Vera in polifiSia. Liberaloc ali marksistični socialist, iki mu bodo te vrstice prišle pred oči, boob njih zmajal z glavo ter morda slišno zarentačil: »Kaj ima vera opraviti ? politiko!« V ¦obrazložitev in podkrepitev bo navedel to, kar je čital v svojem protiin nekrščanskem listu, ki ga je navajen čitati. Utemeljitev je namreč ta: Vera se nanaša na Boga in večnost, politika pana človeka in ta svet. Vsaka ima svoj delokrog, oba delokroga &ta ločena drug od drugega, se ne dotikata, še manj krožata. Navskrižjie je mogoče le takrat, če se vera meša v poliliko, ali pa politika vtika v vero. Mešanje vere v politiko škodi politiki ter cmadežuje vero. Svobodomiselni, naprednjaški in »ocialistični elementi, ki tak-o govorijo, se niti ne zavcdajo, ikako sami obsojajo svojo politiko. Omadeževanj^e vere se more zgoditi samo z večim slabim. Če pclitika omadežuje vero, ne more biti dobra. marveč je slaba politika. To je fcista politika, ki se dela po nekrščan- skih načclih, ki prezira božje zapovedi, se ne ozira na pravice Boga im cerkve, in ki gazi ter tepta pravice človeške osebnos-ti. Takšna polrtika v resnici omadežuje, vendar ne vere (s-aj nima vera z njo ničesar opraviti), marveč tiste, ki iz sebičnih nagibov takšno politiko delaj'0. Ako se politika dela po moralnih načelih ikrščanstva, ne more roditi sadov, ki bi koga omadeževali. Pa tudi v katoliških krogih ni -lovolj jasnosti in doslednosti, kar &e tiče razmerja vere do politike in politike do vere. Nekateri bežijo od politike, kakor da bi v resnici bila kaj slabega, za njih vero kvarnega. Drugi delajo politiko tako, kakor vidijo, da jo drugi delajo: nj v luči vere, marveč zgolj s svetnega-vidika. To je vpliv stare libaralne pesrni^ 'l<i se sliši v razni.h melodijah (besedilo j? &tajro, melodija se spreminja): Vera nima s politiko ničesar opraviti. Protikrščans!<i elementi — ljudje in časniki — raičunajo na to, da bo ta pesem, čim večjkrat j'O ponavljajo, imela tem več uspejlia. Zgodovina in izkustvo dokazujeta, tla dobro računajo in sebi v prid. Zgodovina to dokazuje za preteklost, izkuvstvo pa za sedanjos^t. V glavah svetnikov pa ni v tem oziru nikdar bila niti senca kakšns zmede pojmov. Zmeda pojmov je sam-o tamkaj, kj-er jc slabotnost in nedosledn-ost. Svetniiki so se br:;Ł:.!i za politiko ter po^egali v njo, in sicer brez bojazni, da bi se s tem omadeževali. Vprav nasprotno: zato so piisegali v politiko, da bi drugi ljudje ne bi omadeževali s i>olitičnimi čini sebe in krš'"anskega imena. Dokaz za to je med drugimi velika svctnica sv. Katarina Sienska (f 1. 1380). 0 -jej so se nedavno vršila v Rimu predavarra, Profesor filozofije dominikanski nater Marijan Kordovani je govoril o politiki in politicnem udejstvovanju te svetnice. Izvajal je ter z dejstvi dokazal, kakb živo se je ta svetnica brigala za p-olitiko. To zanimanje ni bilo samo naučnega značaja, marveč je bilo praktično. Sv. Katarina je posegala v politiko ter vplivala ne sarao na italijanske, m&rvsč tudi na druge evropske vladarje, dr se v politiki ravnajo po naukih sv. evangelija. Duh, ki bodi z njim prešinjcna njihova politika, naj bo protiven sebičnosti, sovraštvu, maščevalnosti, okruinosti in grabežljivosti po tuji lastnini. Ta duh zahteva premagovanje samega sebe, ljubezen do splošne blaginje ter spoštovanje dostojanstva pcsameznega državljana i-n celega naroda. Sv. Katarina je zahtevala od ljudi, ki se bavijo > politiko, da v svojem delovanju težijc za krepostjo in svetostjo. Svetost in politika. se ne izključujeta, marveč se samo od njunega sklada m-ore pričakovati ozdravljenje družabnili in državnih razmer. Stališče sv. Katarine glede na vero in politiko je poučno in spodbudno za protivnike krščanstva in za katolitane. * nfamnica pri Mariboru. Ljudska knjižnica im eitalnica v Bresternici