljen. A da ostvaritev načrtov ne bo temeljila le na velikih denarjih, pač pa predvsem na vzgoji h kulturnosti! VZGOJA SRCA Bridko" res je, da vso večja življenjska udobnost, dvig osebnega standarda, vodi neizprosno k vsesplošni omikanosti, objestnosti, brezobzirnosti, če ne vodno pa vsaj dostikrat. Ni treba seči drugam in v preteklost, pred očmi imamo primero: brutalno zazida-vanje zolonic med stanovstnj-skimi bloki z garažnimi barakami — te zelenice so b!1e namenjene zdravju prebivalcev in igri otrek. Druga neumestnost je BaBBMt'tev gostilne v avtobusni Čakalnici. Ali naj trezni popotniki, matere z otroki in mlada' dekleta čakalo v tem brniškem vzdušju? In razbijanje kozarcev na trati, ki je namenjena otroški telovadbi. Naj plača gostinstvo šoli še toliko, vsega stekla iz trave ni mogoče pobrati — otroci pa dostikrat teka:o bosi. Za kvalifikacijo naročila, premazati leseno ograjo kroginkrog šolskega igrišča s katranskim merzlvc-m — da ne bi zastonikarji bili deležni »kulturnih« užitkov ve-soličnega prostora, pa zares ni dovolj stroge graje. Sploh pn. ali te stvari spa-daje med šolo in Prr ornov gaj? Parki, kolikor jih v /Kranju je, so brez čuvajev. Bržčas možakov ni dobiti pa še dragi bi bili. — Toda vsaj našo mladino bi velialo poučiti, kako naj se vede: ne stati na sedežih, klopeh, s«-dati po naslonjalih, ne remetiti, ne kriviti vfiodrtdu železnih vrat in lomiti cipres v Prešernovem gaju, tudi vsakodnevno -fucanje« ni vzpodbudno; vožnja s kolesom pa letanja po tratah, čečkanjo po stebrih in ploščah, trganje cvetja in opravljanje vsakovrstnih potreb — ne spada v Prešernov gaj! Le kaj bi stalo, če bi kak miličnik od Časa do časa pogledal v naše jarvne parke in opozoril na red? V teh stvareh je svoboda prekrhka, brez zavor bi postala anarhija. Vsaj table z opozorili so nujne. Prav tako koški za smeti (toda ne oni -moderni-, brez dna.!) in svarila v vseh kran>kih šolah. — Včasih je sleherni šolnik, tudi profe'or-učonjak, vedel za dolžnost, svoje učence nenehno priva'r'i k lepemu, dostojnemu vedenju doma in na cesti. in k svojih Ce že v gledališče predavanjem zaradi televizorjev ne hodimo, je do neke mere razumljivo. Z nasiljem ne bomo nikogar pripravili, da bi obiskoval kulturne prireditve. Latiko pa zahtevamo od vseh kranjskih Plečnikov monolit v Pragi občanov, da se drže nekih norm, ki jih sožitje v sodobni družbi obvezno terja. Več Prešerna in kulturnosti, pa čeprav nekoliko manj velikih bosed na proslavah ... LEPOTA NARAVE Nerazdružcn pojem s kulturno podobo Prešernovega Krainja je nedvomno tudi lepota in mikavnost gorenjske pokrajino. To varovati in jo zapustiti bodočim generacijam neoskrunjeno, je tudi ena od dolžnosti današnjega rodu. Nad tem sicer bedi Zavod za spomeniško varstvo — toda kdo bi zvedel in mogel preprečiti vse črne gradnje, ki bodo skazile lepoto deželice pod gorami? Toda, če se v take stvari spusti droban človek v srčni želji za ustvaritev lastnega ognjišča, je še razumljivo — toda ko namerava neko državno kmetijsko posestvo tik za cerkvico svetega Marka v Vrbi postaviti dolge hleve za stoglavo čredo goveje živine, je to nekaj povsem drugega. Če moramo kje varovati domačijsko okolje in podobo panorame — moramo za to skrbeti v Prešernovi Vrbi! Toliko tujih in domačih popotnikov se je že oziralo z mostov v kanjon Kokre in občudovalo divjo lepoto deroče reke in strmih skalnatih bregov. Občudovali pa so vsi tudi naišo brezbrižnost, da te čudovite soteske ne kultiviramo in očistimo smeti. Sredi mesta tako naravna atrakcija — kje je še kaj podobnega? Pa toliko govorimo o turizmu! Kolikokrat mi je postalo nerodno, ko so ho-landski, pa tudi drugi gostje iz hotela Evrope stopili nekaj korakov do novega mostu in glodali na smetišče v globeli. Nič poti, nobenih mostičev — le smeti bi morali odstraniti iz kanjona Kokre. Vsaj to, če ne zaradi kulturnosti pa zaradi turizma! Sicer pa ne bo napak, Čopovem mladomu rodu, da v tej lepi soteski ni bilo vedno tako. Bila so urejena in vzdrževana po', a. zdaj na tem, zdaj na onem bregu. Mastici so držali in imeli ograje, stopnice v glebel so bile brezhibne in z držali. Celo manjše kopališč- s kabinami je bilo v Dolu. Poučen je tudi poskus ozelenitve mestnega sredi.