SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 32 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 16 de agosto -16. avgusta 2001 TJA SPADAM! Pogovor s predsednikom NSi dr. Andrejem Bajukom ob njegovem obisku v Argentini Škofu Uranu v pozdrav! Lahko opišete svoje občutke in namene ob vrnitvi v Slovenijo? To vprašanje o moji in ženini vrnitvi mi večkrat Postavljeno ljucjje, s katerimi se srečujem, odgovor pa Je zelo enostaven. Najina življenjska pot je bila res pre-cpj drugačna od običajne, s J sva živela na raznih koncih sveta in sva tudi obiskala Slovenijo prvikrat leta 1978 še s pokojno mamo in Pokojnim očetom. Lahko rečem, da sem tam prvikrat občutil pripadnost. To pomeni, da je marsikje lepo, življenjski pogoji so lahko lepši, ampak to je moje, tja spadam, to je moj narod, to je moja država. Ko je prišel čas, da sem se lahko glede tega odločil, sva se odločila, da se vrneva v Slovenijo in da bom seveda sodeloval odprto na političnem prostoru, ker sem mnenja, da je ravno politično delo eno najbolj plemenitih stvari, ki se jih lahko človek loti. Kako ste po prihodu hoteli politično pomagati mladi državi? To pomoč sem si predstavljal bolj na SvQjem strokovnem področju- Že ko je bil Lojze Peterle premier, je nekoč prišel v Washington in me vabil, da bi se vrnil v Slovenijo in začel delati na takratni Narodni banki. Dejal je, da ko se bomo osamosvojili, bo to naša centralna banka. Nisem si mislil, da bodo to lahko speljali. Takrat se očitno še nisem mogel odločiti za tak korak, a od takrat naprej je bilo veliko stika z SKD in tudi z SDS, predvsem na področju gospodarskih in finančnih vprašanj. Tako Seni si predstavljal, da bo to moje delo. Ko sta konec 1999 Lojze Peterle in Janez Janša Ustvarila Koalicijo Slovenijo, sta ustvarila tudi Strokovni svet, ki naj bi delal na Področju programa za pameten skupni Uastop na volitvah leta 2000. Od tam pa me Je dogajanje poneslo dalje kot sem mislil. Ko ste sprejeli mesto predsednika slovenske pomladne vlade, kaj vam je Uspelo koristnega storiti v kratkem obdobju? Kot najbolj koristen korak naše vlade, 2a katerega se bo tudi pokazalo sčasoma, da je bil temeljnega pomena, je naše delo na področju evropske zakonodaje. Evropska komisija je ob koncu 1999 ugoto- vila, da so se pojavili veliki zaostanki, ki so se samo še stopnjevali v začetku leta 2000. V trenutku, ko bi se morali odločiti, ali gremo na takojšnje volitve po padcu Drnovškove vlade, kot se je zavzemal gospod Kučan, ali pa skušamo sestaviti vlado, smo se odločili za drugo, kjti če bi tega ne bi napravili, bi bilo za-pričakovati, da bi po novih volitvah nova vlada pričela delovati šele avgusta, septembra pa pride spet evropska kominisija in najde položaj še slabši kot prej. Smo prepričani, da mora Slovenija storiti ta korak, da stopi v integracijske toke Evrope, iz globokega prepričanja, da tja spadamo. Kajti če bomo zaprti in se ne odločimo za Evropo, se samo ustvarjajo možnosti za tiste, ki samo čakajo, da nas spet zapeljejo tja, odkoder smo s takimi težavami prišli. Res, ko je Evropska komisija septembra prišla, je ugotovila, da je bil napredek, celo zelo velik .in smo tako obdržali svoj položaj. Veliko pa smo storili tudi v vprašanju denacionalizacije, ki nas danes tako muči. V štirih mesecih smo dosegli 8% rešitev, dočim pa je Drnovškova vlada v osmih letih spravila skupaj 50%. To je dokaz, da če je drugačna politična volja, se stvari v Sloveniji lahko drugače zastavijo. Kaj je bil glavni vzrok, da ste izstopili iz SLS in ustanovili lastno stranko? Bilo je v kratkem to, da se vodstvo stranke ni držalo odločitev združitvenega kongresa, kjer smo se z veliko večino -kakih 400 proti 20 - odločili, da bomo podprli dvokrožni večinski sistem. Ne samo da tega niso spoštovali, tudi niso spoštovali rešitve, ki jo je predsednik stranke dr. Zagožen sam predlagal, da naj državljani sami odločijo na novem referendumu, česar institucije niso zmogle izpeljati v štirih letih debate. V enem tednu so svoje stališče spremenili in podprli Milana Potrča, ki je dve leti zaman iskal podpore po kuloarjih državnega zbora in je ni dobil. Tako smo prišli do spremembe ustave, ki je ustoličila