ponovi na splo-šno željo v nedeljo dne 2. septembra ob treh popoldne v cerkveni dvcraui v Kamn>ici zanimivo igro: »Izgubljeni raj«. Prijatelji pištenega razvedrila, tudi to-krat napolnite našo dvorano! Ob pol osniih zjutraj pa bo v cerkveni dvorani izredni občn: zboi' Prosvetnega društva. Člani povabljeni! Križsvci pri Ljutomeru. V nedeljo dne 19. t. m. smo pri nas po dolgem času zopet doživeli dokaz priclnega, skromnega in tihega dela naših dobrih fantov in deklet, ki se zbirajo v krogu našega cerkvenega pevskega zbora. V Slomšekovi dvorani so nam po enoletnem prestanku prl-redili -primerno veseloigro »Slaba vest", ki je, kar se podajanja tiče, vsestran.sko u^peia. Igralci so dali vse '.:ar so mogli. Posebej moramo pohvaliti preflvsem glavne vloge, tako Čimžarja in Nagodeti, ki =ta jo z dokajšnjo igralsko rutino podaja naša dva domača Studeata. Na domačine jp napravilp to razveseljivo lep vtis. Tudi odkritcsrčne igre Lizike ne smemo pri tej priliki pozabiti' pohvaliti, ki je zares živela na odru z dušo in telesom. Seveda so tudi slari'.-!in-novi igralci storili svojr dolžnost Na mestu so bili tudi pevci in tamburaši, ki so z vso že znano spretnostjo izpolnjevali odmore. Pač pa nekaj ne rhoremo pohvaliiti: naši ljudje niso storili svoje do!žnosti, k<-r se tiče obiska. Dober obisk je merodajen za veselje do nadaljnega dela in truda igralcev, dober obisk je dokaz priznanja in zanimanja za pošteno delo v naši fa-ri. Vrn >te mu čimpre.j prejšnji sloves! To žeiimo vs-i! Velika Nedelfa. Otvoritvena predstava naše gledališke sezone je določena na dan 2. sept. v društven.i dvorani. Vprizorila se bo pretresl.iiva in ze!o poučno kmečka žaloigra Remčevi »Užitkarji« v treh dejanjih. Začetek točno ob treh popoldne. Va.bi odbor. Mala Nedelja. Pod vodstvom bogoslovca g Petančiča vprizori župnija Mala N&delja na predv&čer »ang&lskG nedelje«, torej v soboto dne 1. septe-mbrfi ob 19. uri na prostoru pred cerkvijo znamenito versko i-gro »Slehernik«. ki pov&od zapusti neizbrisen spomin in utis. Tudi vani ne bo žal, če jo boste prišli giedat! Vprizoritev igre se ponovi na angeljsko nedelj-i dne 2. septembra ob pol štii-ih popoldne in sicer v malone:leljskem društvenem domu. Pri obojni vprizoritvi se pobira majhna vstopnina v c&i'kvene namene. Odzovite se polnoštevhfoio našemu vahilu! GcrrrJ^ Ponikva pri Žalcu. Tukajšnja gasils-ka četa priiedi v prostorih g. Vaša dne 9. septembra ob treh -opoldne veliko tombolo, združeno z vrtao veoelico. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Šmarje pri Jelšah. V nedeljo dne 2. septembra ob treh popoldne ponovi gasilno društvo "\Icstinje v Katoliškeni doniu Ijudsko igro »Guzaj«. Piidite! Olimje. Pi'ityrčno slovesnost smo obhajali pri nas. Otroci Marijinega vrtca iz Buč, Podčetrtka in Olimja so prihiteii v veličastno Marijino cerkev, kjer je pel naš božji služabnik M. Slomšek svojo prvo sv. rnašo. Pobožnost se jh začela ob- dveh popoldne z govorom g. župnika iz Podčetrtka o krščans-ki vzgoji otrok. Sledile so pete litanije Matere božje, pri katerih so peli otroci in vsa polna cerkev staršev, bratov in sester otrck. Po Utanijah je nagovoril otroke g. župnik iz Buč in ctvoril tabor. Otroci so izvrstno re&ild svoje vloge, govorili in deklam:irali' so taJco lepo in navdušeno, da sc navzoče ga.nili do solz. K sklepu je po\jzel besedo doniači g. župnik, se v prisrčnih ^besedah zahvalil za tako obilno udeležbo in bodril k stanovitnosti v krščanskem življenju in Marij-inem češčenju, ki bo obvarova.lo narod propada in večne nesreče. Ko smo zapeli še Marijino pesem, se je siovesnost v cerkvi končala. Navdušena množica je zunaj cerkve zapela še nckaj Slonii^kovih pesmi, nato smo se pa veseU i>n mirno podali domov s srčno željo, da bi nam ljubi otroci še večkrat pnpravili kako uro sladkega veseija.