-en. Na Titovem trgu in na Maistrovem trgu, pri obeh na zahodnih hodnikih, je arhitekt naročil zasaditev s plemenitimi grškimi javorji in jeseni. — Bila pa so drevesca, ki naj bi veselila oko občana, očitno že koj v začetku napoti: ponoči pijancem, podnevi tovornjakom. Drevje zeleni v vseh civiliziranih mestih. Gotovo bi bilo tudi v I Kranju zanje dovolj prsti sonca. A bilo ni razumevanj a» DEDIŠČINA STOLETIJ Kdorkoli je kaj potoval svetu, je že v bližnji Avstrj^ ji, še bolj pa v Švici in se«, verni Italiji videl, kako skr> be za vse staro, da ne propa^ de; da sc žlahtna podoba po^ krajine ne spreminja po ne^ potrebnem, da varujejo draA goceno patino svojih starih krajev. Ker pa so se vsa selišča organsko razvijala ^ teku večsloletne rasti, so s«, znašla v sodobnosti, z dosti^ krat zabrisanimi gradbenim* r". in urbani tičnimi elementi \j[ Vse to sedaj iz leta v letc\ in odklanjajo, izobešajo star« obrtniške izveske, nad trgovj^ no ne pritrjujejo dosk z ime^ ni, pač pa črke pritrjajo n* zid, da ne trpi pogled na celotno fasado hiše. Tudi ulie\ na imena niso več izpisana na emajlirani pločevini, pač p* < so vklesana v vzidane kamni? ra te ploščo. Sicer pa vsega tega ni tre^ tc ba hoditi gledat v tujino, ž«, |y v bližnji Skorji Loki in x ta Kamniku so se teh opravko\ A, z okusom in s pravo men d-lotili! In še vrnile vo podobo nekdanje organsk? ureditve. Le zakaj ne bi m a V1 gli urediti vodnjaka na T.t^.'-A tem (nekdaj glavnem) trgnf2 katerega fotografske slike. VF5 v več variantah ohranjene J,?r tak vodnjak neogibno spa^3' v srce starinskega naselja p* čeprav bi opravljal sedaj b0f Bt dekorativno funkcijo. »p* Ali pa vodnjak pred starj1 sodnijo, ki je bil napoti oW patorjem — plastičen ok:^ je šre ves ohranjen v kW bližnje Majdičeve hiše. lW vodnjak zasluti še so stvari, ki :i K Jtaremu Kranju pra^ K bolj bi ta -1 D! ponovno postavitev, ker plastika delo našega najvcTL, jega kiparja Frana Berne-ka^r ja, torej spomeniško zaščit* je na umetnina! Prostor jo trn Ji, še — zdaj tam samev?|ii skromna cvetlična gredica., Črtomir zorf.c ' (Dalje prihodnjo sredo) .', POPRAVEK ;t i V zadnjem sestavku »JAf° Prešernovih stopinjah- o cici f* litarju Hrovatu mora vselej Jcl-razen v naslovu in ob skVp1 pu petega stolpca stati -dok; tor«, ne -dohtar«. • ^foe Smiselno motijo še naslai P ; nje napake: v drugem stolpe^ zamenjaj -povprečne -■povprečneži«, v četrten H* stolpcu je Crobath »rekak'-;' ne -rekel« svoji kratkok: .lle; v petem stolpcu je govora -p-rosvctljenskem«, ne pa -pravosodnem« mecenu. ral C Z. 3. Po Prešernovih stopinjah Preberite mimogrede • V končni razvrstitvi na novoletni skakalni turneji so naši tekmovalci zasedli po štirih tekmah naslednja mesta: Zaje 22., Eržen 31., Pečar 45. in Smoloj 6L Zmagovalec turneje je svetovni prvak Norvežan V/irkola. 9 V prvem slalomu v Adelbodnu je zmagal Peril-lat (F). Jakopič je bil 58., Lakota 67., A. Klinar 78. in M. Klinar 79. V drugi preizkušnji je zmagal Killy (F). Jakopič je bil ponovno 58., M. Klinar 66., A. Klinar 67. in Lakota 68. • V Oberstaufenu je zmagala v slalomu in veleslalomu Greemova (Kan). Naše so dosegle naslednje uvrstitve — slalom: 41. Tevž (An-keletova in Magušarjeva odstopili); veleslalom: 35. An-kele (Tevževa in Magušarje-va diskvalificirani). 9 Na mladinskem alpskem tekmovanju v Steinachu so bili doseženi naslednji rezultati: SMUK — mladinci: 1. Anzi (I), 17. Gazvoda, 39. Zidan, 41. Kavčič, 57. Planetu, 58. Puhak (vsi Jug.); mladinke: 1. Knobloch (Av.), 27. Kramar, 31. Nišavič, 35. Gazvoda (vse Jug.); SLALOM — Mladinci: 1. Hinterholzer (AV.), 32. Zidan, 36. Gazvoda, 37. Kavčič, 42. Puhak, 45. Planetu; Mladinke: 1. La-prell (ZRN), 23. Nišavič, 27. Gazvoda, 33. Kramar (vsi J). 9 Na turneji po inozemstvu so jeseniški hokejisti izgubili s Cortino Rex z 9:3 (1:0, 5:2, 3:1). (Nadaljevanje s 1. strani) Živa propaganda turizma Razen žive turistične propagande, ki jo naredi takšno tekmovanje, pa je tu še ena precejšnja korist. Bohinj je znano središče naših smučarskih tekačev. Rrav podobne tekme v preteklosti so vzbudile med mladino veliko zanimanje za smučarske teke. Zgledi vlečejo in danes v Bohinju skoraj ni ladega človeka, ki ne bi bil opremljen s smučmi. O tem smo govorili s predsednikom smučarskega kluba pri TVD Bohinj Jožetom Podiipnikom: »Naš klub je pobudnik tekmovanja. Propaganda za ta šport se pri tem ne ustavi le v Bohinju, saj je prišlo v Bohinj kar 11 avtobusov z učenci. Naši tekmovalci posnemajo vzornike, ki jih vidijo tu, v praksi vidimo izboljšavo smučarske tehnike. V Bohinju sploh nimamo problemov z mlajšimi tekači. Težko je sploh reči, koliko jih je. Na žalost je stanje pri starejših precej zanemarjeno. Ko bodo mladi odrasU, bo drugače ...