ravno proporcionalni sistem, ki omogoča frontovsko politiko, ki je Sloveniji prinesla toliko gorja. KmaHnaaaaaaBHMMBa Nadaljevanje prihodnjič iMKMnaMHHHin Pismo, ki ga je Vladimir Bevc poslal slovens-kemu veleposlaniku v Washingtonu, ZDA, Davorinu Kračunu Spoštovani! Med pogovorom novo določenega veleposlanika ZDA Johnnyja Younga s slovenskimi periodisti in TV 9. avgusta 2001, je Mov dopisnik v New Yorku Ervin Hladnik Milharčič insinuiral, da naj bi bili ameriški državljani, ki zahtevajo povrnitev razlašče-nega premoženja po zakonu iz leta 1991, •^Melavci nacistov. Ta insinuacija je bila nato široko ponavljana v slovenskih medijih (Delo, Dnevnik, Večer 9. avgusta) Podobne izjave je 17. decembra leta 1997 podal tudi takratni slovenski veleposlanik Dimitry Rupel Christopherju Hillu, direktorju za evropske zadeve v Državnem varnostnem svetu, in verjetno še ob drugih priložnostih. To nam d uje torej razlog, da verjamem, da so ta natolcevanja dirigirana po slovenskem zunai\jem ministrstvu. Prosimo vas, da nam izročite seznam ameriških državljanov, ki zahtevajo povrnitev odvzetega premoženja v Sloveniji, in ki so po mnenju vaše vlade nacistični kolaboracionisti. Če ne bom od vas dobil odgovora, bom Rojaki v Argentini smo bili vedno trdno povezani z našimi koreninami v Sloveniji. Narod, kultura, vera! Naši verski voditelji so nam vedno poudarjali, in mi smo tudi iz vsakodnevnega živ(jet\ja uvideli, da je naša vera vezana na naše korenine. Res je, da je mogoče ostati dober katoličan, čeprav nisi navezan na verske navade, pri-nešene iz svoje izvorne de-žele. A ni lahko! Zato so naši škofje v Sloveniji vedno spremljali naše duhovno življenje. Najprej naš dragi mučeniški škof Rožman, za njim pa sta nas obiskala nadškofa Šuštar in Rode ter škof Pirih, da so nas potrdili in utrdili v veri naših staršev. Zdpj prihaja med nas na pastirski obisk pomožni škof Alojzij Uran. Pred leti je že bil med nami malo časa, toliko da smo se spoznali. Zdpj ga pa sprejemamo z veseljem in ljubeznijo kot našega pastirja in očeta. Prinaša nam pozdrave slovenske Cerkve, katere zvesti sinovi smo, čeprav oddiiljeni v prostoru, ne pa v srcu. Pozdravljeni, škof Uran, ki nam prinašate Marijin blagoslov z Brezij, nadih sv. Nikolaja, ki sto-liye sredi Ljubljane, in besede blaženega Slomška. Hvala vam za vašo ljubezen in trud! Slovenski utripi Ko je glavni sekretar NATO nekako preplašil Slovence, da za NATO niso pripravljeni, so zdaj dobili še en podoben namig, ali bolje udarec. Prihodnji ameriški veleposlanik v Sloveniji Johnny Young je na srečanju s slovenskimi dopisniki v Washingtonu poudaril, da z veseljem pričakuje svoj mandat, ki ga bo začel konec oktobra letos. V pogovoru se je dotaknil slovenskega pridruževanja zvezi NATO, in med drugim dejal, da je eden od kriterijev za članstvo Slovenije zanesljivo tudi vračanje odvzete lastnine razlaščencem. „Obstajujo kriteriji, ki jih je treba izpolniti. Glede zveze NATO si Slovenija marljivo prizadeva, da jih izpolni, vendar vsi še niso izpolnjeni. Preden lahko zveza NATO obravnava prošnjo za sprejem, bodo morali biti ti kriteriji izpolnjeni, in upamo, da bo Slovenija še naprej kazala enako stopnjo odločenosti, kot jo je ob prvem krogu širitve. Obstaja načrt širitve oziroma Akcijski načrt za članstvo in od Slovenije je odvisno, ali ga bo izpolnila. Nadaljevanje privatizacije, odprtje trga in liberalizacija so pogoji, da se to zagotovi" je dejal Young. Slovenski dopisnik Dela v Washingtonu Milharčič sije upal namigniti, da so tisti Slovenci državljani Severne Amerike, ki zahtevajo povračilo zaplenjenega premoženja, v resnici „sodelavci okupatorja". Ta komentar so slovenski časopisi raznesli na dolgo in široko. Pa so se urezali. Doma lahko šarijo s takimi in podobnimi psovkami na drugače misleče demokrate, katerim so komunisti pokradli premožei\je, sj Slovenija ni pra- smatral, da ni nobenega nacističnega kolaboracionista med ameriškimi državljani, katerih premoženje je bilo konfiscirano po prejšnjem komunističnem režimu. S spoštovanjem Vladislav Bevc, dr. fll. ameriški lastnik premoženja v Sloveniji vna država. A po svetu je drugače. Tistih 400 ameriških lastnikov