« Jože Podlipnik je oče naše najboljše mladinke Darinke Podlipnik. O hčerki nam je povedal naslednje: »Hodi v srednjo medicinsko šolo na Jesenicah. Trenira dvakrat tedensko. To ni veliko, vendar, če vemo, da je to že od julija naprej, le nekaj nanese ... Možnosti njenega razvoja? Stara je 15 let in bo še dve leti mladinka. Ker je že sedaj najbolj- ša, bo kot članica verjetno tudi med najboljšimi našimi tekačicami. Skupaj z Repin-čevo bomo tako imeli Bohinjci dve dobri tekmovalki v Jugoslaviji.« Samo tekmavenje ni bilo najprijetnejše za gledalce. Otroci, ki so bili v večini, so se že kmalu po začetku razpršili po Bohinju. Kaže. da jim je še največ predstavljala gugalnica na vrtu hotela Stane Žagar. V soboto je veter naredil pokrajino neprijazno in šele v nedeljo se je Bohinj pokazal v vsej svoji lepoti. Kakorkoli je že bilo za gledalce, za tekmovalce sta minila oba dneva v ostri in brezkompromisni borbi. Videli smo jih, kako so bili prepoteni, pa čeprav so tekli nekateri le v majicah . . . REZULTATI — Člani (15 kilometrov)- 1. Štefi (CSSR) 49:13, ... 17. Mlinar (J) 52:48; Članice (10 km): 1. Pauluso-va (CSSR) 41:17,... 6. Pšenica (J) 43:26; Mladinci (10 km): 1. Michalko (CSSR) 36:07,... 3. Kalan (J) 38:02; Mladinke (5 km): 1. Topor (Po!) 22:12, 2. Podlipnik (J) 22:56. Štafete — Člani (3 x 10 kilometrov): 1. Švica 1.39:11.8, 7. Jugoslavija I 1.44:51.2; Članice (3 x 5 km): 1. kombinirana ekina CSSR-Bolg.-Av-strija 54:55.5, ... 4. Jugoslavija 58:32.8 ...; Mladinci (3x5 km): 1. Jugoslavija 49:18.8. Pregled atletske sezone Sedemdeset novih rekordov Obračun atletske sezone na Gorenjskem je tudi letos, po vseh pričakovanjih in popolnoma razumljiva, postavil predstavnike kranjskega atletskega kluba Triglav daleč pred ostale. Zato pa je bilo toliko bolj zanimvo razvrščanje ostalih društev in aktivov s področja Gorenjske, ki so tudi letos sodelovale s svojimi atleti na raznih tekmovanjih. V naslednjih številkah bo-0*0 objavili same lestvice gorenjskih atletov, zato tokrat ostanimo pri ekipnih razvrsti tveh. Čeprav ocenjevanje po mestih v lestvicah ni in ne more bili popolnoma objektivno merilo o uspehih posameznih društev (zaradi pomanjkanja prostora bomo letos objatvili samo petorice), Kaj predvsem mlajši tekmovalci raznih športnih društev po gorenjskih šolah in aktivih še ne morejo konkurirati za vidnejša mesta v absolutni razvrstitvi, pa nam ta način vseeno da grobo sliko trenutnega položaja. Mesta v lestvici smo točkovali s točkami od ena do pet (1. mesto 5 točk, 2. mesto 4 točke itd.). To točkovanje je prineslo naslednjo razvrstitev: MOŠKI — AK Triglav 393 točk TTS Kranj 9 točk P. Kamna gorica 5 točk Gimnazija Jesenice 4 točke SC Iskra 2 točki P. Zabnica 1 točka Ginin. Šk. Loka 1 točka ŽENSKE — AK Triglav 99 točk Gimnazija Šk. Loka 27 točk Gimnazija Kranj 11 točk Partizan Podnart 10 točk TTŠ Kranj 10 točk Partizan Ljubno 8 točk Osn. šola Šenčur 3 točke Gimnazija Jesenice 2 točki EEŠ Kranj 1 točka V letošnji sezoni so v vseh kategorijah dosegli gorenjski atleti in atletinje kar 70 novih gorenjskih rekordov. 66 rekordov so izboljšali predstavniki AK Triglav, štiri pa predstavniki ostalih društev. V kategorijah moških je bilo doseženh 51 rekordov, pri ženskah pa 19. Kot sem že omenil, so štirje lastniki izven Triglava: mlajši mladinci — krogla (6 kg) Ferjan Stanko (Partizan Bled) 10,63 metra; pionirji — 300 m Be- le Branko (OŠ Preddvor) 43,2; pionirke — 60 m Žitnik Slava (Medvode) 8,7; krogla (3 kg) Kržan Zdenka (OS Preddvor) 7,03 m. Najuspešnejši posamezniki 'v letu 1966: moški — Polde MILEK (Triglav), ženske — Meta MOHORIC (Triglav). — Najboljši rezultat: Polde MILEK (Triglav) skok v višino 203 cm (25. 9.1966 Odessa SZ), izenačen republiški rekord za starejše mladince, šesto mesto na evropskem prvenstvu za mladince v Odessi. M. Kuralt Kranjski sankači Sankanje je šport, ki je zadnja leta v Kranju precej zamrl. Nekateri vneti privrženci te panoge so se odločili, da bodlo poskusili ponovno oživeti delo svojega kluba. Prosili so nas, da pozovemo vse, ki se zanimajo za sankanje, naj pridejo v petek, 13, januarja, ob 18. uri v avlo občinske skupščine v Kranju, da bi se pogovorili o oživitvi tega športa. JANEZ MLINAR je bil najboljši Jugoslovan v Bohinju. Kljub malo slabši uvrstitvi so ga mladi gledalci navdušeno pozdravili na cilju. — Foto: F. Perdan NAŠI NAJBOLJŠI — Lidija Pšenica (levo) in Darina Podlipnik sta bili najboljši Jugoslovan k i Lidija je v ženski konkurenci zasedla šesto mesto, Darinka pa je bila med mladinkami druga. — Foto: F. Perdan EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU LJUBLJANA 31.1. • 5.11.67 --■ GLAS * 14. STRAN_ SPOREDI SREDA - II. januarja 1967 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.. 6., !„ 8., 10., 12., 13.. 15.. 17., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9.. 12.. 13., 15., 17.. 22., 23. in 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. -" ""t;ynriyvmawnri11 jiiinunn SREDA — 11. januarja_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri skladatelju Aleksandru Lajovicu — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje geste — 11.15 »Oj, ta soldaški boben ...« — 12.10 Igra zabavni orkester sovjetskega radia — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Gioconda — prizor iz opere — 13.30 Pripo- ročajo vam — 14.05 Bethov-nove kratke sfkladbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zbavni inter-mezzo — 15.30 ALzaška folklora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 21.20 Igrajo veliki za- bavni orkestri — 21.40 Orglice in kitara v zabavni glasbi -- 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zaplešimo z orkestrom Larry Elgart ^ČETRTEK - 12. januarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Narodne izpod Učke in Hrvatskega Primorja — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Jugoslovanski pevci poj o znane arije — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z orkestri — 12.10 Naši ansambli domačih na-pevov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 »Zagorski zvonovi« —13.30 Priporočajo vam — 14.05 Popoldanski obisk pri glasbenih romantikih — 14.45 Lirika za otreke — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Melodije za klavir in goda-]a — 16.00 Vsek dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktulncsti doima in po svetu — 18.15 Lakne — odlomki iz opere — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Od Ibsa-na do Ionesea — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Domači in tuji posnetki skladb Telemanna — 23.05 Razne skladbe ameriških komponistov PETEK — 13. januarja 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z ansamblom Boruta Lesjaka — 9.40 Pojo naši mladinski zbori — 10.15 Drobne skladbe za klavir — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Prijetni občutki, ko prideš na deželo — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kme- tijski nasveti — 12.40 Igrajo domače pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Slovenski reproduktivni umetniki vam igrajo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana >- 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.40 Interna ,,469« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Igra orkester Ernest Tomlinson — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivala »Varšavska jesen 1966« — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza SREDA — 11. januarja RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe 15.20 Osnove splošne izobrazbe RTV Ljubljana 15.55 Veleslalom za ženske 17.05 človek se moira sprostiti — film 17.55 TV. obzornik RTV Beograd 18.15 Tisočkrat zakaj RTV Beograd 19.10 Reportaža 19.30 Jiri Trnka — film RTV Beograd 20.00 TV dnevniik RTV Ljubljana 20.30 Cik-cak 20.35 Mož v belem — film 22.00 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 17.55 Včeraj, danes, jutri 19.15 Spored JRT 19.30 TV pošta TELEVIZIJA RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 17.55 TV novice 20.30 Propagandna oddaja 2035 Celovečerni ifVim 22.05 Informativna oddaja ČETRTEK — 12. januarja 11.00 11.30 15.10 16.35 15.40 17.00 17.05 17.25 RTV Beograd Angleščina Glasbeni pouk RTV Ljubljana TV v šali Naša vas RTV Beograd Glasbeni pouk RTV Ljubljana Poročila Tik tak RTV Beograd Slike sveta RTV Ljubljana 17.55 T V obzornik RTV Ljubljana 18.15 Kaleidoskop RTV Beograd 18.35 Zabavno glasbeni ekran RTV Ljubljana 19.10 