razlaščenega premoženja v Sloveniji pa živi v pravni državi in se ne pustijo zmerjati kar tako od režimskega pisunčka. Kot vidmo v pismu, priobčenem tukaj poleg, se eden od njih, Vladislav Bevc, obrača na slovenskega veleposlanika, naj pove, kdo od njih je kolaboracionist. nacistov". To bodo morali dokazati, a ne pred slovenskimi vprašljivimi sodišči, ampak drugje. Če pa ne bodo nobenega tako označili, bo pa pred sodišči v ZDA dopisnik Dela morebiti odgovarjal za tožbo za razžaljenje časti. A neglede na slovenske odmeve je jasno, da se slovensko članstvo v NATO oddaljuje s hitrimi koraki zaradim prepočasne denacionalizacije (Mimogrede, na sodiščih so dobili že pet tožb proti vrnitvi gozdov Cerkvi). Doma so uvideli, da ne bo šlo lahko. Sed;\j se zunanji minister Rupel že pripravlja tudi na možnost, da se nam bodo zaprla vrata v Evropsko skupnost. Ali bo(je rečeno, dobil je priliko, da obdolži Evropo, da nas ne mara k sebi, ko pa dejansko komunisti ne marajo k njim, a tega ne morejo povedati na ves glas. Dimitrij Rupel v prispevku za Sobotno prilogo časnika Delo meni, da je napočil skrajni čas za razmišljanje o prihodnosti Slovenije v zvezi NATO in Evropski zvezi. Gre za premislek o interesih in možnostih Slovenije v teh organizacijah, poudarja Rupel. Vendarle se v zadnjih mesecih pojavlja vse več nasprotovanj slovenskemu vključevanju v obe integraciji, predvsem v medijih, zato niyno še enkrat Jasno, preprosto in po možnosti prepričljivo odgovoriti, zakjih birmali in opravljali podobne škofovske posle. Tudi nadzor nad duhovniki je tako zelo popustil in se ni čuditi, da je bilo versko življenje tako ljudstva kot duhovnikov slabo. Tako so avstrijski vladarji prišli na misel, da bi v naših krajih ustanovili novo škofyo s sedežem v Ljubljani, ki je bilo na Kraryskeni največje mesto. V glavnem zato, da bi se ustavil vpliv Benetk na ozemlju Avstrije. Novo škofyo je ustanovil cesar Friderik III leta 1461. Zaradi patriarhovega nasprotovanja ji je cesar lahko dodelil samo tiste župnije, nad katerimi je iniel sam patronat (varstvo). Zato je bila za tiste čase razmeroma velika ljubljanska škofija razdeljena na 6 med seboj nepovezanih delov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. To ustanovitev je portrdil leta 1462 papež Pjj II, ki je kot Eneas Silvio Picoloni-mini večkrat potoval po načih knyih in je bil prijatelj cesarja (mimogrede velik nasprotnik celjskih grofov). Za prvega škofa je cesar imenoval grofa Sigismunda (Žiga) Lamberga iz znane kraiyske plemiške rodbine. Ta je študiral v Padovi in dosegel doktorat iz kanonskega prava. Bil je župnik v Stražišču pri Kranju, kanonik v Zagrebu in dvorni kaplan FVide-rika III. Kot škof je uredil pravni status ljubl- janske škofije, ki je bila direktno podrejena sv. sedežu. Škof je bil komisar protiturške križarske vojske, pozidal je ljubljansko stolnico, ki so jo leta 1469 požgali Turki in je obnovil Gorryi grad. Že drugi ljubljanski škof je dobil knežji naslov, ki je ostal vsem ljubljanskim škofom do leta 1918 (knezoškof). Za ryim so se vrstili večinoma nemški plemiči, ki so nekateri skrbeli za svojo škofijo, drugi pa so raje živeli na Dunaju in so jim skofyo vodili doma kanoniki. Sem pa tja so na škofijsko mesto prišli tudi Slovenci preprostega rodu, ki pa so dobro vladali v težkih časih (Tekstor, Tavčar, Hren.) Spremembe v škofijskih mejah je uredil šele Jožef II. v 18. stoletju. Osebne novice Družinska sreča. 27. julija se je rodil Martin Miklič, sin cont. Roka in Angelce roj. Podrž;y. - V družini Jožeta Markeža in njegove žene Elisabet Ambrosetti pa je bil 3. avgusta rojen sin Matej Markež. Srečnim staršem čestitamo! Smrti: Umrla je na Ezeizi Anica Buda (84) in v Mendozi Marija Horvat por. Fragl (90). Naj počivata v miru! POPRAVEK V članku Nova zgoščenka Marka Finka v prejšnji številki se mora drugi odstavek pravilno glasiti: ,.Vsebina tega posnetka je smiselno slična priporočljivemu Vasletovemu albumu - tudi dve zgoščenki - izdanem pred petimi leti." Oprostite napaki! 3taii ogiasi | TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail:ilirska@bariloche.com.ar Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva jŽ/W