Na sedmi stezi 19.30 Glasbena medigra 19.40 Cik-ca.k 19.54 Medigra RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Aktualni (pogovori 21.10 Spreobrnjeni pijanec — TV opera RTV Ljubljana 22.15 Posnetek prenosa športnega dogodka 23.15 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 17.55 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 19.00 Sedem Hamletov RTV Zagreb 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 17.55 TV novice 23.15 Informativne oddaje PETEK — 13. januarja RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe 15.15 Osnove splošne izobrazbe RTV Ljubljana 16.C0 Slalom za ženske 17.05 Poročila 17.10 Dedek Mraz — mladinska igra 17.55 TV obzornik 18.15 Filmski pregled 18.45 Mlin na Padu — film RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik-cak 20.35 Stoti na Antarktiki - angleški film 22.10 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.15 Bcmanza — film RTV Beograd 19.05 Spekter RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske T V Ostale oddaje RTV Zagreb 16.00 Smuk za ženske RTV Beograd 17.55 TV novice 20.30 Propagandna oddaja RTV Zagreb 20.35 V smeri kažipota j 21.35 1:1 glasbena oddaja 22.15 Informativne .oddaje Kranj »CENTER« 11 januarja franc. barvni CS film ANGELIKA, MARKIZA ANGELOV ob 16., 18. on 20. uri 12. januarja amer. špansko italijanski barvni CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU ob 16, 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 11. januarja franc. barvni CS film SALAMBO ob 16., zap. nem. film SLUČAJ IN- ŠPEKTORJA SIRDINGA ob 18. in 20. uri 12. januarja angl. barv. CS film STROGO ZAUPNO IPCRESS ob 16. in 18. uri amer. barvni filim KOLEKCIONAR ob 20. uri StražišČe »SVOBODA« 11. januarja amer. špansko (italijanski barvni CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU ob 19. uri Jesenice »RADIO« 11. januarja franc. film ZAKONSKO ŽIVLJENJE JEAN MARCA 12. januarja amer. grški film FEDRA 13. januarja nem. anglški film ZAKLAD V LONDONSKEM STOLPU Jesenice »PLAVŽ« 11. januarja amer. grški film FEDRA 12. do 13. januarja angl. film MIKAVNOST, ALI KAKO JE PRIDOBITI Žirovnica 11. januarja ital. barv. film PRESTRELJENI DOLAR Dovje-Mojstrana 12. januarja Ital. barv. film PRESTRELJENI DOLAR Kranjska gora 12. januarja franeski film ZAKONSKO ŽIVLJENJE JEAN MARCA 13. januarja ital. barv. film PRESTRELJENI DOLAR Kamnik »DOM« 11. januarja franc. barv. CS film DOBRI DUH PARIZA ob 20. uri 12. januarja franc. barv. CS film DOBRI DUH PARIZA ob 17.15 in 20. uri Amatersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah SREDA — 11. januarja ob 15. uri A. Novačan: HERMAN CELJSKI za Železarski izobraževalni center Izdelujemo montažne stanovanjske hiše, okna, vrata, furnir, gradbene plošče in lignofol. PRIDITE IN SI V TOVARNIŠKI MALOPRODAJI OGLEJTE NAŠE IZDELKE! POSVETUJTE SE Z NAŠIMI STROKOVNJAKI! Telefon: h. c. 85-336, 337, 338, 339 Prešernovo gledališče v Kranju ČETRTEK — 12. januarja ob 16. uri za red DIJŠKI L Držič: DUNDO MAROJE JELOVICA Prodam Prodam televizor RIZ z vgrajenim UHF programom za 150.000 S din, zaradi odhoda v tujino. Naslov v oglasnem oddelku 22 Prodam 4 nova trodelna okna. Zalog 47, Cerklje 90 Prodam dve telici, stari 16 mesecev, težki po 300 kz Cerklje 112 91 Prodam pol hiše s posebnim vhodom in centralnim ogrevanjem. Takoj vseljiva. Ponudbe poslati pod »Kranj — Primskovo« 92 Prodam 200 kg težkega prašiča. Zapoge 6, Vodice 93 Prodam, lep globok otroški voziček, košek in moško športno kolo »Legnano« Stražiška 34, Kranj 94 Prodam prašiča za zakol, 200 kg težkega. Trboje 14, Kranj 95 Prodam 170 kg težkega prašiča za zakol. Voklo 12, Šenčur 96 Prodam 170 kg težkega prašiča in suhe butare. Suha 4, Kranj 97 Prodam 2,5 m3 suhih smrekovih desk 50 mm in 30 mm. Naslov v oglasnem odd. 98 Prodam dva prašiča za zakol. Trboje 49, Smlednik 99 Prodam dobro ohranjen emajlirani štedilnik in žensko kolo. Šenčur 140 100 Prodam 6 tednov stare prašičke. Sp. Brnik 14 101 Prodam moped T-12. Per-nuš Jože, Hudi Graben 5, Tržič 102 Prodam novo dvodelno omaro in črne ženske škornje št. 36. Ponudbe poslati pod »Ugodno« 103 Prodam prašičke, 6 tednov stare in brejo kravo. Voklo 32, Šenčur * 104 Prodam 15-colske »dro-meljne« za voz iz cevi. Podna rt 6 105 Prodam brejo telioo. Sp. Besnica 18 106 Prodam dobro ohranjen praln/ stroj »Riber« s centrifugo. Naslov v oglasnem oddelku 107 Prodam prašiča za zakol po izbiri. Voklo 8, Šenčur 108 Ugodno prodam malo rabljeni superavtomatični pralni stroj »REX«, 4 kg. Ogled v nedeljo. Kolman, Štirnova 9, Kranj 109 Prodam salonitne plošče za streho. Lahovče 61, Cerklje 110 Prodam nov pralni stroj Candy 75. Pot za krajem 12, Kranj — Orehek 111 Prodam strojček za pobiranje zank, švedska znamka in pralni stroj Candv 75. Naslov v oglasnem odelku 112 Prodam raztegljiv polkavč. Aleksander Erdeveoki, Kranj, Gradnikova 1 (Zlato polje) Kupim Kupim vajalnik (pajkel) Cerklje 33 113 Ostalo Od enega dne do dveh mesecev starosti piščanci oziroma jarčke lahke pasme (la- horu) dobite pri Čepon Jesenice, Zg. Plavž 9. Na vsakih 20 jarčk petelin zastonj 81 Imam na zalogi cementno strešno opeko »folc« in s; Na novo odprti Optični servis WHETALDUS Kranj, Koroška 17 — očala na recept — optične usluge — sončna očala sprejmem naročilo za tekoče leto 1967. Cementar, Likozar Marjan, Beniedikova 18, Kranj — StražišČe 114 Oddam garažo. Govc Janez, Savska Loka 5, Kranj 115 Zamenjam en osobno stanovanje na Visokem za Kranj ali okolico. Naslov v oglasnem oddelku 116 Šivilja vzame drobno konfekcijo na dom. Naslov v oglasnem oddelku 117 Mlada zakonca brez otrok iščeta prazno enosobno stanovanje ali vsaj sobo kjerkoli v Kranju ali bližnji okolici. Plačata dobro. Ponudbe poslati pod »Prazno« 118 Najdeno je bilo moško kolo. Dobi se pri Čep, Stu-de nčnice 2, Lesce 119 SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva ul. 45 bo prodajalo NA JAVNI LICITACIJI dne 16. 1. 1967 od 9.—12. ure v kletnih prostorih na Cesti 1. maja št. 5, v Kranju naslednje predmete: 1. — 3 pralne stroje OF-7 — Himo 2. — 1 centrifuga 3. -2 električna bojlerja — 80 1 in 50 1 4. — sušilni stroj Interesenti si lahko ogledajo navedene predmete eno uro pred licitacijo. Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Vsa pojasnila o tem se dobe pri Servisnem podjetju Kranj, Tavčarjeva ul. 45. SERVISNO PODJETJE KRANJ POKLICNA ŠOLA ZA SLIKOPLESKARSKO STROKO KRANJ razglaša javno dražbo za prodajo naslednjih sredstev: — moped v voznem stanju — kompresor — brizgalne aparate Dražba bo 13. 1. 1967 v prostorih šole, Cankarjeva ul. 2 z začetkom ob 15. uri. Zahvala Ob izgubi naše drage mame, sestre in stare mame Frančiške Hrovat rojene Črnirec, Pivka 7 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli so-žalje, ji poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku, članom ZB, pevcem, sosedom in vsem, ki so nam v dneh žalosti pomagali. Žalujoča hčerka Francka, sin Francelj z družino, sestre in ostalo sorodstvo. Fant vojaščine prost, star 29 let, 165 visok, ki ljubi naravo, želi spoznati dekle najraje kmečko aH tovarniško delavko. Resne ponudbe poslati pod »Iskrenost in poštenost« 120 PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ — mladinski odsek organizira SMUČARSKI TEČAJ V KRNICI za mladinke in mladince. — Tečaj bo v dveh izmenah, in sicer: I. izmena od 21. 1. do 29. 1. II. izmena od 29. 1. do 5. 2. Prijave sprejema Planinsko društvo Kranj, Koroška cesta 21, vsak dan od 11. do 13. ure ali na telefon 21-303, do srede 18. t. m. Mladinci smučarji vabljeni! Planinsko društvo Kranj Mladinski odsek Svet osnovne šole / France Prešeren Kranj razpisuje za določen čas 2 delovni mesti razrednega učitelja > 1 delovno mesto tajnice šole Nastop službe 1. februarja.' Pismene prošnje ' pošljite upravi osnovne šole France Prešeren Kranj, Komenske- sa 2. Razpisna komisija pri osnovni šoli Lucijan Seljak Kranj razpisuje delovno mesto snažilke s 4-urno zaposlitvijo. Rok razpisa je sedem dni po tej objavi. Prejemki po pravilniku o razdeljevanju osebnih prejemkov. Avtopromet Gorenjska Kranj oddelek za turizem prireja vsako soboto enodnevne izlete v Trst Odhod avtobusov vsakokrat ob 6,30 izpred kina Center. — Povratek iz Trsta ob 17,30 — Cena potovanja znaša 35 N-din. — Potnik mora imeti individualni potni list. — Naročila sprejemamo za vsak izlet do vključno petka v navedenih tednih.— Prevoz je z modernimi avtobusi. Vse informacije dobite pri našem oddelku za turizem tel. 21 081 (avtobusna postaja — II. nadstropje) ter pri Kompasu in Generalturistu. Objavljamo prosta delovna mesta 1. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA 2. SKLADIŠČNIKA založnega skladišča v Škofji Loki in zatožnega skladišča v Tržiču Pogoji: pod 1. Kandidat mora biti visoko kvalificiran oziroma kvalificiran strojni ključavničar, zaželjena je praksa pri strojih za polnjenje pijač, starosti do največ 35 let, imeti mora odslužen vojaški rok in 2 leti prakse na delovnem mestu strojnega ključavničarja Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Za usposobitev na delovnem mestu se predvideva praksa v inozemstvu. pod 2. Za objavljeni mesti skladiščnika se zahteva strokovna sposobnost kvalificiranega delavca v trgovini z najmanj 5-letno prakso v prodajalni ali v skladišču. Nastop službe po dogovoru. Kandidati morajo imeti stanovanje v Škofji Loki oziroma Tržiču ali v bližnji okolici, pod 1. in 2. Poskusno delo traja 1 mesec. Osebni dohodki so določeni po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijavni rok na objavljena mesta je 10 dni od dneva objave. Pismene vloge naslovite na komisijo za delovna razmerja pri »VINO KRANJ« Kranj, Mladinska 2 SREDA — 11. januarja 1967 Med organizacijami ni pravega razumevanja Novoletna darila za najmlajše, pa tudi starejše Kot prejšnja leta so tuui lete delovni kolektivi, krajevne skupnosti in druge organizacije za novo leto pripravile majhna presenečenja svojim upokojencem, najmlajše pa je obiskal dedek Mraz. Novoletna praznovanja so bila povsod živahna. Tako je krajevna skupnost Huje-Planina-Čirče pripravila darila za 80 otrok, pozabila pa ni tudi na socialno šibke in bolehne starejše občane, katere so obiskali na njihovih domovih in jih obdarili s paketom priboljškov. Sindikalna podružnica tovarne Planika v Kranju je povabila na kosilo svoje upokojence. Potem ko so jim predstavniki sindikata izročili stenske koledarje za leto 1967 in skromno denarno nagrado, so si ogledali tovarno in se pohvalno izrazili o napredku podjetja, odkar so odšli v pokoj. Uprava doma »Franca Ber-glja« na Jesenicah pa je svo- jim oskrbovancem za novoletne praznike pripravila manjšo kulturno prireditev. Cicibani vzgojno-varstvene ustanove Angelce Ocepek, pevski zbor pod vodstvom Jaka Vebra in trio Mlia Dra-šček so s svojim programom osrečili oskrbovance. Svojih nekdanjih sodelavcev — upokojencev se je ob novem letu spomnil tudi ko'ektiv podjetja Central iz Kranja. V hotelu Evropa v K-anju jim je pripravil družabni večer, za vsakega posebej pa še lepo darilce. Za prijetni večer so bili vsi povabljeni toplo hvaležni sindikalni podružnici in vodstvu podjetja. S seje krajevne skupnosti Bela Neuresničene želje ZASILNA BRV, ki so jo naredili pred novim letom na odplav* ljenem mostu pri Tekstilindusu v Kranju je sicer delavcem precej skrajšala pot, vendar pa je res le »zasilna« in bi jo bilo potrebno ob višji vodi zaradi varnosti zapreti. — Foto: F. Perdan V snežnih zametih Golice Štirinajst lavinskih psov Gorska reševalna postaja Jesenice je s svojim najstarejšim in hkrati najbolj aktivnim odsekom lavinskih psov v decembru lani dobila od komisije Gors»ke reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije častno in odgovorno nalogo, organizacijo letošnjega republiškega tečaja vodnikov lavinskih psov. Gorski reševalci z Jesenic so se z vodniki dobro izvež-banih lavinskih psov načrtno lotili dela. Pretekli četrtek, 5. januarja, se je tečaj začel v Domu tabornikov pod Golico. Razen izkušenih in požrtvovalnih reševalcev, predavateljev in inštruktorjev so se tečaja udeležili tudi vodniki lavinskih psov s svojimi varovanci. V snežnih zametih, metežih in plazovih so se po enem letu ponovno srečali vodniki iz Celja, Ljubljane. Kamnika in Jesenic, katerim so se pridružili novi iz Prevalj na Koroškem, Kranjske gore in Radovljice. Preizkušeni lavinski psi so posredovali svoje znanje in bogate izkušnje novim lavinskim psom, katere naša gorska reševalna služba vedno bolj potrebuje. Lavinski psi so s svojimi požrtvovalnimi vodniki od četrtka do nedelje, kljub silovitim snežnim metežem. v zametih in plazovih pod Golico dobro, lahko bi rekli odlično, opravili najtršo preizkušnjo. Razen praktičnega dela pri iskanju ponesrečencev iz umetno napravljenih in naravnih plazov so vodniki obnovili in izpopolnili tudi nujno potrebno znanje iz nevarnosti zasneženih gora. Cesta, klubski prostor, javna razsvetljava, kanalizacija, to so komunalne potrebe, ki so našle prvo mesto v srednjeročnem programu skupnosti Bela. čeprav se je o njih govorilo skoraj na vseh zborih volivcev, konferencah in tudi v občinski skupščini, do konkretne realizacije sklepov še ni prišlo. »Obljub imamo dovolj, želimo samo to, da se te začno uresničevati!« pravijo vaščani Bde. Verjetno pa imajo prav. Vzemimo za primer samo nesrečno belsko cesto. Več let zapored je bila v občinskem proračunu, leto za letom pa je iz njega tudi izpadala. In tako je tudi s prostori za kulturno-družabno življenje! Slišijo se besede: »Občina je kriva, da se nam nič ne ugodi, ali odbornik se pred skupščino ne zna ali ne upa postaviti. Kaj bomo hodili na zbore volivcev, saj tako vedno naletimo na gluha ušesa. Govori se eno, dela pa drugo.« Vendar moramo del resnice iskali tudi drugje, na sami Beli. Kdor kolikor toliko pozna razmere ve, da tu med organizacijami ni pravega razumevanja, koordiniranega dela in sodelovanja. J. K. Triglavska noč v Mojstrani Turistično društvo v Mojstrani je zelo aktivno. Predvsem skrbi za vzgojo sivojega članstva. Zato je pripravilo že več predavanj o turistični dejavnosti. Letošnje leto bodo organizirali tekmovanje o čim lepši ureditvi hiš in okolice. Po zgledu drugih turističnih krajev so sklenili tudi oni poleti pripraviti Triglavsko noč, s katero bodo poudarili turizem v njihovem kraju in prikazali običaje ter lepote tega znanega najbližjega izhodišča na najvišji vrh Julijcev. -b Luči so mu ugasnile ; Na Dobrem polju je v ponedeljek ob 17.50 zadel v drevo z osebnim avtomobilom KR 85-69 21-Ietni Slavko Vilfan, doma iz Dobrega polja. Ko je vozil iz Posavca proti Črnivcu so mu na Dobrem polju v bližini hiše št. 4 nenadoma ugasnile dolge luči. Voznik je takoj prižgal kratke, istočasno pa pritisnil na zavoro. Tedaj pa ga je zaradi poledenele ceste zaneslo in je zadel v drevo. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je škode za 400 novih dinarjev. Z avtom v drevo V Dovjem se je v nedeljo ob 10.50 zgodila avtomobilska nesreča, pri kateri sta bila lažje ranjena voznik Edo Rasberger iz Ljubljane in njegov sopotnik Peter Sušnik. Rasberger je vozil z osebnim avtomobilom »avdi« z Jesenic proti Kranjski gori. .Zaradi neprimerne hitrosti ni obvladal več vozila in se zaletel s prednjim delom vozila v drevo. Na avtomobilu je škode za 15.000 novih dinarjev. Nesreča se je pripeteli na znasneženi in spolzki cesti. Avtobus jo je podrl V soboto okoli 11-45 je v Kosovelovi ulici v Radovljici avtobus, ki ga je vozil Franc Crkovnik, podrl 74-letno Kai-tarino Vogelnik, ko je prečkala cesto. Crkovnik se ji je hotel izogniti, toda bilo je prepozno. Ponesrečenko, ki se je pri nesreči ranila in do- bila pretres možganov, so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Tovornjak in 1300 trčila Na križišču v Šenčurju sta v ponedeljek okoli 12. ure trčila voznik osebnega avtomobila »fiat 1300« Jože Resman iz Naklega in tovorni avtomobil »TAM 5000«, voznik Stakne Kern iz Kranja. Voznik osebnega avtomobila Resman je vozil po cesti III. reda iz Adergasa proti Šenčurju. Ko je pripeljal v bližino križišča, je začel zavirati, ker mu je iz nasprotne smeri vozil tovorni avtomobil, ki je zavijal v levo. Ker je bila cesta zasnežena in spolzka, Resman ni mogel vozila usta-viiti in je prišlo do trčenja. Na obeh avtomobilih je škode za 6000 novih dinarjev ranjen ni bil nihče. Odnesli tri pare smuči V nedeljo okrog 18.45 so neznani storilci izpred hotela Razor in Prisank v Kranjski gori odnesli tri pare smuči, last Odi j a Komela iz Nove Gorice, Mihaela Ziviča in-Milana Klopčiča iz Ljubljane. Ukradene smuči so bile vredne približno 280.000 starih dinarjev. Podobne kraje smuči so bile " Kranjski gori tudi že prejšnja leta. Zato bi bilo nemara prav, da hoteli pa tudi I na smučiščih poskrbe za posebne garderobne omarice. Po 143. členu statuta podjetja objavlja upravni odbor TRŽIŠKE TOVARNE KOS IN SRPOV naslednji razpis 1. Mojstra mehanične delavnice 2. Dva orodjarja za mehanično delavnico Pogoji: 1. Tehniška srednja šola, 6 let prakse, ali VK klju- čavničar-orodjar in 8 let prakse. 2. VK orodjar in 6 let prakse. Pojasnila glede ostalih pogojev in osebnega dohodka daje tajništvo podjetja. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, posebno glede dosedanjih zaposlitev, pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Tržiška tovarna kos in srpov Tržič — tajništvo. Razpis traja do zasedbe delovnih mest in najmanj 15 dni.